V- \se za Trsi, vse za zmago ! Trst je naš, Gorica je naša ! Reka, Trst, Gorica - to naša je pravica ! (Geslo beograjskega radia) Smrt taiismu, svobodo narodu! Leto I. Štev 12. M. Sobota, 2 maja 1945. Veličastne zmage Jugoslovanske armade v Slovenskem Primorju in Istri Dnevno povelje maršala Tita IV. armadi, 7. in 9. korpusu Vrhovni komandant maršal Tito je pohvalil čete četrte armade, 7. in 9. korpusa ter enote vojne mornarice: Po sedemdnevnih težkih bojih z močnimi sovražnimi silami so čete naše četrte armade, 7. in 9. korpusa pod težkimi pogoji planinskega zemljišča, kjer so v zadnjih letih na bivši jugoslovansko-italijanski meji od Reke do Postojne bile zgrajene močne utrjene črte v širini okrog 60 km, prodrle globoko v področje Istre in slovenskega Primorja in nadaljujoč prodiranje na zapad, prišle v borbah preko 70 km naprej in vdrle v veliko pomorsko pristanišče in mesto Trst, kjer se vrše srditi poulični boji. Istočasno so čete 4. armade s sodelovanjem naše mornarice napadle vzhodno obrežje Istre in so v težkih bojih zavzele in osvobodile mesta: Labin, Lovrano in Opatijo ter so nadaljevale z odločnim bojem proti zapadu. V teh bojih so poleg vsega področja naše izmučene Istre osvobojena tudi mesta : Postojna, Sv. Peter, Ilirska Bistrica in mnogo drugih krajev. V mestih Reka, TrSt in PulJ se vodijo težki poulični boji. Razbita je celotna fronta sovražnikove obrambe v širini od 125 km, kjer ko se borile čete pojačenega nemškega 97. armadnega korpusa in več drugih nemško fašističnih samostojnih formacij. V predelu Reke so obkoljene 188. in 237. nemška divizija in je v teku njihovo popolno uničenje. Sovražnik je pretrpel velike izgube v moštvu in vojnem materialu. V priznanje teh zmag so bile pohvaljene čete 4. armade pod komando general-poročnika Petra Drapšina, general-majorja Pavla Jakšiča, ge-neral-majorja Boža Božoviča, general-majorja Vlade Segita, polkovnika Boška Šiljegoviča, polkovnika Vuka-šina Mičuloviča, polkovnika Stanka Parmača, polkovnika Peresa Grujiča, podpolkovnika Borbana Pečovica^ podpolkovnika Mata Milobrka, podpolkovnika Ljuba Truta, podpolkovnika Ilije Radakoviča, podpolkovnik^ Dušana Vlajisavljeviča, podpolkovnika Mirka Remca, podpolkovnika Petra Babiča, podpolkovnika Nikole Grubara, podpolkovnika Josipa Skotiliča in podpolkovnika Dušana Klorača; dalje so bile pohvaljene čete 7. korpusa pod komando polkovnika Franca Poglajena in polkovnika Janeza Hribarja, čete 9. korpusa pod komando polkovnika Viktorja Avbelja in podpolkovnika Jožeta Borštnerja in končno čete vojne mornarice pod komando general majorja Josipa Crnoga in polkovnika Ivanoviča. Izrekam zahvalo vsem borcem in komandantom čet, ki so izvojevali te sijajne zmage! Slava padlim junakum za osvoboditev naše domovine! Smrt fašizmu — svoboda narodu! Dne 30. aprila 1945, iz Glavnega stana mariala Tita, vrhovnega poveljnika. Čete naše slavne Jugoslovanske armade so osvobodile mesta: Trst, Gorico in Tržič ter so se pretolkle do reke Soče Vojno poročilo generalštaba Jugoslovanske armade : Beograd, I.V. Ofenziva naših sil v Istri in Slovenskem Primorju se nadaljuje z velikim razmahom. Ko so naše čete obkolile Trst, v katerem se tudi dalje vrše srditi poulični boji, so nadaljevale s prodiranjem proti spodnjemu teku reke Soče. V bojih v mestu Trstu so naše čete zaplenile preko 100 topov in ogromne količine ostalega vojnega materiala. Veliko število ujetih sovražnikovih vojakov in oficirjev stalno raste. V predelu Reke je v teku uničenje obkoljenih sovražnikovih sil. V srditih bojih v samem mestu je bilo zavzeto večje število poslopij, med katerimi je tudi tovarna papirja in mila. Na Hrvaškem so naše čete predrle v globino sovražnikovih položajev in zavzele in osvobodile mesta : Pito- mačo, Klabaro, Kloštar, Dinjevac,Otro-vanec, Gradovnico, Prugovac, Jase-nik, Suho Kataleno, Šambrovac, Veliko Pisanico, Grubišno polje in večje število drugih mest. Posebno poroiilo jugoslovanskega generalitaba s Beograd, 2. maja. — Dne L maja 1945 so čete naše 4. armade, 7. in 9. korpusa, nadaljujoč ofenzivo proti zapadu, popolnoma osvobodile mesta : Trst, Gorico in Tržič ter so na široki črti dosegle reko Sočo. Pohvala vrhovnega koman» danta mariana ?ita : Četam četrte armade, 7. in 9. korpusu : Dne 1. maja 1945 so čete naše 4. armade, 7. in 9. korpusa nevzdr-ž-oma prodirajoč proti zapadu, zavzele in osvobodile mesta : Trst, Gorico in Tržič in so se na široki črti prebile do reke Soče. Zato izrekam pohvalo četam IV. armade pod vodstvom general-poročnika Petra Drapšina, general-majorja Pavla Jakšiča, general-majorja Karla Levičnika in polkovnika Boška Šiljegoviča ; dalje četam 7. korpusa pod vodstvom polkovnika Franca Poglajena in polkovnika Janeza Hribarja ter četam IX. korpusa pod vodstvom polkovnik Viktorja Avblja in polkovnika Jožeta Borštnarja. Izrekam zahvalo vsem borcem in funkcionarjem, ki so izvojevali te sijajne zmage. Slava padlim junakom za osvoboditev naše domovine ! Smrt fašizmu — svoboda narodu ! Vrhovni poveljnik, maršal Jugoslavije Tito. V enem dnevu so zajele Ang!o*ameriike Cete 59.739 sovralnikov Anglo ameriške čete so dosegle novo združitev s sovjetskimi armadami v mestu Apolensdorf, zahodno od Wittenberga. Severnovzhodno od Schema so prekoračile če$ko mejo. Južneje od tu so dospele v Nemčiji v bližino Eckenberga. V vseh delih mesta Münchena zahodno od reke Isar^ je prenehal vsak organiziran odpor. Južno od Eugsburga je zavzeto sovražnikovo letališče s 6 letali, metal- Tri dnevne zapovedi maršala Stalina Moskva, 1. maja, — Maršal Stalin je izdal tri dnevna povelja, v katerih pravi : Čete Druge beloruske armade so danes prvega maja osvojile mesta Stralsund, Grimen, Demin, Malchin, Waren in Wesenberg, važna prometna križišča in močna nemška oporišča. Čete Četrte ukrajinske armade so osvobodile češka mesta: Bohumin, Frištot, Skočno in Jadca, važna prometna križišča in močna nemška oporišča v zapadnih Karpatih. ("ete Prve beloruska armade so v boju na nož zavzele mesto Brandenburg, glavno mesto Brandenburške pokrajine in močno oporišče nemške obrambe v srednji Nemčiji. Sovjetski informbiro poroča : V predelu severnozapadno od Berlina nadaljujejo naše čete ofenzivo in so v bojih zavzele: Lindow in velike naselbine Altrupin, Harzberg. Wute-now, Liptenberg, Karwe, Bele in Sommerfeld. Čete iste armade so v Berlinu pre- cev raket in drugih aparatov v popolnoma nepoškodovanem stanju. V teku 29. aprila so zavezniške čete na zahodni fronti ujele 59.739 nemških vojakov in oficirjev. gnale sovražnika iz mestnih okrajev: Charlottenburg in Schöneberg ter zavzele v srednjem delu mesta preko 100 hišnih blokov. Dne 30. aprila t. 1. je bilo tu ujetih preko 14.000 nemških vojakov in oficirjev. Južno od Berlina so naše čete nadaljevale boj za uničenje ostankov obkoljenih nemških trup v gozdovih vzhodno od mesta Luckenwalde. V teku bojev so naše čete presekale sovražnika na dva dela in so vodile uspešne boje za njihovo uničenje. Cena —*50 P ali _ 50 RM Seja ministrskega sveta Na dan 28. t. m. se je vršila seja Ministerskega sveta pod predsedstvom maršala Tita v smislu nadaljnjega utrjevanja in razširjenja vezi Jugoslgvije z demokratičnimi državami. Sklenjeno je bilo: 1) Da se prizna albanska vlada generala polkovnika Emer Hodže in da se z njo navežejo diplo-matični odnošaji; 2) da se postavijo normalni dip-lomatični odnošaji z Bolgarsko; 3) da se prizna neodvisnost držav Sirije in Libanona in da se z njima navežejo diplomatični odnošaji. V zvezi z izmenjavo denarja so na novi podlagi urejena izplačila z invalidskih penzij. Konferenca v San Frančišku Na drugi plenarni seji konference, ki se je vršila v patek popoldne, so bili soglasno in z vzklikom sprejeti vsi predlogi, ki jih je odbor šefov delegacij predložil v teku današnjih razprav. Plenum kon ference je med drugim izvolil dva odbora, izvršni odbor, ki šteje 14 članov, in akre-ditacijo, ki je sestavljena iz 7 članov. V obeli odborih je zastopana tudi Jugoslavija. To najbolj dokazuje, kakšen ugled vži-va danes Jugoslavija v zboru Zedinjenih narodov zaradi njene osvobodilne borbe in velikih žrtev, ki so jih jugoslovanski narodi dali v tej vojni za skupno zmago zaveznikov. Na plenarni seji konference je bil sprejet tudi sklep, da se kot člani konference pozovejo tudi Ukrajina in Bela Rusija, kar so vsi prisotni delegati z navdušenim ploskanjem sprejeli. Smrt Adolfa Hitlerja! London, 2. maja. — Nemški radio Nord-deutschland javlja, da je umrl l.maja v svoji berlinski pisarni Adolf Hitler, firer nemškega naroda. Že prejšnji dan je imenoval za naslednika admirala Doenitza, ki je izjavil, da je njegova poglavitna naloga, da reši Nemčijo pred Rdečo armado in da nadaljuje vojno tudi z Anglijo in Ameriko. Pravi, da bo samo na ta način obla-žil trplenje, ki čaka nemški narod v bodočnosti. Londonski radio pa odgovarja, da Nemčijo čaka le ali popolno uničenje ali pa brezpogojna kapitulacija. Smrtna obsodba nad Mussolinilem takoj izvrlena Mussolinija in skupino njegovih zločinskih sodelovalcev so zajeli italijanski partizani. Takoj so postavili krivce za nešteto zločinov pred ljudsko sodišče, ki je obsodilo na smrt Mussolinija in 10 drugih vodilnih fašistov. Obsojenci so bili takoj postreljeni. Prepeljani so bili nato v Milano, na isto mesto, kjer je dal Mussolini pred kratkim obesiti več borcev za svobodo. Po smrtni obsodbi je Mussolini prosil: „Pustite me živeti!" Pred ustrelitvijo pa je še rekel: „Ne, ne!" Norveška je pozvala Švedsko, da bi ji priskočila na pomoč in pomagala pregnati Nemce z norveškega ozemlja. Švedska vlada je sklicala tajno sejo. Norvežani ne skrivajo svojega razočaranja nad tem, da Švedi ne kažejo posebne volje, da bi jim pomagali. Berlin je porušen prav tako kakor Stalingrad. Dve tretjini mesta je že v rokah Rdeče armade. Prvomajsko slavje v Soboti Sobota je 1. maj svečano proslavila. Predpoldne se je na prvomajski proslavi pred gradom, s katerega sta vihrali sovjetska in jugoslovanska zastava, zbrala množica Sobočanov in okoličanov, da prvič po osvobo-jenju manifestira praznik vsega delovnega ljudstva. Tovariš Franc Kerec je z okrašene tribune prebral proglas za 1. maj, nakar je burno pozdravljen govoril zastopnik Rdeče armade kapetan Zolotarjev. Rekel je : Rdeča armada ni osvobodila le svoje domovine, temveč tudi druge narode Evrope. V tej težki borbi je korakal z njo z ramo ob rami tudi jugoslovanski narod. Zakaj, narodi Zveze sovjetskih republik in Jugoslovani so bratje in bratje ostanejo za vse večne čase." Ob vzklikih maršalu Stalinu in maršalu Titu so mladinci obsipali s pomladnim cvetjem govorniški oder in govornika. Klicanju „Tito-Stalin" ni hotelo biti konca. Tov. Boris Kocjančjč, član delegacije SNOS-a, je zborovalcem najprej prebral najnovejše vojno poročilo jugoslovanskega generalštaba, ki govori o vdoru naših čet v naše veliko mesto in pristanišče Trst. „Naš je Trst, naša Gorica, naše Porabje!" „Tujega noče- da se v Trstu danes skupno z našimi enotami bore demokratične sile italijanske manjšine. Zavedamo se, Ustsnovitev Konzumne zadruge delavcev In nameSčencev v H. Soboti Dne 30.4. se je vršil sestanek za-drugarjev, na katerem je uvodoma poročal član SNOS - a tov. Svetek da bo k Jugoslaviji priključen Trst. 1 in obrazlož-il cilje zadružništva v novi steber svetovnega miru. Kdorkoli bi državi, kjer bo zadrugam pripadala hotel to dejstvo spremeniti, bo naie- velika naloga. Zlasti so važne zad-tel na strnjéno fronto slovenskega na- j ruge sedaj, ko je treba organizirati roda. Mi smo najzapadnejši branik 1 aprovizacijo, ker bodo tako služile in trdnjava slovanstva. Ce bi kot taki ne le članom, temveč tudi pomagale pozabili na našo vojsko zdaj, bi hu- narodnim oblastem. O pomenu zad-do grešili. Treba je, da s ^kupnimi ; iuženstva in praktičnem organizacij-silami ustvarimo nove temelje jugo- skem vprašanju sta poročala tov. slovanske države. Naše bratstvo z Codina Zora in Dolfe Jelon. Po kratki Rusijo je osnova našega novega žjv- debati je bil sestavljen pripravljalni ljenja, tega smo se zavedali leta 1941. ! odbor iz treh članov zadruge Držav-in tega se zavedamo zdaj. Imperia- ; nih nameščencev in treh zadružnikov, listi nismo, kar pa je naše, tega ne 1 ki so bili izvoljeni na zadnjem ses' damo. Danes se nad Jadranom vije prapor svobode — jugoslovanska tro-bojka z zvezdo. Združimo se okoli svojih predstavnikov ljudske oblasti! Vsi vedimo le za eno zapoved : Naprej, na juriš, na juris, na juriš !" Ob koncu jeklenih govornikovih besed so zbrani izlili svoja Čustva in manifestirali za našo vojsko in za bratsko Rdečo armado. Prvomajski zbor se je zaključil s tanku Enotnih sindikatov. Pripravljalni odbor tvorijo tile tovariši : predsednik Samec Jože, tajnik Marič Ludvik, blagajnik Barbarič Nikolaj odbornik: Codina Zora, Podgorelec Anton. Gregor Gizela in Komotar Metod. Vpisnina znaša 10 P. začasni delež pa 150 P, kar se lahko vplača v desetih mesečnih obrokih. Bivši člani Zadruge državnih nameščecev so oproščeni vpisnine in plačila zad- Izdajalca Titana je zadela pravična Kazen Tudi prekmursko ljudstvo čisti iz svoje srede vse tiste izmečke, ki so se prodali okupatorju in mu pomagali pri njegovem načrtu, da bi izbrisal in iztrebil slovenski živelj med M uro in Rabo. Noben madež ne sme kaliti novega življenja, ki je prišlo v Prekmurje. To je cilj, ki ga zasleduje naše sodstvo po svojih trdih, toda pravičnih zakonih. Dne 30. aprila se je zagovarjal pred vojaškim sodiščem v Soboti vojni zločinec Jožef Titan iz Sobote. Jožef Pitan je bil eden izmed tistih gnusnih okupatorjevih pomagačev, brez katerih Madžari ne bi mogli vršiti svojega raznarodovalnega dela v Prek-murju. Bil je najagilnejši č|an in predsednik odseka za prosveto veleizda-jalskega „Madžarskega kulturnega društva vendske krajine", ki je bilo politični instrument okupatorja in njegovih pomagačev z nalogo, da prekmurske Slovence prisilno madžarizira in da zatre v njih vsak odpor proti okupatorju. Kot „ljudsko-izobraževalni tajnik" za Prekmurje je med vsemi prekmurskimi izdajalci brez dvoma prekmurskemu narodnemu in pro- ružnega deleža, vkolikor s članskimi petjem sovjetske in jugoslovanske izkaznicami ali pa po dveh pričah ,,lull„ulä„u,lu uaiuullclllu m pru_ himne, nakar so mladinci formirali ; dokažejo, da so zadružni delež pla- svetnemu življenju največ škodoval , ... . , sprevod z množico Sobočanov cali. Kraj in dan vpisovanja v zad- On je s svojo zločinsko cenzuro uni- ™r*7]T p"6 T- ]e ? ; ^ren,lh Pred sovjetsko mestno koman- rugo bomo objavili. čeval slovenski tisk. vsako slovensko K č Govornik je nadaljeval: , do, k,er so dalje mamfestirali za Rde- Ko bo vpisano dovoljno število ' besedo je hotel zatreti in vsasloven-„Koncavamoeno izmed najtežjih a j co armado, nje predstavnike pa kar zadružnih članov, se bo vršil ustanov- j ska krajevna imena. Njegovi številni najslavnej ih borb slovenskega naroda obsuli s cvetjem in vzkliki. Vzeli so ni občni zbor, na katerem si bodo : članki, ki jih je pisal kot urednik L fÄi"1" < uZT l Cn0te 1° Ű F? r°k,° in jih VodLli ulícah- Čiani izvolili redni uPravni in nadzor- madžarskega lista v Prekmurju, nam bile nositeljice te borbe, ki je ne bi Med lepo okrašenimi soboskimi hiša- ! ni odbor zadruge. Konzumna zad- bito, vodstvo Osvobodilne fronte ' mi je bilo se dolgo potem čuti pesem ! ruga delavcev in nameščencev bo slovenskega naroda ne bi vodilo pra- mladincev, ki je bila odmev nepo- poslovala v prostorih bivše Zadruge ve ijudske politike. Mi se zavedamo, zabnega prvomajskega slavja. ; državnih nameščencev v Soboti Prva vlada federalne četrte ffrashe Prva vlada federalne enote Hrvaš- j Narodna vlada Hrvatske misli, da Pobìianie irne borze je dolžnost Okupator je kmalu po zasedbi iz- go držala 5. točke izjave o osnovnih pravicah hrvatskega naroda, ki jamči svobodo vesti. Istočasno pa povdarja, da je današnje stanje v katoliški cerkvi na Hrvatskem nezadovoljivo. Narodna vlada Hrvatske ne bo nikomur dopustila, da bi pod varstvom svoje duhovniške obleke delal proti svojemu lastnemu narodu in domovini. Narodna vlada Hrvatske bo storila vse. da se izboljšajo življenjske prilike hrvatskega naroda, širokih slojev. primanjkovati vse vrste blaga in živil. Tedaj se je pojavila črna borza. Posamezniki so bogateli s tem, da so ljudem iztiskali zadnje pare iz žepa, često za slabo robo. Tudi po osvoboditvi črno-borzijanci niso prenehali s tem poslom. Namesto, da bi vsak pomagal naši armadi in v zaledju delal za vojne potrebe, so se neka- ke je po prevzemu poslov podala de-; je potrebno naglasih, da se bo stro- | ropa' nfs° debelo. Zato je pričelo klaracijo, ki jo prinašamo v izvlečku: Dejstvo, da je bila še med narodno osvobodilnim bojem osnovana prva narodna vlada Hrvaške, je dokaz, da se teptane pravice hrvaškega naroda za svobodo in neodvisnost danes uresničujejo. Narodna vlada naglasa ogromno pomoč Srbov v Hrvaški v skupni borbi proti okupatorju. Narodna vlada Hrvaške tega ne bo pozabila in je v prvo točko deklaracije postavila enakopravnost Hrvatov in Srbov. Uspehe v borbi za osvoboditev je omogočila hrvaškemu narodu predvsem skupna borba vseh narodov Jugoslavije, zato bo narodna vlada Hrvaške vložila vse napore v to. da se okrepi bratstvo med narodi in da se okrepi demokratična federativna Jugoslavija. Vojna še ni končana. Narodna vlada Hrvatske je mnenja, da je njena prva naloga, pomagati jugoslovanski vojski pri čiščenju zemlje od okupatorja in izdajalskih čet, Narodna v lada Hrvatske že kaznuje in bo še kaznovala okupatorske sluge ustaše in četnike. Posebno ostro bo kaznovala ustaše, ki so osramotili hrvatsko ime in prelivali kri hrvatskih in srbskih žena in otrok. Prav tako bodo kaznovani vsi vojni zločinci. Narodna vlada Hrvatske se zaveda, da je osnovna sila ne samo za nadaljno borbo, temveč tudi za obnovo opustošenega ozemlja borbenost in delovno junaštvo našega naroda. Samo tako, da najširše ljudske množice sodelujejo v osvobodilnem gibanju, da pomagajo vladi vršiti kontrolo nad organi ljudske oblasti, bo mogoče rešiti težka vprašanja, ki še leže pred nami. Narodna vlada Hrvatske bo vedno skrbela za tak odnos med narodom in narodnimi oblatsmi. Prvomajska proklamacija avstrijskih komunistov. Komunistična partija Avstrije je izdala na Dunaju proglas s sledečimi gesli : Živel prvi maj in veliko sovjetsko ljudstvo ter junaška Rdeča armada ! Slava sovjetskim borcem in četam, ki so osvobodile Dunaj ! Živela Anglija in Amerika, ki sta pomagali uničiti nemške imperialiste! Slava Rdeči armadi in zavaznikom, ki so se sestali v fašistični Nemčiji ! Živela Poljska ! Pozdrav Jugoslovanski armadi ! Pozdrav češkoslovaškim narodom ! Živela zveza med Češko in Sovjetsko Zvezo ! Pozdravljeni bratje Slovani, ki ste uničili nemški fašizem ! Živeli Združeni narodi ! Pozdrav narodom Evrope, ki se bore proti nemškemu fašizmu ! Pozdrav vsem bratom in sestram, ki trpe v nemškem suženjstvu ! Borci, bojevniki Rdeče armade, pobijte fašistično zver v njenem brlogu ! „Pomiloščenje izdajalca Petaina bi bila izdaja proti narodu", piše list „Humanite" v zvezi s kampanjo, ki so jo pričeli nazadnjaški listi v Franciji za Petainovo pomiloščenje. Protifašistične stranke v Avstriji so sestavile vlado. V vladi so socialni demokratje, krščanski socialci in komunisti. Predsednik vlade je dr. Karl Renner. to jasno dokazujejo. V dokaz za njegovo raznaradovalno delo so nam očuvani tudi številni cenzurirani članki, iz katerih je vrgel vse, kar je bilo slovenskega. Poleg tega pa je v člankih, ki jih je objavljal v listu „Muraszombat és Vidéke" blatil Osvobodilno fronto in naše državno vodstvo. Nadaije je pozival na denuncijacije zavednih Slovencev in njih preganjanje, interneranje in deportacijo. Na podlagi številnih dokazov je vojaško sodišče obsodilo Jožef Titana na smrtno kazen s streljanjem, izgubo državljanske časti in zaplembo celotne imovine. Razprava se je vršila pred polno dvorano, potekala je napeto in pu- vjv. K.41 vvjjlii., (JUUCUC. »m cvetela v Beogradu. Organi narodne oblasti so v Beogradu dne 19. aprila energično nastopile in aretirale v kavarni Ruski car 90 oseb. Po aretaciji je bilo 35 oseb takoj izpuščenih, ker se je izkazalo, da niso krivi, 55 pa jih je bilo odvedenih v zapore. Pri aretiranih je bilo najdeno veliko inozemskih valut, mnogo zlata in tudi našega denarja. Qno-borzijanci so ob aretaciji in med potjo v zapor raztrgali mnogo inozemskih valut in metali zlate cekine od sebe. Sedaj čakajo, da jim bo vojno sodišče odmerilo primerno kazen. Srbsko ljudstvo odločno pomaga oblastem pri preganjanju ljudskih škodljivcev. Beograjčani, zlasti delavci in nameščenci, so kar sami izsledili nekaj trgovcev in obrtnikov, ki so se bavili s črno borzo. V nekaterih trgovinah in mesnicah so izsledili ogromne količine masti, sladkorja in drugih življenjskih potrebščin. Zaplenjeno blago in lastnika so predali organom narodne oblasti. V Franciji primanjkuje premoga, ker ga za enkrat še ne morejo dovažati iz Nemčije. Kljub temu pa se je promet že znatno zboijšal in računajo, da se bodo tudi življenjske prilike popravile še pred poletjem. Leona Bluma, Daladiera, Gamelina in več drugih francoskih politikov so zavezniki osvobodili iz nemškega ujetništva. zanimanjem. Naše vojaško sodstvo je s to razpravo ponovno pokazalo doslednost v izvrševanju nalog, ki jih predenj postavljata ljudstvo in država. ZA TISKOVNI SKLAD SO PRISPEVALI: Šiftar Štefan, banč. uradnik 100 P, Benkič Jane/. gostilničar 300 P, Flisar Karel, trgovec 300 P, Flisar Aleksander 15 P, Žmavec Darinka, lekarna 100 P, Dervarič Štefan 100 P. Domajnko Marjeta 200 P, Kramarič Jožef 100 P. Škraban Franc 1" P, Jug Karel, 100 P. \ laj Josip, pekarna 100 P. Kovač Kristjan 15 P, Gregor Štefan 15 P, Ceh Franc, trgovec 250 P. Horvat Aleksander 200 P. vsi i/ M. Sobote. Krajevni odbor OF. Marljanci 400 P. Lipa Ludvik, Ivanjšovci 50 P, Tompa Štefan, M Središče 50 P, Črepnjak Štefan. Martini." 30 P, Mihelj Milan, Kamovci 20 P. Kučan Ludvik. Cepinci 20 P, Gider Franc. Tropovci 25 P, Paižlar Franc,„Petanjci 30 P. Katona Štefan. Tropovci 100 P. Katona Ev-gen. Tropovci 100 P. Titan Janez, Črnelavci 10(1 I', Dr. Ki tu per Aleksander, Križevci 100 P. Sinic Bela. Kupšinci 100 P. vaščani občine Lončarovci 1040 P, Krajev ni < dbor OF. Gornji Petrovci 150 P, Oslerceva, Beltinci 450 P. vaščani občine Zenkovei 1083 P, V aščani občine Adrijanci 600 P, Sukič Ludvik, Sebeborci 4011 P. 87 vaščanov i/ občine Bodonci 1350 P. 46 vaščanov i/ občine Va-darci 776.40 P. Štiblar Franc, Petanjci 15 P. Janko Aleksander, Salovci 200 P, Štefanec .loško. Šalovci 200 P, občina Melinci 50 P. Skupaj : 9.344.40 P Prenos: 4.238,- P Skupaj: 13.582.40 P Jožef Vilagoš iz Sobote je dal /n tiskovni sklad 600 P. (V sota je vračunana v prenosu.)