Ljubljanska banka nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE L*'fO XXV. - številka 17 SZDL JjjMtdJfc oM. konference „ U, leti* Kn°i' šk. Loka Kranl n Izdaja CP G°renjskl tisk - n!i ^ uredn»k Anton MlklavCIČ »govorni urednik Albin Učakar SILO S O C I A KRANJ, sreda, 1. 3. 1972 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah ln sobotah. ZA GORENJSKO to »?Šlh mesnicah Je mesa za zdaj še dovolj. Zaradi razmer na jugoslovanskem trgu z živino "tesom pa se lahko zgodi, da bo mesa zmanjkalo. — Foto: F. Perdan ^Predstavniki slovenskih lovai *n živilskoprcdc- Wnih podjetiJ 46 nekaJ *»»OrpkTeSno 0P0ZarJaJ° na Žep tno pomanjkanje sve-Kak n?CSa v naših mesnicah. V l° ^e s Preskrbo z mesom PQ2KranJski občini, smo se sjtear^1trnali na _upravi kranj- za zdaj se dovolj . Ravnice. Direktor klav-dai ranc Korbar nam je zjasnilo. U^j nie»jsko živilski kombi-član spora- hju a 0 poslovnem sodelova-\»u n oblikovanju oblikovanju cen go-. *a mesa in mleka. Izvrš-ian.°dD°r sporazuma je že pred novembra pripravljal Vehd 28 nove cene mesa, *Prel r ^e zvezni izvršni svet Jel 26. novembra sklep o zamrznitvi cen, tako da stane danes na primer kilogram mesa mladega pitanega goveda v Sloveniji 20,50 dinarja, v Beogradu, kjer pa so cene za meso povečali pred zamrznitvijo, pa 27,60 dinarja, v Novem sadu 27,80 dinarja, v Subotici pa celo 28,80 dinarja, će upoštevamo, da mora naša klavnica kupiti letno 50 odstotkov ali okrog 450 ton živine na Hrvatskem in v Vojvodini, kjer so cene mnogo višje, ugotovimo, da to že zajeda našo poslovnost. Doma je živine premalo. V Vojvodini in na Hrvatskem moramo plačati za kilogram žive teže od 14 do 15 dinarjev, prodajalci pa postavljajo povrhu še zelo ostre pogoje, kot na primer 14. STRAN: Trgovska potnika na zatožni klopi plačilo vnaprej. Nabavne cene živine namreč niso zamrznjene. Uskladitev cen živine, ki smo jo novembra pripravljali v Sloveniji, je temeljila na kalkulaciji, da bo stal kilogram koruze 1,05 dinarja. Po tej kalkulaciji naj bi se meso podražilo za 15 odstotkov, vendar do tega ni prišlo, ker nas je prehitelo za-mrznjenje. Cena koruze ni zamrznjena in stane danes kilogram koruze od 1,25 do 130 dinarja. Izvršni odbor sporazuma je tudi na zadnji seji zaradi podrejenega položaja zahteval uskladitev cen mesa. Sestavil je posebno komisijo, ki bo prek republiškega izvršnega sveta in sekretariata za kmetijstvo ln gozdarstvo posredovala pri ZIS oziroma zavodu za cene. Trenutno je v naših mesnicah mesa še dovolj, če pa se cene mesa in živine v Jugoslaviji ne bodo uskladile, bo mesa primanjkovalo, in to predvsem govejega in telečjega. Mariborska klavnica je zaradi tega prodajo že zmanjšala.« J. K. Praktična darila za DAN ŽENA — 8. MAREC, v prodajalnah KOKRA v KRANJU LIPA BLAGOVNICA URA MIKA TEKSTIL GORENJC Darila kupljena v naših prodajalnah — želja vsake žene. m Možje — razveselite jih! KRANJ KOKRA KRANJ 4. STRAN: Volivci so se odločili za Jaka Bogataja 5. STRAN: j \x toji 1/5 j na mešanica Železarji * zadovoljni • z rezultati • 9 12. STRAN: V Mojstrani 315 tekmovalcev NAGRAJUJE Z UŽITKOM IN POČITNICAMI NA MORJU XI. SPOMLADANSKI SEJEM OD 8. DO 17. APRILA 0 Na KadlijJ seji vveta za šolstvo, prosvcto, kulturo in telesno kulturo občine Jesenice so razpravljali tudi o spremembah šolskih okolišev. MenHi so se o prešolanju šolskih otrok s Hrušice v osnovno šolo v Mojstrano. O prešolanju teh otrok so med starši že izvedli anketa, vendar se starši zaradi bojazni, da ne bi bilo poskrbljeno za varen prevoz in zaradi nekaterih drugih vzrokov, niso odločili za prešolanjc. Na seji so tudi sklenili, da bodo predlagali kulturni skupnosti, da prevzame ustanoviteljstvo nad gledališčem Tone Cufar in muzejem revolucije. O Na zadnji seji krajevnega odbora ZB Javornik — Koroška Bela so se menili o pripravah na delovno konferenco organizacije, ki bo predvidoma 17. marca v delavskem domu na Javorniku. Menili so se tudi o organizaciji in poteku nedavnega tekmovanja Kurirski smuk. 0 V ponedeljek, 28. februarja, je bila v delavskem domu pri Jelenu redna seja delavskega sveta jeseniške Železarne, na kateri so razpravljali o sklepnem računu Železarne za gospodarsko leto 1971. KRANJ 0 Pri občinski konferenci zveze komunistov se je v ponedeljek sestala revizijska komisija, v petek pa bo seja komisije za splošni ljudski odpor. Komisija za splošni ljudski odpor bo razpravljala o programu socialne politike v občini. O Včeraj popoldne je bila razširjena seja občinskega sindikalnega sveta. Na seji so razpravljali o osnutku resolucije gospodarskega in družbenega razvoja občine in o osnutku Občinskega proračuna za letos. A. Ž. RADOVLJICA O Včeraj popoldne se je sestalo predsedstvo občinskega lindikalnega sveta Radovljica in razpravljalo o delovnih pogojih in varnosti pri delu, o zaključnem računu občinskega tindikalnega sveta in delovnih programih posameznih odborov in komisij občinskega sveta. Razen tega so na seji razpravljali tudi o predlogu družbenega dogovora z delovnimi organizacijami o kulturni akciji. A. 2. TRŽIČ 0 Včeraj je bila v Tržiču 29. skupna seja obeh zborov skupščine občine. Na seji so obravnavali program o možnostih gospodarskega razvoja občine, financiranje negospodarskih investicij ter proračun za leto 1972. Prav tako so odborniki poslušali poročilo o socialni problematiki v občini ter sprejeli okvirni program dela skupščine občine Tržič za letos. -Jk 0 Pri upravnem organu skupščine občine Tržič smo izvedeli, da bodo dobile vse krajevne skupnosti v občini svoje statute, ki so potrebni za normalno delo skupnosti. Prav tako morajo krajevne skupnosti po zakonu ustanoviti poravnalne svete. Vendar se v Tržiču še niso dokončno dogovorili, ali bodo za potrebe vseh krajevnih skupnosti ustanovili en poravnalni svet ali pa bo imela vsaka skupnost svojega. -Jk Plenum ism sindikalnega sveta V petek popoldne bo v Tržiču seja plenuma občinskega sindikalnega sveta. Člani plenuma bodo obravnavali lanske gospodarske rezultate ter programska iz- hodišča za letos. Prav tako bodo ocenili preteklo delo sindikata v tržaški občini ter sprejeli smernice za delo spomladi in poleti. -Jk Seminar za člane klubov OZN Včeraj dopoldne se je v bov OZN v šolah, popoldne Tupaličah pričel seminar za vodilne člane .klubov OZN v kranjski občini. Pripravila ga je občinska konferenca klubov OZN Kranj. Najprej so udeleženci seminarja razpravljali o delu klu- pa o položaju Jugoslavije na Balkanu in v svetu. Danes pa je v programu seminarja pogovor o Slovencih v zamejstvu in razprava o načrtih za delo. -Ib Osrednja proslava za dan žena Pisali smo že, da bo v soboto, 4. marca, v festivalni dvorani na Bledu osrednja gorenjska proslava ob dnevu žena. Proslavo pripravljajo občinske konference socialistične zveze in konference za družbeno aktivnost žensk Jesenic, Domžal, Kamnika, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča. Pred svečano akademijo, ki bo ob 17. url, bodo ob 16.30 v avli festivalne dvorane odprli razstavo Gorenjske žene v borbi ln svobodi. Na svečani akademiji bodo sodelovali mladinski pevski zbor osnovne šole Gorje, harmonika rski zbor glasbene šole Radovljica, folklorna skupina DPD Svoboda Gorje, recitatorji delavske univerze Radovljica in godba na pihala iz Gorij. Slavnostni govor na akademiji bo imel Vinko Hafner. Iz vsake gorenjske občine se bo proslave udeležilo okrog sto medvojnih in povojnih družbenopolitičnih delavk. A. Ž. Kronika škofjeloškega odreda Sredi prejšnjega tedna se je sestal odbor škofjeloškega odreda ter razpravljal o delu v preteklem letu in o letošnjem delovnem programu. Ugotovili so, da so lanski program uspešno uresničili. Tako je izšla kronika škofjeloškega odreda, katere avtor je Tone Lotrič, razen tega pa je uspelo tudi srečanje, ki ga je odbor pripravil ob dnevu vstaje slovenskega naroda. Za letos so se dogovorili, da bo srečanje borcev škofjeloškega odreda in Cankarjevega bataljona J.7. septembra v Rovtah v Selški dolini. Ob tej priliki bodo odkrili spomenik borcem vseh enot, ki sO padli ob proboju obroča v zadnji nemški ofenzivi na osvobojeno ozemlje Gorenjske in Primorske. Na seji odbora so ugotovili da precej borcev še ni dobilo kronike škofjeloškega odreda, ker se niso udeležili lanskega srečanja. Ker odbor nima točnih seznamov vseh borcev, obvešča vse tiste, ki kronike še niso dobili, da pošljejo svoj naslov na od-oddelek za družbene službe skupščine občine Škofja Loka. Lahko pa se v omenjenem oddelku škofjeloške občinske skupščine oglasijo tudi osebno, da bodo dobili knjigo. A. 2. Predsednik Tito na Gorenjskem V nedeljo, 27. februarja, je prispel na krajši obisk v Slovenijo predsednik republike Josip Broz-Tito z ženo Jovan-ko. Na brniškem letališču sta ga sprejela predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher ln predsednik CK ZKS Franc Popit. Predsednik Tito se je s spremstvom odpeljal na Brdo pri Kranju. V po- nedeljek je bil predsednik & zdravniškem pregledu v ničnih bolnišnicah v LjubU* nI. Preden se je vrnil na**J na Brdo, se je v spremstvU Sergeja Kraigherja in Franceta Popita ustavil v hoteli1 Belevue v Ljubljani, kjer 8* Je pozdravil predsednik skupščine občine Ljubljana-Si5k8 Danilo Zbrizaj. —Jk ZRVS Jesenice — Titu v drugo podeliti red narodnega heroja Na zadnji seji občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin na Jesenicah je na novo izvoljeno vodstvo imenovalo štiri komisije: komisijo za strokovni pouk, komisijo za kadrovske zadeve, komisijo za družbenopolitična vprašanja in obrambno vzgojo in komisijo za splošni ljudski odpor. Novi odbor Je tudi sprejel program dc^ in sprejel sklep, da itu>r*)° v prihodnje vključevati v °r' ganizacijo nove rezervne jaške starešine. V imenu *|U rezervnih vojaških stare*** Jeseniške občine je od*0* podprl predlog, da bi P1^ sedniku Titu ob njegov' »*J letnici v drugo podelili fe° narodnega heroja. Đ'** Tito vnovič heroj Družbenopolitične organizacije fhdustrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj so predlagale, da se tovariša Tita ponov- no Imenuje za narodnega roja. Delavski svet P0"' ^ je v ponedeljek v ii»«°u. v ta članov delovnega kole^tiva predlog sprejel. Medobčinski svet ZK za Gorenjsko Polde še naprej V ponedeljek popoldne je bila v Kranju seja medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko. Razpravljali so o delu sveta v pretekli mandatni dobi, o delovnem programu za naprej in o orga- Kejžar sekretar nizaciji javne razprave o gra' divu Ekonomskega inštitut3 SRS o možnostih razvoja G°" renjske. Na seji so ponovi^ izvolili za sekretatja medo* činskega sveta ZK za Gorenjsko Poldeta Kejžarja. A- Ž- Krajevnim organizacijam ZK spet svoje mesto nalogah in delu. Nato bodo ;tiv vseh komuni-n-aja, tudi onih, »j Zadnji sestanek članov ZK na Blejski Dobravi je bil po dolgem času spet tak kot smo jih bili vajeni pred leti. Razpravljali so predvsem o akcijskem programu bodočega dela. V zadnjih dveh letih delo v tej osnovni organizaciji ni bilo zadovoljivo, to pa je bilo zaradi tega čutiti tudi v nekaterih krajevnih organizacijah. Ena izmed prvih nalog ZK bo, da skliče sestanek predsednikov in tajnikov vseh krajevnih organizacij, da se pomenijo o bodočih sklicali akti stov tega kra.,u so zaposleni in organizira"1 v raznih podjetjih, ter se 2 njimi dogovorili o skupnem delu. Le tako upajo, da bo delo v društvih in organizacijah spet zaživelo. Vso P°" moč pa bodo nudili tudi tabornikom in mladinski orga' nizaciji, ki je v zadnjem času ponovno zaživela. Domenili so se, da bodo sestanki sklicevali po potrebi, >iaJ* manj pa vs. *- '•—jg mesec. srŠ Zbor banke v Kranju Zakon o dedovanju SREDI LETA JAVNA RAZPRAVA ^PmSmsJ1*1^ 8mo Dreh kmetijskih gospodarstev (kmetij) pa sekreta-Za zakonodajo republiškega izvršnega sveta. 50 YpraŠanJe: Če že potekajo priprave, me zanima, kako daleč ra..„n kdaj bo o tej občutljivi problematiki mogoča javna a/prava? )jjv9^ovor: Za posebni zakon o dedovanju kmetijskih zemlja^ m ZascDnm kmetijskih gospodarstev (kmetij) se priprav-zak° tCZe' ^os^eJ sta o tem razpravljala komisija za revizijo k0 °.n°y s področja družbene in zasebne lastnine zemljišč in 51 m,sjja za revizijo zakonov s področja kmetijstva in gozdar-Zak*' 'na-ust"'c m rudarstva ter obrti. Tako sekretariat za *jr>°n°dajo zdaj pripravlja izpopolnjene teze. S tem v zvezi km> ^e tUtn ureditev dedovanja kmetijskih zemljišč in f^tij v drugih zakonodajah. Namen tega zakona naj bi bil: jj ^ Preprečevati, da bi kmetijska zemljišča dobival tisti, ki zemlja ne služi za osebno delo, „..^ Preprečevanje drobljenja zasebnih kmetijskih proizvod-Qlh enot in nju^ manjša obremenitev prevzemnika kmetije pri dedova- Seveda pa naj bi bila nova ureditev dedovanja kmetijskih mljišč in kmetij le eden od ukrepov, ki bi preprečevali jJ"obljenje kmetijskih zemljišč in kmetij. Prav tako bi bil to , eden od ukrepov, da v prihodnje kmetijska zemljišča in metije ne bi dobivali nekmetje. j. ?a uresničitev vseh ciljev s tega področja pa bo treba ure-, 111 še vrsto vprašanj. Tako bo na primer treba urediti pred-, Pno pravico kmetov do kmetijskega zemljišča, določiti nietijska zemljišča v prostorskem planiranju, ureditev vpra-k nj v zvezi z arondacijo in komasacijo, urediti davčno politi-tak Pr' nakupu kmetijskih zemljišč in prilagoditi prispevke tlet ^a iastmna kmetijskih zemljišč ne bo več privlačna za Kniete. Mnoga od teh vprašanj bo treba urediti v bodočem ^'iiškem zakonu, ki se bo kmalu začel pripravljati. l % Glede na akcijski program, ki ga je sprejel Izvršni svet, t v *eze Priložene slovenski skupščini do 30. junija letos. krat pa bo o omenjenih vprašanjih mogoča tudi javna razprava. h ^ Iz poslanske pisarne so nas obvestili, da bo ta teden g ko proizvodnje. To pa n. katerim slovenskim podjel .m povzroča precejšnje težave, ker ob prodaji svojih izdelkov v drugih republikah takšnih kreditov ne morejo odobravati. Zato se dogaja, cia izdelke slovenskih podjetij v drugih republikah včasih odklanjajo oziroma jih podjetja težko prodajajo. Prav zato so na zboru poudarili, da bi bilo vprašanje potrošniških kreditov treba čimprej urediti v vsej državi enako. Predstavnik Ljubljanske banke je pojasnil, da razgovori glede tega že potekajo in da bo v kratkem znano, kakšna naj bi bila enotna oblika potrošniških kreditov v državi* A. žalar S ponedeljkovega zbora banke v Kranju. — Foto: F. Perdan ljubljanska banka Nadomestne volitve za poslanca v republiški zbor skupščine SRS a voliščih živahno Volivci so se odločili za Jaka Bogataja V nedeljo so bile v škofjeloški občini — razen na področju, ki se je pred časom priključilo iz logaške občine — nadomestne volitve za poslanca v republiški zbor skupščine SR Slovenije. Kljub slabemu vremenu, saj je ves dan deževalo, je bila udeležba na volitvah presenetljivo dobra. V dopoldanskih in popoldanskih urah sem se sprehodil po nekaterih voliščih v Poljanski dolini. Sredi dopoldneva, malo po deveti uri, sem se ustavil na volišču v osnovni šoli Stara Oselica. Večina volilnih upravičencev je takrat že volila. Kljub slabi poti, na tej višini je še precej snega, le majhno šte- Listina o pobratenju med Selami in Šk. Loko podpisana Prijateljsko sodelovanje med občinama Škofja Loka in Sele na Koroškem traja že približno dve leti. Ti dve leti sta minili v znamenju pogostih obiskov škofjeločanov v Selah in Korošcev v Škofji Loki ter izmenjavi skupin na kulturno-prosvetnem in športnem področju. Da bi se stiki lahko še bolj okrepili, je delegacija skupščine občine škofja Loka, ki je lani poleti obiskala Sele, predlagala, da se občini pobratita. Sklep o pobratenju je občinski odbor v Selah soglasno sprejel 29. decembra lani, odborniki skupščine občine škofja Loka pa 2. februarja letos. Prva listina o pobratenju je bila podpisana v nedeljo, 20. februarja, na Koroškem in druga preteklo soboto v Škof j i Loki. V soboto je v Skofjo Loko prispela delegacija selske občine, ki jo je vodil župan Herman Velik. Goste je v poročni dvorani skupščine občine škofja Loka sprejel in pozdravil predsednik Zdravko Krvina. Izrazil je željo, naj bi podpis ne pomenil le gole formalnosti, ampak naj bi bil temelj tesnemu sodelovanju med Selami in škofjo Loko. V imenu delegacije iz Sel in vseh selskih občanov se je za sprejem zahvalil podpredsednik zveze kulturno-pro-svetnih organizacij na Koroškem in župan občine Selc Herman Velik. »Najprej bi se ob tej priložnosti rad zahvalil za vse nastope vaših skupin pri nas,« je dejal. »Pobratenje med škofjo Loko naj koristi prijateljskemu sožitju med obema sosednjima narodoma. Kdor pa še ni prepričan v prijateljstvo, ga bo treba prepričati,« je končal selski župan. Sledil je podpis listine. Po podpisu so nastopili recitatori i iz Škofje Loke, ki so med drugim recitirali pesmi koroškega pesnika Andreja Kokota, oktet Jelovica iz škofje Loke in kvartet iz Sel. Ob koncu so Selani gostiteljem predali darila: umetniško delo z motivom Sel in Košuto v ozadju, plošče koroških pevskih zborov, ki je pravkar izšla — na njej so zastopani tudi Selani in pa knjige Koroška in koroški Slovenci. Podpis listine prav gotovo pomeni, da se bodo v prihodnje stiki z občino Sele še okrepili, in to na vseh področjih, obenem pa tudi tesnejše sodelovanje z našimi rojaki na oni strani meje. J. Govekar Seja občinske skupščine Jesenice V ponedeljek, 28. februar-|a, je bila v sejni dvorani jeseniške občinske skupščine skupna seja obeh zborov skupščine. Na seji so sprejeli odlok o zazidalnem načrtu Hrušice, odlok o občinskih upravnih taksah, odlok o oblikovanju sredstev iz obveznih in stalnih virov za izobraževanje v občini Jesenice, sprejeli pa so tudi predlog odloka o uvedbi in stopnjah prispevka za otroško varstvo v občini Jesenice in predlog odloka o določitvi stopenj prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1972 in o določitvi najvišjih zneskov prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki se smejo v letu 1972 uporabiti za posamezne namene splošne in skupne porabe. Ob koncu seje so dalj časa razpravljali tudi o izdaji odločbe o spremembi šolskih okolišev. D. S. vilo volivcev — pa še ti večinoma iz opravičljivega razloga ni prišlo na glasovanje. Zadnji na tem volišču so glasovali v zgodnjih popoldanskih urah. Na volišču v prostorih TVD Partizan v Gorenji vasi je bilo okrog druge ure popoldne še izredno živahno. Občani so hoteli čimprej izpolniti svojo državljansko dolžnost. Malo pred tretjo uro je na tem volišču glasoval tudi loški župan Zdravko Krvina. Sicer pa so mi člani volilne komisije povedali, da je bil največji naval na tem volišču med deveto in enajsto uro dopoldne. Udeležba okrog tretje ure popoldne je bila že blizu 85-odstotna, kar pomeni, da od 540 volilnih upravičencev takrat še ni glasovalo nekaj manj kot 100 občanov. Naslednja postaja so bile Hotavlje. V zadružnem domu volilna komisija malo pred četrto uro skoraj ni imela več dela. Od 347 volilnih upravičencev jih sicer ni glasovalo še 67, vendar je bilo malo verjetno, da se bo odstotek glasovalcev do zaključka glasovanja bistveno sprememil. Na tem volišču so glasovali prebivalci Cabrač, Hlavčih njiv, Hotavelj, Jelovice, Srednjega brda, Suše in Volake. Nekateri od teh krajev so od volišča precej oddaljeni in zato zlasti starejši ljudje zaradi slabega vremena skoraj niso mogli priti na glasovanje. Volišče na Trebiji je bilo v prostorih Doma pod Planino. Večina je na tem volišču volila že dopoldne. Udeležba je bila že okrog opoldneva višja od devetdeset odstotkov. Po drugi uri je volilna komisija zaman čakala še sedemnajst volilnih upravičencev, toliko jih od, 260 namreč ni glasovalo. Občani so bili, kakor je pokazalo nedeljsko glasovanje, o volitvah dobro obveščeni. Pritožb na ta račun ni bilo slišati. Tudi volišča so bila dobro pripravljena. Pečat vsemu pa je prav gotovo dala dobra udeležba. O dobri udeležbi so začele prihajati z volišč novice že v zgodnjih dopoldanskih urah. Opoldne novice o 90-odstotni udeležbi, ali vsaj več kot 80-od-stotni, niso bila več nobena redkost. In zdaj k podatkom. Od skupno 17.337 volilnih upravičencev jih je glasovalo 15.434 ali 88,19 odstotka. Volivci so se odločili za Jaka Bogataja, ki ima 1500 glasov prednosti pred drugim kandidatom Janezom Thalerjem. Jaka Bogataj je dobil 8081 glasov. J. Govekar Zaostriti odgovornost mladih komunistov Prejšnji teden je bilo v Ljubljani posvetovanje predstavnikov organizacij Zveze mladine Slovenije in organizacije Zveze komunistov Slovenije iz ljubljanskih in gorenjskih občin. Taka posvetovanja so bila ta teden tudi v Novem mestu, Mariboru, Postojni in Celju. Na posvetovanju so mladinci in komunisti menili, da je treba v prihodnje bolj zaostriti odgovornost članov ZKS v mladinski organizaciji. Ta odgovornost mora sloneti na delu oziroma njegovi uspešnosti. Mladi komunisti morajo prevzeti skrb za organizacijsko krepitev in akcijsko učinkovitost ZMS». V razpravi so mladi večkrat poudarili, da so doslej vse prevečkrat ostali le pri razpravah in resolucijah. Zato se bodo odločno zavzeli, da bo sprejetim sklepom takoj sledila akcija. »Da je neko vprašanje rešeno, lahko rečemo šele tedaj, ko smo ga tudi dejansko rešili in ne le razpravljali o njem,« so poudarili. Pri uresničevanju teh sklepov ln nalog bo slovenski mladini veliko koristila pomoč drugih družbenopolitičnih organizacij, zlasti Zveze komunistov. Aktivi mladih komunistov morajo predstavljati P"1* vsem možnest, da se mlad* ljudje usposabljajo za delo v zvezi mladine, kakor tudi povsod tam, kier živijo, dela' jo in se učijo. Za družbenopolitično delo in izobraževa* nje mladih in za sprejemanj« novih članov v vrste komunistov sta odgovorni obe org*" nizaciji: Zveza mladine £ Zveza komunistov — v šolah« delovnih organizacijah, na va» si, v krajevnih skupnostih« občinah in v republiki. P***' stavniki mladine in organ***1* cije ZKS so se strinja«. syniku SRS in 30 dni po ob-^ ,l bodo morali delavci in lQ °dajalci sklepati nova de-na razmerja na osnovi do- ločil te kolektivne pogodbe. Vsem delavcem, zaposlenim pri zasebnikih, bo sindikat poslal za razumevanje manjšo brošuro z osnovnimi določili pogodbe in z določili temeljnega zakona o delovnih razmerjih. V četrtkovi razpravi na Jesenicah, ki se je je udeležilo nekaj deset od 120 delavcev, kolikor jih je v občini prijavljenih, so govorili predvsem o osebnih dohodkih, dopustih in regresih in nasploh o pravicah in dolžnostih delodajalcev in delavcev, ki so zaposleni pri njih. Razprava je bila izredno zanimiva in plodna, saj sta Bogo Frištik, predsednik občinskega odbora sindikata storitvenih dejavnosti in Anica Sotlar, tajnik podkomisije republiškega odbora za zasebni sektor uspela s svojo neposrednostjo in resnično željo po razumevanju premagati zadržanost in boječnost delavcev. Šelezarji zadovoljni . v Ponedeljek, 28. februar-• *e bila v dvorani delavske-doma pri Jelenu na Jese-jjjah seja delavskega sveta J£,e*arne, na kateri so v 'ednji točki dnevnega reda JrPravljali v poslovnih re-""tatih v letu 1971. ^gotovill so, da so z doseže-4 rezultati lahko povsem za-£ v°ljni, saj bodo zaradi moko0 svečanega dohodka lah-H?j Pokrili vse izgube prejš- fcen *et' °k tcm Da ^e P°sPe" UJe skrbe11 tudl za reševa- stanovanjskih problemov 8b v skladu s samoupravnim ka j2Umom ° delitvi dohod-Vef °sebnih dohodkov po-j. evali osebne dohodke za-Gi1, Celoten dohodek je j,^1 Porasel za 26 odstotkov Ce dvsem zaradi povečanja Proizvodov in storitev, v precejšnji meri pa tudi zaradi večjega prizadevanja, večje produktivnosti zaposlenih v Železarni. Cene proizvodov so se dvignile za 23 odstotkov, za 23 odstotkov pa so porasli tudi materialni in proizvodni stroški. V Železarni Jesenice je lani porasla tudi amortizacija. Osebni dohodek se je v .bruto znesku povečal za vse zaposlene v železarni za 20 odstotkov, zaradi manjših' dajatev, ki se odvzamejo od osebnega dohodka, pa se je povečal tudi neto izplačani osebni dohodek in sicer za 22 odstotkov. Osebni dohodek na zaposlenega je tako porasel za 25 odstotkov. Od skupnega dohodka je tako Železarni ostalo 65 milijonov dinarjev dohodka. Po zakonih in sanacijskem programu morajo ta dohodek uporabiti za izplačevanje izgube preteklih let in sicer v znesku 39 milijonov din, v sklad skupne porabe, ki so ga rabili lani, bodo namenili, 11,5 milijonov din, 7,7 milijona dinarjev znaša obvezno posojilo nerazvitim republikam in področjem, za obvezno posojilo skupnim rezervam gospodarskih organizacij v republiki in občini pa so namenili 3,25 milijona dinarjev, 10 milijonov dinarjev pa jim bo ostalo za sklad skupne porabe v letu 1972. D. S. Minimalni mesečni osebni dohodki za polni delovni čas, polno storilnost in normalne delovne pogoje znašajo po kolektivni pogodbi za nekvalificirane delavce pri zasebnikih 800 dinarjev, za kvalificirane od 1450 do 1700 dinarjev, za delavce z višjo izobrazbo 2000 dinarjev in za delavce z visoko izobrazbo 2500 dinarjev. Vendar pa se ti dohodki vsako leto morajo primerno usklajevati s poprečjem v gospodarstvu. Delodajalec mora delavcem plačevati tudi nadurno delo, delo ob praznikih in nedeljah, vsako leto mora izplačati minimalni regres za dopust v višini 300 dinarjev. Vsak delavec ima pravico po 11 mesecih delovne dobe do 14 dni rednega dopusta z več leti zaposlitve se veča število dni dopusta. Hkrati pa mora tudi delavec izpolnjevati dolžnosti, ki so napisane v kolektivni pogodbi. Ob koncu razprave so ustanovili iniciativni odbor, v kratkem pa bodo sklicali ustanovni občni zbor sindikalne organizacije delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih. Vsi navzoči so se namreč strinjali z mnenjem, da bodo organizirani lažje in hitreje reševali probleme, ki nastajajo v odnosih med delavci in delodajalci. V več primerih so se delavci hudo pritoževali in navajali primere, ki dokazujejo, da nekateri delodajalci dobesedno izkoriščajo svoje zaposlene in jih imajo za ceneno delovno silo. Odslej ne bo teh odnosov reševala le kolektivna pogodba, ki pomeni izredno pomemben korak naprej, ampak tudi združeni delavci, ki sc bodo veliko bolj kot prej zavedali svojih pravic in dolžnosti. Odnos delavec — delodajalec naj bi temeljil predvsem na prijateljstvu, medsebojni poštenosti, spoštovanju in razumevanju. D. Sedej V sobotni številki smo objavili prvi del podatkov o skrbi kranjskih delovnih kolektivov za upokojene člane. Podatke je na podlagi vprašalnika, ki so ga poslali 66 delovnim organizacijam, zbral ObSS Kranj. Danes objavljamo nadaljevanje. STIKI KOLEKTIVA Z UPOKOJENCI Podatki o sredstvih, ki jih dajejo delovne organizacije upokojenim članom, so eno od meril vrednotenja prispevka nekdanjih sodelavcev k napredku delovne organizacije. Tista podjetja, ki delajo v težkih pogojih gospodarjenja, ne posvečajo posebne pozornosti upokojencem. Glavna oblika pozornosti, ki se pojavlja v večini kolektivov, je obdarovanje in poslovitev od upokojenih članov ob odhodu iz podjetja. Večkrat je to le pozornost najbliznjih sodelavcev in le redko pri tem sodeluje tudi osnovna organizacija sindikata. Le del delovnih organizacij povabi upokojence na praznovanje novega leta, obletnic in praznikov delovne organizacije in le četrtina kdaj pa kdaj organizira skupne izlete za člane kolektiva in nekdanje sodelavce. Že podatki o skrbi za rekreacijo zaposlenih članov kolektivov v kranjski občini (višina regresov, podatki o zmogljivostih počitniških domov, pregled koliko zaposlenih res letuje zunaj kraja stalnega bivališča in koliko jih dopust porabi doma) kažejo, da dajemo že rekreaciji zaposlenim premajhen pomen. Zelo redki pa so kolektivi, ki pod pogoji, ki veljajo za aktivne člane, omogočijo dopuste tudi upokojencem. Da so upokojenci pri regresih in možnostih za rekreacijo izenačeni s člani kolektiva, je odgovorilo le 9 delovnih organizacij (štiri industrijske, dve prometni, dve storitveni in ena iz družbenih dejavnosti). 62 odstotkov delovnih organizacij pa ne nudi upokojenim članom nobenih ugodnosti. Nekoliko boljše je le v industrijskih delovnih organizacijah. Večina pa imajo upokojeni člani možnost preživeti dopust v počitniškem domu podjetja, kjer so bili nekoč zaposleni. Plačajo sicer nekoliko nižjo ceno penziona kot zunanji gosti, a višjo kot člani kolektiva. ZA UPOKOJENCE NI STANOVANJ Člani delovnega kolektiva, ki do upokojitve niso rešili stanovanjskega vprašanja, imajo zelo malo možnosti, da pridejo do stanovanja po upokojitvi. Kar v dveh tretjinah delovnih organizacij upokojenim članom kolektiva ne nudijo nobene pomoči pri reševanju stanovanjskih vprašanj. Le 13 odstotkov delovnih kolektivov skrbi tudi za stanovanja upokojencev. V nekaterih podjetjih imajo upanje na stanovanje tisti upokojenci, ki so zanj zaprosili že več let pred upokojitvijo, in to v treh industrijskih delovnih organizacijah, eni v prometu in družbenih dejavnostih in dve v storitvenih dejavnostih. Upokojitev pa ne vpliva na stanovanjske pravice upokojencev, ki so po upokojitvi ostali v stanovanjih, ki so last delovne organizacije. V prihodnji številki bomo pisali o predlogih za pomoč upokojencem, ki jih je kranjskim delovnim organizacijam poslalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kranj in komisija pri ObSS za življenjske in delovne pogoje delavcev. Glina in davek Čeprav vse bolj ostrimo zakonske predpise glede davčne politike z namenom, da bo ta politika do vseh pravična, se kljub najbolj- Investicije v šolstvo Po programu gradnje šol v kamniški občini je letos predvidena adaptacija po-družnične šole na Vranji peči, za kar bo potrebno 600.000 dinarjev. Prav tako je letos predvidena adaptacija zadružnega doma Šmartno v Tuhinju v podružnično šolo. 1973. leta je predvidena gradnja telovadnice pri osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku. Ta investicija bo predvidoma znašala 2,200.000 dinarjev. V letih 1974—1975 je predvidena gradnja druge in tretje etape osnovne šole na Duplici. Za to investicijo bo potrebno globlje seči v žep, saj bo potrebno kar 5,500.000 dinarjev. V zadnjih štirih letih so v Kamniku dosegli lepe uspehe na področju šolstva. Zgradili so osnovno šolo v Komendi, prizidek pri osnovni šoli Stranje, uredili podružnično šolo na Duplici in telovadnico v domu Slavka Šlandra in Glasbeni šoli. J. V. ljubljanska banka šim željam še vedno kažejo luknje skozi katere se nekateri umaknejo davčnim obveznostim. Takšen primer smo slišali na sej/i občinske skupščine Kamnik. Jože Kepic, direktor Lončarske zadruge Komenda, je povedal, kako je z davkom na glino, ki jo zadruga odkupuje od kmetov. Kmetje iz komenške okolice kopljejo in prodajajo zadru-, gi glino. Zadruga mora za to glino plačati 20 odstotkov davka (pravzaprav bi ta davek morali plačati prodajalci gline, a se jim to obračuna pri izplačilu) in še nadaljnjih 21 odstotkov prometnega davka. Ce kmetje prodajo glino zasebnemu lončarju, le-ta ne plača 20 odstotkov davka kot zadruga, ker izplača v gotovini. To pomeni, da ima zasebni lončar že pri nakupu gline 20 odstotkov denarja v ženu več kot zadruga. J. Vidic jjgiViuA1 Komaj do srednjih vej V soboto zvečer je bila v dvorani gledališča Tone Ču-far na Jesenicah premiera komedije Petra Ustinova Komaj do srednjih vej. Duhovito in zabavno komedijo je režiral Jože Voznv iz Ljubljane, sceno je zasnoval Bojan Čebul j. Komedijo je ljubiteljem gledališča predstavila vrsta mladih jeseniških igralcev: Alenka Tolar, Matjaž Modic, Ivan Berlot, Bojan Dornik, Igor Skrlj, Mag- da Flander in Slavica Rodi. Med starejšimi igralci jeseniškega gledališča pa smo tokrat videli Tatjano Koširjevo in Bojana Čebulja. Komedija Petra Ustinova je na jeseniškem odru predvsem po zaslugi nadarjenih mladih igralcev in igralk izzvenela zares nadvse prijetno, zabavno in duhovito in gledalci so jo toplo pozdravili . D. S. Problemi spomeniškega varstva Kako vzdrževati zaščitene hiše v mestnem jedru ? Od gimnazije do skrajnega tevernega dela mesta na Grabnu je spomeniško za-Ičiteno mestno jedro Kam-oika. Poraja se vprašanje, kako vzdrževati objekte v mestnem jedru. Številni lastniki hiš nimajo denarja, da bi lahko obnovili in olepšali fasade. Zato so v Kamniku prišli na misel, da bi ustanovili sklad za obnovo in zavarovanje spomeniško zaščitenih objektov. Sklad bi zbiral in združeval denar, s katerim bi lahko zavarovali in obnavljali spomeniške objekte. Sklad naj bi dobival sredstva deloma od amortizacije stanovanjskega sklada obči- ne, nekaj od stanarin in najemnin stanovanjskih podjetij, nekaj pa od prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Sklad bi lastnikom hiš dajal kredite za obnovo fasad, vež in pročelij. S tem denarjem bi vzdrževali posamezne trge, nasade in parke. Uporabili bi ga tudi za ureditev malega gradu in sprehajalne poti na tem gradu. Uredili bi tudi galerijo doprsnih kipov znamenitih mož Kamnika. Podobnega sklada v Sloveniji menda še nimamo, pripravljajo pa ga še v Tržiču in Škofji Loki. J. Vidic Koncertna dejavnost AKZ Kranj V Kranju že tretjo sezono deluje mešani zbor kranjskih študentov Akademski komorni zbor in šteje 40 pevk in pevcev, vodi pa ga prof. Matevž Fabijan. Od ustanovitve do danes je imel zbor 18 koncertov in nastopov po Sloveniji. Posebno v letošnji sezoni je zbor poživil koncertno dejavnost. Imel je dva koncerta na Jesenicah, po enega pa v Šenčurju, Cerkljah in v Besnici. V soboto, 19. februarja, je AKZ priredil koncert v Črnomlju, kamor ga je povabila Glasbena mladina Slovenije — osnovna skupnost Bele krajine. Pel je na proslavi obletnice SNOS. Sledilo bo še nekaj koncertov po Sloveniji. Maja pa se bo zbor predstavil kranjskemu občinstvu z novim sporedom skladb od renesanse do danes in s slovenskimi in tujimi narodnimi pesmimi. 31. maja in 1. in 2. junija bo AKZ sodeloval na štajer-sko-madžarsko slovenskem festivalu v Gradcu, kjer bo imel tudi samostojni koncert. Mladi v zboru z navdušenjem prepevajo in žrtvujejo tudi del svojih počitnic za študij novega sporeda. Tudi letos bodo odšli med počitnicami na študijsko letovanje, ker so se prijavili za dve pomembni tekmovanji. Septembra bodo namreč sodelovali na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v italijanski Gorici, oktobra, pa na tekmovanju slovenskih zborov v Mariboru. Zbor je še mlad in nima tradicije, zato se z veseljem odziva vabilom na tekmovanja, zakaj prav na tekmovanjih si zbori nabirajo izkušnje, pridobivajo kvaliteto in se uveljavljajo. O. Z otvoritve razstave akademskega slikarja Petra Adamiča. — Foto: F. Perdan Peter Adamič v galeriji mestne hiše v Kranju Peter Adamič se je zadnjih nekaj let vse pogosteje pojavljal na razstavah s svojimi značilnimi akvarelnimi krajinami, ki so vzbudile večplastno pozornost: predvsem je presenetil s hitrimi in svežimi akvarelnimi zapisi pej-sažev z obvodnimi motivi, ki so polni neposrednega prevzemanja svetlobe in zasičeni z barvami, dalje je naravnost občudujoče poenostavljen slikarjev rokopis element, ki ga vse bolj cenijo pri Adamiču in s katerim je v staro krajinarsko izročilo vnesel moderno poenostavljanje barvnega skladanja. V Adamičevem slikarstvu hočemo spoznati predvsem tisto kvaliteto, ki govori o čistem kra-jlnarskem slikarstvu. Omenjene prvine, ki so tako značilne za Adamičeve slike, je potrebno analizirati brez predsodkov, da nam lahko analiza da tisto bistveno potezo, ki jo dejansko občudujemo. Ker ni na tem svetu ničesar poklonjenega in zato tudi slikar ne more doseči določenih kvalitet mimogrede, je bilo Adamiču potrebno mnogo časa, da se je dokopal do svojega značilnega slikarskega rokopisa, do takšnega, ki ga preveva elegantna ležernost pri poenostavljanju slikarske govorice, potrebno je bilo spoznavanje osnovnih značilnosti pokrajine, kjer je slikar znal izluščiti značilne posebnosti, ki jih potem uporablja pri snovanju svojih slik. V starem izročilu je vzel način panoramskega slikanja krajine, ki najbolj ustreza širokemu zamahu čopiča in celo ščet-ke. Vsemu pa je dodal prijetno moderno barvitost v tonsko umirjeni maniri, kjer sicer res še ne išče vidno novost in ne eksperimentira, pač pa vedno dopolnjuje svojo tehnično dovršenost, ki je ena izmed značilnosti njegovega slikarskega prijema. V tem duhu so tudi zasnovane slike — akvareli — na kranjski razstavi. ski pogledi iz Afrike so jj enostavljeni ob bok p n0. ramskim pogledom iz vlne oziroma ožje loC j/ na Sorsko polje. 1% ** merjave pa je povsem *a7' ven faktor, ki ga je slU^ vnesel v svoje slike in ki dobršni meri vnesti razp° ženje vzhodnoafriške saV* one celine; Adamič Je z«al ^ bro ločuje značilnosti te pod žgočim soncem in zel« vzdušje razprostranjenih P° domovine, jih z isto sli** sko tehniko okarakterizira in končno podati tudi obci je krajine same. S sfcop«^ sredstvi je to dosegel i" f tem Je tista vrednost, ki i delu Petra Adamiča prfs°" A. Pavlovec KULTURNE VESTI 0 Lani so društva in organizacije v okviru občinske zV<^? kulturno-prosvetnih organizacij Jesenice organizirale 243 P. reditev, med njimi največ akademij in proslav, slede ^^'^v- prireditve, koncerti v okviru gibanja glasbene mladine, Program tržaškega radfa lu sestal. Na tej seji bo glavni in odgovorni urednik poročal o položaju, delu in nalogah tržiškega informativnega sredstva. Radijski delavci bodo svetu na tej seji tudi predložili osnutek enotedenskega programa, ki bo osnova za razpravo, kakšen naj bo program tržiške radijske postaje. ™»jk V sredo popoldne je bila v Tržiču prva seja programskega sveta lokalnega radia Tržič. Naloga sveta je, da kot širše telo oblikuje programsko usmeritev radia, in je vedno bolj pomemben in nepogrešljiv občinski informator. Na sredini seji so se odločili, oa se bo svet kma- iuniu"",j rud ne razstave itd. Na vsaki prireditvi je bilo poprečno 245 U O Kulturno umetniški klub Tone Cufar bo letos P«jJJ redne priloge Listi, ki izhaja pri tovarniškem glasilu Želie**£ na Jesenicah, izdal tudi tri publikacije. Maja bodo izdali iz partizanske lirike Miha Klinarja, predvidoma avgusta izbi"a otroške pesmi Slavka Savinška, ob dnevu republike pa '^'5r,a,(3 literarna dela Viktorja Gregorača, ki so ga Nemci 1942. v Begunjah ustrelili kot talca. ^ £ Odbor za gledališko dejavnost pri kulturni skupn°s^ in gledališče Tone Cufar sla pripravila gledališki tečaj ^ člane dramskih skupin v občini, člane dramskih odsekov ^. srednjih šolah, za člane Odra mladih in za vse tiste, . ,ya radi igrali na odrskih deskah. Predvidoma bo trajal tečaj meseca vsak teden, tečajniki pa se bodo seznanjali z zg ^ vino gledališča in osnovami gledališkega ustvarjanja. ^ koncu tečaja se bodo predstavili z dvema samostojnima V ^ roma. Gledališki tečaj bo vodil režiser Marjan Bel«*3.^ Ljubljane, ob njem pa bodo predavali tudi drugi delavci iz Ljubljane. D. S. 91 Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Berlcht der Serbcn) Poljaki so J° tragiko svojega naroda obdelali že v mnogih »terarnih delih in filmskih upodobitvah, pri nas Pa o tem le malo ali sploh nič več ne pišemo ali Prikazujemo v filmih, ker so pač modernejši taki filmi kakor na primer ,Delcž moje rodbine v svetovni revoluciji', ki ga je avstrijski radio 12 razumljivih, še iz vojne izvirajočih razlogov z velikim zadovoljstvom in laskavo ocenil kot »Satirično grotesko na narodnoosvobodilno vojno Jugoslovanskih narodov', kakor sem slišal septembra 1971 v avstrijskem opoldanskem radijskem dnevniku in si pri tem rekel: »Najbrž to £a nas ni prevelika čast, če nas na tak način nvalisa razredni sovražnik!«, potem pa o tej in drugih podobnih .hvalah' razmišljal, če se naši Pisatelji, scenaristi in drugi umetniki, če jim je naša revolucija sveta (?) kdaj vprašajo: »Ali je 2 mojim prepričanjem in mojim delom vse v redu, kadar me hvalijo taki, o katerih vem, da naši revoluciji in socializmu nasploh niso hoteli nikoli dobro, ker so bili in so še sovražniki socializma in revolucije. Zame je jasno: če bi kdaj hvalil razredni sovražnik moje delo, potem bi z ^ojim delom, če delam za uresničitev revolucije, ne moglo biti nekaj v redu. Toda naj ne zahajam vstran od zgodovine v razmišljanja o literaturi in umetnosti in podobnem). DNE !7. SEPTEMBRA 1939 ob 19. uri trideset minut Vzhodnoevropskega časa je namreč zbežala s Poljske v Romunijo poljska vlada skupaj s predsednikom Moscickim pri obmejnem romunsko-Poljskcm kraju Kuty. To pa dokazuje, da ta vlada ni delila vsega hudega s poljskim ljudstvom do kraja, marveč je mislila samo na svojo varnost in rešitev. Zatekla se je v Višnico, s tem pa povzročila nove težave in strah romunski vladi, ki ni hotela več izpolniti poljsko-romunske pogodbe, naperjene proti Sovjetski zvezi in ki je vnovič uradno obvestila svet, da ostaja slej ko prej nevtralna tudi ob ,vdoru' Rdeče armade na Poljsko. O sovjetski akciji je 17. septembra govoril tudi sovjetski komisar za zunanje zadeve MOLOTOV in v glavnem ponovil, kar je vsebovala sovjetska nota poljskemu pcnlaniku in nota, ki jo je sovjetska zveza izročila poslanikom drugih držav, s katerimi je vzdrževala diplomatske stike. Mo-lotov je predvsem poudaril, da je .zadnja faza razpada Poljske dobivala za Sovjetsko zvezo kot sosednjo državo vedno bolj ogrožajoč značaj'. (AdG 4232 C) Da je bila ta faza razpada poljske države in armade že zaključena pred 17. septembrom in vkorakanjem Sovjetske zveze v zahodno Ukrajino in v zahodno Belorusijo, priznava tudi Churchill (DSV, str. 195) z naslednjimi ugotovitvami na podlagi svoje analize takratnih dogodkov: »že po enem tednu so se nemške armade zagrizle daleč v ozemlje Poljske. ODPOR je bil povsod junaški, vendar BREZ KORISTI, in CEZ DVA TEDNA POLJSKA VOJSKA, ki so jo cenili na dva milijona mož, KOT ORGANIZIRANA OBOROŽENA SILA NI VEČ OBSTAJALA.« Na tako ugotovitev se je naslanjal tudi Molo-tov pri odločitvi sovjetske vlade, da zasede in priključi narodnostni ozemlji Ukrajine in Belo-rusijc, ki so ju Poljaki leta 1920 iztrgali Sovjetski zvezi, matičnima sovjetskima republikama. Sovjetska vlada se v nemško-poljsko vojno ni hotela vmešati in je .ostala nevtralna do zadnje ure', ko je bilo poljsko ozemlje že v nemških rokah in ko, naj rabim Churchillove besede, poljska vojska ni več obstajala kot organizirana sila. To je očitno storila zato, da bi ji ostali svet, predvsem pa Anglija in Francija, ne mogel očitati krivde za poraz poljske vojske. Šele ,od tedaj torej Sovjetska zveza ni mogla več brezdelno gledati na razvoj dogodkov', zaradi katerih sedaj ,ni smel nihče zahtevati od moskovske vlade, da bi ta prepustila usodo ukrajinskega in beloruskega prebivalstva' v mejah Poljske .naključju in ostala do njega brezbrižna', je poudarjal Molotov in mimogrede tudi povedal, da je bilo to prebivalstvo pod Poljsko brezpravno, kar poznavalcem poljske politike do slovanskih polj- skih manjšin ni bila nobena skrivnost, poudarjam .slovanskih', ker je bila na Poljskem tudi nemška manjšina, ki je po letu 1934 dobivala vedno več narodnih pravic. Poleg ukrajinske, beloruske in češke manjšine (o poljskem odnosu do nje je na primer češki pesnik Peter Bezruč napisal vrsto pretresljivih pesmi, ki so po prvi svetovni vojni navdihnile tudi slovenskega pesnika Srečka Kosovela za njegov domovinski ciklus o zatiranju Slovencev pod Italijo — prip. M. KI.) je bila zatirana tudi litvanska manjšina, saj si je Pilsudski prisvojil tudi del litvanskega ozemlja z mestom VVilno. To ni bila skrivnost ne za vlado Francije in Velike Britanije ali za vlado Združenih držav Amerike, pa tudi ne za nemške naciste ali italijanske fašiste, saj je Ciano zapisal, da je Mus-solini še pred objavo novice, da bo Sovjetska zveza zaščitila Ukrajinec in Belorusc na Poljskem, predvideval, da se bo .Ukrajina (mislil je Ukrajince v mejah Poljske) dvignila in proglasi.a boljševiško republiko in stopila v zvezo z Moskvo' (Ciano, str. 103), kar je 16. septembra, ko je Ciano zapisal to Mussolinijevo bojazen in ko poljska vojska kot organizirana sila ni več obstajala, pomenilo upor proti nemški zasedbi zahodnih delov Poljske, vendar ne za Poljsko, marveč za Sovjetsko zvezo, v kateri so Ukrajinci in Belorusi videli svojo domovino. Zato so sprejeli .bratovsko roko' (Molotov izraz), ki jim jo je ponudila Sovjetska zveza. Na Zahodu so, razumljivo, dvignili hrup, kakor da bi ne zakrivili v teh letih, zlasti pa leta 1939, zapletov in tragičnih dogodkov, do katerih je prišlo, pravzaprav sami. To je do neke meje priznal samo Churchill, čeprav je obšel vse dokumente, ki govore za to dejanje sovjetske vlade tudi moralno Sovjetski zvezi v prid. To pa ;e razumljivo, ker je Churchill svoje spomine na drugo svetovno vojno pisal v času, ko mu ni bilo treba več .voditi realne politike, ki je rešila Britanijo peraza', marveč je proti državi, ki je imela največji delež pri porazu Hitlerja, že netil hladno vojno skupaj s Trumannom, Einsenhowcrjem in tako naprej ter tako prispeval svoj velik delež k hladni vojni in blokovski razdelitvi povojnega sveta, ki še vedno, čeprav manj kakor pred leti, ogroža mir, mirno sožitje, razvoj in blaginjo sveta. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih PLANICA od 24. do 26. marca V turistični poslovalnici »CREINA« si lahko nabavite vstopnice za ogled največje športne prireditve v tem letu. Organiziramo prevoze s posebnimi avtobusi na ogled zadnjega dneva tekmovanja in slovesnega zaključka v nedeljo, 26. marca. Informacije in prijave v turistični poslovalnici (v hotelu Creina) telefon 21-022. Turistična poslovalnica CREINA KRANJ KMETIJSKO GOSPODARSTVO Škofja Loka objavlja prosto Helovno mesto 1. referenta za kooperacijo Pogoj: najmanj s. ednješolska izobrazba agronomske ali veterinarske smeri in praksa pri opravljanju tega dela; 2. traktorista 3. več NK delavcev za mešalnico močnih krmil 4. več poljedelskih delavcev Rok za oddajo ponudb je 15 dni po objavi oglasa. Ponudbe pošljite na naslov Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, Mestni trg 20. ljubljanska banka Vas je dolga in razvlečena. Skoraj vse hiše so zgrajene po istem kopitu. Nizke in dolge, edino v tem so se razlikovale, da je bila zunaj skoraj vsaka drugače pobarvana. Do hiše si lahko prišel le skozi široka lesena vrata. Dvorišča so okrog in okrog skrbno ograjena. Cisto poseben slog in tudi življenje se precej razlikuje od našega slovenskega kmečkega življenja. Šofer taksija, čokat, močan in mrk človek, ki je imel že čez štirideset, je polagoma zaustavil svojo veliko in črno ropotuljo. Med vso potjo je morda spregovoril par besed in še takrat je le vprašal, kam gremo in koliko je daleč. Cez njegov sedež je gledal le širok hrbet z močnim kratkim vratom in debelo okroglo glavo, ki se je počasi premikala na eno ali drugo stran. Čeprav ga je klepetava teta včasih ogovorila, je le na-redKoma zabrundal, pokimal ali pa odkimal. Prav tako se je obnašal, kakor da se jezi na ves svet in seveda tudi nase. Zavore so zacvilile. Potem je vstal, odprl vrata in z debelim glasom zabrundal, da se mu zelo mudi nazaj, zato naj hitro izstopimo. Teta je stopila k njemu in mu stisnila v pest nekaj denarja. Ne vem, koliko mu je odštela, ker sta se za ceno zmenila že poprej ali pa med potjo. Ne vem, kdaj sta to napravila, ker ju nisem slišal. Šofer je obrnil in že je izginil po ravni cesti, ki se je izgubljala v daljavi v svežem meglieastem jutru. No, zdaj smo pa tu, sem pomislil. Teta se je parkrat zasmejala. Najbrž zaradi mene, ker sem nekam debelo gledal v hiše ob cesti in na njihovo dvorišče. Prav gotovo je opazila, da sem nekam zmeden in zamišljen, pa mi je morda hotela s tem vdahniti malo dobre volje. Na glavi si je popravljala široko ruto, ki ji je med vožnjo zlezla skoraj na vrat. Tudi dekle je postajalo nekam bolj sramežljivo, ko je obstalo pred domačim dvoriščem. Na levi pod cesto so bila široka lesena vrata, skozi katera se pride na dvorišče in naprej v hišo. Velika vrata so odpirali le takrat, kadar so šli z vozom skoznje. Zraven so bila še manjša, skozi katera so hodili ljudje. Tanja je odmaknila lesen zapah in pritisnila na veliko železno kljuko, da so vrata zoprno zacvilila. Takrat sc je oglasil tudi pasji lajež. Še dobro nisem stopil skozi vrata, ko se je srdito in ihtavo zaletel v škornje majhen belkast pes. Koliko dela smo imeli vsi trije, da smo ga spravili stran in vsaj malo potolažili! Sredi velikega dvorišča, kjer je vse vzkrižema ležala razna kmečka ropotija, se je zaganjal še en pes. No, tisti je bil na verigi. Tak pozdrav v ranih jutranjih urah, ko še vse spi v trdnem snu, je običajen, kadar prideš na kmečko dvorišče, zato se zaradi jeznih kosmatincev nisem prav nič razburjal, saj sem imel vse življenje opravka z njimi. To pa je bil tudi znak, da se bo vsak čas oglasil tudi kdo drug, ki pri hiši pomeni malo več kot pasja čuvaja. Od nekod, kakor da bi priletele iz zraka, so se na dvorišče primajale cele jate belih gosi, se drle in zamahovale z velikimi perutmi. Najbrž jih je pasji vrišč potegnil z ležišč ali pa je morda njihova navada, da tako kmalu vstajajo. Tako je dvorišče oživljalo v zgodnjem jutru, če bi bil delavnik, bi se z živadjo vred prikazali tudi ljudje. Bil je čas košnje in največjega dela na polju. Ob nedeljah si še posebej na kmetih privoščijo malo več počitka. Vezna vrata so bila zaklenjena. To sta vedeli obe, zato je teta stopila na drugo stran podolgovate hiše in potrkala na V 46 nadaljevanjih smo v Glasu na tej strani objavili delo Ivana Jana MRTVI NE LAŽEJO. Ker so se bralci zanimali, kako je s to knjigo, sporočamo naslednje: Knjiga Ivana Jana (pisec je dobil Prešernovo nagrado gorenjskih občin za leto 1971) je izšla v Ljubljani leta 1969 ln je v celoti pošla. Založnik Zavod Borec bi jo ponatisnil v primeru, da bi bilo dovolj interesentov zanjo. Cena v platno vezanega izvoda bi znašala približno 80 dinarjev. Naročila sprejema Zavod Borec, Beethovnova 10, Ljubljana. okno izbe, kjer sta spala oče in mati. Cez trenutek je bila že nazaj. »Takoj odprejo, ker sem jim povedala, kdo je še prišel.« Prav nič se ne bom zlagal, če povem, da mi je bilo zelo nerodno in da nisem vedel, kaj naj napravim. Ce sem prišel že toliko daleč in zapravil noč, naj poskusim še to, kako bo z mojim obiskom. Saj nisem bil sam, še posebej zato, ker mi je teta dajala korajžo in pravila, kako bodo domači veseli, ko nas bodo zagledali. Kaj sem vedel, kako jim bo razložila moj prihod. Nekaj o tem, da bi lahko zaslutil, kako me bodo sprejeli, mi je dekle že poprej omenilo. Še preden je bil Beograd osvobojen, je bilo dekle pri teti tudi po ves teden, ker je hodilo v gimnazijo. V jeseni bo spet nadaljevalo, kar je bilo povsem razumljivo, saj je poteklo komaj malo več kot pol meseca, odkar je utihnila fronta. Tudi takrat, ko smo se spoznali, je bilo pri njej nekaj dni. Čeprav v tem nisem imel kdove kakšnih izkušenj, sem pričakoval, da bosta povedali, da smo se poprej že večkrat videli, preden sta me pripeljali s seboj. Kakor da bi ustrelilo, se je v hiši posvetilo nekoliko luči. Teta je staršem povedala, kakšnega gosta imata s seboj. V veznih vratih je že zarožljal ključ. Na vratih se je pokazala močna ženska, približno istih let kot teta. Širokega, okroglega in nabreklega obraza. Na sebi je imela dolgo spodrencano krilo, ki ji je segalo skoraj do tal. Prvo se je nasmehnila, ali po nekaj besedah je smeh izginil, ko je nekam strogo rekla, da bi lahko prišli prej, a ne zjutraj, ker se to že zaradi sosedov ne spodobi. Ali kmalu je popustila, da se ji je od radosti spet zatresel nabrekli obraz. Ko smo stopili skozi vezna vrata, je najprej pozdravila teto, svojo sestro. Potem je stisnila k sebi Tanjo. Jaz sem obstal na pragu, zato nisem vsega razumel, kar so si napol glasno povedale. »To je pa naš tovariš major Drago,« me je predstavila teta. Pri prvem srečanju nisem povedal pravega imena, potem sem do kraja ostal Drago. Mati je stopila do mene in me pozdravila. Ogledovala me je od pete do glave, kakor da je že v prvem trenutku hotela do pičice ugotoviti, kakšne vrste tiČ sem in kakšne namene imam z njeno hčerjo. »Lepo, da ste prišli k nam domov. To je pošteno. Kako rada imam ljudi, ki so toliko pretrpeli v tej vojni!« je spregovorila mati, kakor da se je teh nekaj besedi, ki jih je sedaj gladko izgovorila, že zdavnaj naučila na pamet. Prav tako se mi je zdelo. Čeprav o njih nisem vedel, kakšni ljudje so, sem jo tako obsodil. Vse se mi je zdelo tuje, potem pa še moj nepremišljeni prihod in tetino siljenje, naj grem z njima, da bom videl, kje so doma, ker* je nedelja, in še kaj vem, kaj vse je natvezla teta, dokler nismo sedli v tisti zbiti taksi. Vse se mi je zdelo nekam prisiljeno in neumno, da sem pustil svoje tovariše. Sam nase sem se jezil, da se obnašam kot kakšen nespameten otrok. Še preden smo stopili v veliko izbo zraven veže, se je oglasil oče s predirljivim in hripavim glasom. Čeprav je bil zunaj že dan, svetloba v hišo še ni prodrla zaradi težkih zaves, ki so zagrinjale okna. S stropa je visel steklen lestenec z močno žarnico, iz katere se je širila bledikasta svetloba na vse strani. Oče je bil bolj redkobeseden. Teti in hčerki je stisnil roko in že je zapičil vame svoje krmežljave oči, ki si mu jih komaj videl izpod širokih tršastih rjavkastih 0 .j, Parkrat se je z roko pobožal po rjav *a v brkih in neobriti bradi. V obraz je bil resen. * ^ tako me je gledal in opazoval, kakor c^a.r^ejcje že nekod videl in se sedaj ne more spomniti.^ in kdaj. Ko le ni hotel ali mogel spraviti no besede iz sebe, sem ga veselo pozdravil: »D° jutro, oče, saj ne boste jezni, če sem prišel ni ^ k vam.« To naj bi razbilo tesnobo, ki je sil na. starega. Ne bi mogel reči, da je bil že sia^ Bil je krepak možak, pri kakšnih petinpetdes ^ letih. Spričo mojih štiriindvajsetih pa je bl.eta star. Tako so mlajši vedno gledali na taka .1) in tudi takrat se v tem nismo razlikovali. Namršil je čelo, dvignil obrvi in me se *j na široko pogledal naravnost v oči. Poni1 z brki in spregovoril: »Pozdravljen, tovariš. g dobrodošel v naši hiši!« Na te njihove pozo1 nisem bil navajen, ali so se mi zazdeli zelo či in prisrčni. Potem je iztegnil desnico, da s^ krepko poprijel za njegovo dlan. Led je bil s ^0t prebit. Dolgo časa me je držal in mi stiskal i ^ Najbrž je tudi on že vedel, da sem si lZ. ^a njegovo hčerko za svoje dekle. Sam vrag vedi, kaj mu je takrat vrvelo po glavi in *a ^ načrte je imel z mano. Če bi mogel le m .„jeĆ gledati v mojo notranjost in odkriti, da še z 0 ne mislim tako kot on in njegovi domači, ki ^ takrat stali v sobi, bi najbrž zarenčal, da vrglo skozi vrata. Kaj kdo o tem misli, Je ^ njihova stvar. Možakar se je tako omajale\o grel, kakor da bi ga po mrzli deževni plohi °f>-gi toplo poletno sonce. Se nekajkrat mi je s^ak0 roko in me narahlo potrepljal po ramenu. ^ je bila ceremonija srečanja končana. J°h sJflo pomislil, ko sem takole stal med njimi tO se otipavali z očmi in izbirali besede, kaj t mislila Jaka in Gedžo, če bi vedela, v kaks da bi ljubezenske škripce sem zašel. Zdi se rn'» se tako na ves glas zasmejala, da bi jih prav sem v to sremsko vasico. Ob zidu je stala miza z nc drugi strani je bila nekakšna postelja li ^a Ob zidu je stala miza z nekoliko stpi • ^ jgi strani je bila nekakšna postelja z po pernicami, ki jih lahko vidiš le v teh krap • j0 podu je bila razgrnjena preproga z De . ,sgtii črnimi vzorci. Njihova narodna vezenina, j- ' _ pod je bil pobarvan s temno rjavo oljnato na ^ Ko je gospodar oživel in presodil, da seIV njegovem pošten fant, je prišel na dan z u s6 valno besedo kot pravi hišni vladar. Zasuka je, vrtil po hiši in ukazoval, naj nas s *j ^j, strežejo, ker smo prav gotovo žejni in ' ^ vendar ni mogel odvrniti pogleda name, ce ^ 'ki* is i'' krilom sukala sem in tja. Zdaj je bila pn . ^ilO že se je izgubila v kuhinjo, potem pa jo .1° v0 drugače, me je vsaj z enim očesom opazoval Sedli smo za mizo. Mati se je s svojim šir° . videti na dvorišču s steklenico v roki. Zdaj. je zet pri hiši, se mora izkazati kaj Pien,|0lpjc. in kaj imajo. Teta se skoraj ni ločila od la $c Ne vem, zakaj sta se držali tako skupaj. A 1 ^ je bala, da bi preveč radovedno zavrtal vanj ^| pa je imela kaj drugega za bregom. Največ ^ so bile vse tri v kuhinji, še posebno PotelT1.'taia so pripravili jedačo in pijačo. Takrat sva °b z gospodarjem sama. Ni bila potrebna kakšna posebna mo drost iloŽ' ne bi odkril, kako je komaj čakal na to Pr0^a. nost. Kako Čudni so v takih priložnostih "j^f karji! Čeprav je zvedel, da sem šele ta v- ^ spoznal njegovo hčerko in da se imava i'a J*' ja o tem komaj kaj vprašal, kakor da bi n}cnI j^0ij so to ženske stvari. Za naju pa je kakšna , resna in moška beseda. Kadar se česa ni j^^e spomniti in mu je zmanjkalo besed, je vihal ^ in kremžil obrvi ali pa pogledoval skozi okn ^ dvorišče, da je pridobil čas in se domislil. ? *^ pravzaprav hotel povedati. V taki zadregi . mu rad priskočil na pomoč, tako da sem Sa vprašal, ker sem ga videl, kako se muči, <■ dognal, kaj mu je mimogrede pobegnilo iz ^ese* Možakar ni kar tako tjavdan razmetaval z K\en dami. Vsako stvar je natanko premislil, P1^ jC jo je povedal. Povsem naravno je bilo, da c ^ najin pogovor nanašal na vojne čase in pred ■ ;e PueLj na partizane. O čem drugem pa naj bi se P*^ varjala? Da bi mu govoril kakor pri politi^"' st, kako bo sedaj, ko so partizani prišli na o v ne bi imelo nikakršnega smisla, ker sen?>i(tivi' njegovih besedah občutil, da se boji kol<%j js« zacijc in zadrug kot vrag križa, za to pa tu .y nisem bil preveč vnet, saj to ni bila naloga ^ kov, temveč političnih delavcev. Končno P1 ^0 drugi, ki so bili za to poklicani, niso nat vedeli, kako naj bi to bilo. Gradbeniki - gradbena podjetja in zasebniki! Hitro in pod ugodnimi pogoji vam nudimo: betonske mešalce 130 in 90 1, stroje za izdelavo betonskih blokov in cevi, krožne žage in cestne gradbene valjarje različnih tipov in velikosti. Ponudbe in informacije daje: cosmos export - import, industrija in notranja trgovina Ljubljana, Celovška 32 in Maribor, Grajska 7 Koper, Dimnikarska 10 ELEKTRO Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih vozil: 1. fiat zastava 615, leto izdelave 1958 Začetna cena je 4400 din; 2. tovorni avto TAM 31, leto izdelave 1961 Začetna cena je 12.000 din; 3. motorno kolo moped T-13, leto izdelave 1961 Začetna cena je 300 din. Dražba bo v soboto, 4. marca 1972 ob 10. url v prostorih avtoparka Elektro Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a (Prlmskovo). Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure. Ponudbe 7. 10% pologom začetne cene sprejemamo vsak dan do začetka dražbe. Kupci so poleg izlici tirane cene zavezani plačati vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, vključno prometni davek. Komisija za prodajo OS TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo ugoden nakup daril za dan žena LIP BLED TOVARNA BLED Svet za urejanje medsebojnih delovnih razmerij Tovarne Bled razglaša na podlagi določil Statuta, Pravilnika o delovnih razmerjih in Statuta odloka štev. 1 naslednja prosta delovna mesta: ODDELEK VRATA — BLED 1. 5 NK delavcev pomočnik pri strojih 2. 2 PK delavki osnovni premaz vrat 3. 3 KV mizarje za delo na mizarskih strojih 4. K V kurjača za ročno kurjenje parnih kotlov 5. KV kurjača za avtomatsko kurjenje parnih kotlov 6. korespondenta ODDELEK VHODNA IN GARAŽNA VRATA — MOJSTRANA 7. 4. NK delavce pomočnik pri strojih 8. 4 KV mizarje delo na mizarskih strojih Pogoji: pod 1. in 7.: nekvalificirani delavci za priučitev v lesni stroki; pod 2.: polkvalificirani ali nekvalificirani delavci z nekaj prakse v lesni ali pleskarski stroki; pod 3. in 8.: kvalificirani mizarji ali kvalificirani strojni mizarji; pod 4.: kurjač z izpitom za kurjenje parnih kotlov; pod 5.: kurjač z izpitom za kurjenje parnih kotlov z avtomatskim kurjenjem; pod 6.: administrativna ali njej sorodna šola s popolnim znanjem strojepisja in znanjem nemškega jezika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev je treba poslati Svetu za urejanje medsebojnih delovnih razmerij Tovarne Bled, Spodnje Gorje št. 2, pošta 64247 Zgornje Gorje, do 10. marca 1972. RAZNAŠALCA-(KO) za dostavo jutranjika »Delo« naročnikom na dom, za področje v Škof j i Loki, sprejmemo takoj. Delo primerno za gospodinje in upokojence. Zelo dober zaslužek in ostali pogoji. Ponudbe sprejema podružnica ĆGP »DELO« Kranj, Koroška cesta 16. ŽIVILA Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh Ličeni profesor H° ° V»eh Pomembnih mopedi v ?"gšanih naJ steče ^Pisu n ln Prir»odnjem Novaki, ster»ografu Franu Ropretu ° kipar-'u Francu tru iT" ln ° glasbeniku Pe-bo ittParju- za 8. marec, ki ^eddnS, USlajen z izidom orediinepn r»i J • * umuiu namen asa' pa imam ženah SpreSovoriti o dveh kah- A p0membnih domačin-škow7Pcsn'ici Franji Trojan-u^tntSrao ,in ° gledališki STpM«V?lonci Juvanovi. ^rtNOGRAF NOVAK l\l ^koliko skrivnostna, nc-■ H Poučenim docela nera-Sr»oDi^m Jiva spretnost te Vedno (stenografije) je sleher^ Veljala za prednost dalomu, ki jo je obvladaj" ^tes.n°Pisjem si si z ne-tr0 ^°.plItli znaki lahko hi-»ares PlSuJ obš»ren tekst -*a in Pnnranpk časa, prosto-Je ^ Zag°tQvi.ev točnosti, ki NsavT nitra normalna Dante06. more doseči- s je slovensko tesno- °bve,Q dognana veda 1 lah 5« «bvezp ""gnana veda m lah eu" učni predlog v šo-K°nomske smeri. Včasih Cer r.P ta,ko; obstojala je si-floven^ska stenografija -"a Antrf0 ^edino Pa sta ora->n na* n. ezenšek (1854-1915) U85^l936)ngŠan Fran NOVak ^intk^° xnadarJeni rojak Je lMka% ŠOle v LJubljani &iin;, 2 odliko izdelal. -Mi Ji .Podatek: ^ v Peli b°thaeaiJe mIadi gimnazijec S V 2 lastnim stenogra-ias vitn,Potem seve tudi ves •Ut>aju v skih študij na •e stenn„ ca Predavanja si }e Pran08vraflral! Študiral pa °8iJo i °vak klasično filo-^ Prnf Se Potem usposobil tir'*čine SOrja grščine in la" i%r^ARONlCI VEČERI "no , pa je dobil stal-, pPa užbo, si je moral «ruh ran Novak služiti ražnih , d°mači učitelj v Jah na ^"»enitaških druži-iV dan xnaju in v Galiciji ^gim- ji Poljski). Med ?troke Je kar dve leti vzgajal VetSer Madžarskega barona 8oienk: ■ a od Novakovih x?ncsa m bi,a tudi lepa ba-Ver^ Mar'ja Vetsera (izg. N^sefi *\ralci< ki J'm SP°- rbsburS- 6 V čase stare No Qh ■ monarhije, se 'JJe v ° Imenu baronese Ma-lVstrii.^re gotovo zdrznili. 3> FrLCeTSar edi!. C Jožef *• Je imel V. H ca Rudolfa, določe-Nrsk- Zasede habsburški Siti prestol k°t Prvi za-» ^s0tjaPrcsto1onaslednik. v *W~f je hotela druga' fet^^onastednik in ce-Scl0 o„ ,dolf Je vzljut.il i> Več!!"Sk° Piemkinjo Ma-vi«6k* er ni izvirala *ega plemstva, je bila cesarska kamarila seveda proti tej zvezi. In potem sta mlada nesrečna zaljubljenca odšla v lovska gradič Maverling in napravila — samomor. Seveda je tragedija odmevala po vsej takratni Evropi, širile so se vsemogoče verzije, da ni bilo govora o samomoru, pač pa o namernem umoru. A naj bo tako ali drugače — mlada človeka sta bila mrtva. Zla usoda je avstro-ogr-skcmu vladarju zadala res dva huda udarca: ženo, cesarico Elizabeto, je do smrti zabodel italijanski anarhist, sin-edinec pa je končal svojo življenjsko pot po svoji volji . .. PISATELJ UČBENIKOV Končno je profesor Fran Novak le dobil stalno zaposlitev. Poučeval je v Ljubljani, v Novem mestu in v Kranju (od 1894 do 1900). Od 1917 do svoje upokojitve v letu 1924 je bil profesor Novak direktor I. državne gimnazije v Ljubljani. Kjerkoli je profesor Novak poučeval svoje glavne predmete (latinščino in grščino), je dijake v neobveznih urah rad poučeval tudi v tesnopi-sju. Da bi mu šel pouk zlagje od rok, je profesor Novak napisal več (kar pet!) učbenikov o slovenski stenografiji. Strokovnjak M. Vamber-ger je zapisal, da ».... noben slovanski narod nima tako temeljite in dovršene stenografske knjige kakor je Novakova. S to se celo iz bogate nemške steno-grafske literature morejo le redka, in sicer najboljša dela primerjati, katera pa jo komaj dosegajo, ne presega pa nobena.« Vamberger je imel v mislih Novakovo knjigo Slovensko stenografijo v dveh delih (Korespondenčno pismo in Debatno pismo), ki je izšla v kar več zaporednih izdajah. Fran Novak je bil rojen dne 22. oktobra 1856 v Velikem Mengšu, v hiši, ki je prej nosila številko 3. Novakovemu domu se je reklo po domače »pri Cunarju«, Črtomir Zoreč Tiskarski škrat se je spet začel vmešavati v moje zapise. Tako je v sobotni številki Glasa vrinil med tekst o Mengšu in o Jezerjanih kar dve bistveni napaki. Na 16. strani v tretjem stolpcu mora stati lepa vila, ne lepa Vida; v petem stolpcu pa je pravilno mlada učiteljica, ne menda učiteljica. — Drobnim zmešnjavam, zamenjavam črk, opuščanjem ločil pa se itak v časopisju ne da ogniti. C. Z. V Plamenu za dan žena V sredo, 23. februarja, je bila v tovarni vijakov Plamen v Kropi seja izvršnega odbora sindikalne organizacije. Razpravljali so tudi o praznovanju dneva žena. Odbor je sklenil, da bodo letos namesto daril zaposlenim ženam v podjetju nakazali 5000 din na žiro račun društva za boj proti raku, oziroma v sklad za center za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Zdravje žena je vredno mnogo več od skromnega darila ali šopka cvetja. Iz dnevnega časopisja nam je znano, da zamisel o sistematičnih pregledih žensk, na katerih bi odkrivali raka na dojki že v zgodnjem stadiju, že nekaj časa tli na ljubljanskem onkološkem inštitutu. Pridružili so se jim tudi strokovnjaki kliničnih bolnišnic in še posebno na ginekološki kliniki, kjer se prav tako ogrevajo za to zamisel. Skupaj načrtujejo poseben center za zgodnje odkrivanje raka, ki bi bil v okviru onkološkega inštituta. C. Rozman Jugoslovanski kuharji na Bledu Danes se bo na Bledu začela tretja skupščina sekcije kuharjev Jugoslavije, ki od 1969. leta deluje pri združenju hotelskih podjetij Jugoslavije. Na skupščini se bodo pogovorili o delu organizacije, o vzgoji kuharjev, o sodelovanju z živilsko industrijo, z gostinskimi šolami, z zavodi za zdravstveno varstvo in z drugimi, ki se bavi-jo s prehrano. Na srečanju kuharjev iz vse države bodo o zdravi prehrani predavali tudi strokovnjaki. Skupščine se bodo udeležili tudi direktorji največjih gostinskih podjetij, predstavniki intendantske službe JLA in gostje iz tujine. A. 2. Fototečaj za začetnike V ponedeljek, 6. marca, se bo na Jesenicah začel fototečaj za fotoamaterje. Tečaj je pripravil fotoklub Andrej Prešern, predavali pa bodo Izkušeni fotoamaterji. Tečaj bo v klubskih prostorih fotokluba, vpisnina pa velja 30 dinarjev. Tečajniki se bodo učili osnov fotografiranja, razvijanja filmov in izdelovanja črno-bele fotografije. D. S. Franc Rant iz Reteč pri Skofji Loki nam je na osnovi rubrike Eno vprašanje — trije odgovori, ki je bila objavljena v soboto, 1°. februarja, in v kateri smo občane spraševali, ali so se udeležili kakšne proslave ob Prešernovem dnevu, in če se je niso, zakaj ne, poslal pismo, v katerem pravi med drugim: »Ljudje smo po mišljenju in značaju različni in zaradi tega se lahko razvijajo vse panoge. Novinarji pa na osnovi teh razlik brskate po posebnostih in posebnežih. Tako sem z velikim zanimanjem bral v Glasu z dne 19. februarja vašo rubriko 1 + 3. V njej opisujete, kako ste »slučajno« ujeli tri posebneže, ki se niso udeležili nobene proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Vsi trije so odgovorili, da so. imeli premalo časa. Vsi trije so na vodilnih mestih in imajo v poslovnem delu odločilno besedo, kot taki pa lahko vplivajo tudi na dogajanja izven tega. Ce bi eden od teh v svojem kolektivu omenil pomen tega praznika in priporočil proslavo, bi bila to večja reklama, kot vabila na oglasni deski ... Običajno so take proslave brez vstopnine, zvečer ali ob nedeljah, tako, da je vsakomur omogočen obisk, će torej ti »zaposleni« niti ob tem času ne morejo na proslavo, naj se zgledujejo po tistih, ki so pešačili uro ali več, In tistih, ki so za pripravo proslav žrtvovali brezplačno večer za večerom.« Tovarišu Rantu se za pismo zahvaljujemo. Ob tem pa poudarjamo, da smo goste omenjene rubrike 1 + 3 izbrali zares slučajno. Zato ne more biti kritika namenjena samo njim, ampak razmeram, ker časa za kulturno udejstvovanje, celo pasivno, največkrat zmanjka. Pisec pisma je v svoji kritiki prav gotovo preveč oseben do tovarišev, ki smo jih predstavili v naši rubriki. Upokojenci Cestnega podjetja iz Kranja so nam poslali naslednje kratko sporočilo: »Cestno podjetje iz Kranja je priredilo 29. februarja tovari-ško srečanje upokojencev in vseh nekdanjih članov kolektiva in Jim ob tej priložnosti podelilo posebna priznanja in jih pogostilo v hotelu Creina. Zato se vsi upokojenci najlepše zahvaljujemo in želimo, da bi bilo še več podobnih srečanj, želimo tudi, da bi se podjetje še naprej tako razvijalo. Posebno pa se zahvaljujemo direktorju inž. Francu Rihteršiču in tovarišu Ropretu.« J. Košnjek Na zapis objavljen v Glasu 12. februarja letos pod naslovom Se nikoli tako, nam je J. S. z Zgornjih Laz pri Spodnjih Gorjah napisal: »Gorenjci vedo, da so v Gorjah ceste plužene. Kaj pa na to rečemo Zgornji Lažani? Na žalost krajevna skupnost Gorje za našo vas v primerjavi z drugimi ni naredila nič. Ce bi letošnjo zimo s pluženjem čakali na krajevno skupnost, v vas ne bi mogel nihče. Dvakrat smo posredovali pri predsedniku krajevne skupnosti, a ni bilo nič. Prav tako smo se obrnili na občino v Radovljici in tudi nismo nič uspeli. Upamo, da nam bo razvijajoči se kmečki turizem glede tega bolj v pomoč.« 26 plaket Vzorni voznik V sredo so na Jesenicah podelili letošnje plakete Vzorni voznik. Plakete so prejeli vozniki, ki so bili po predlogih in mnenjih ter ugotovitvah članov komisije za vzgojo in varnost v prometu, predstavnikov avto-moto društva Jesenice in zveze šoferjev in avtomeha-nikov Jesenice najboljši vozniki v preteklem letu. Poleg dela na področju varnosti na cesti in vzgojne dejavnosti je komisija za varnost v prometu na Jesenicah vse leto zbirala predloge za kandidate za plaketo Vzorni voznik. Na Jesenicah so doslej podelili 68 plaket, letos se jim je pridružilo še novih 26. Na svečanosti v sejni dvorani občinske skupščine je predsednik komisije Aleksander Kotnik v krajšem govoru poudaril, da tisti, ki so prejeli plakete, lahko v prihodnje vplivajo s svojim discipliniranim vedenjem na cesti tudi na druge soudeležence v prometu. Predsednik" občinske skupščine Frand Žvan pa je 26 poklicnim voz--nikom in amaterjem podelil priznanja. Ob koncu so si ogledali tudi tri filme o prometni vzgoji. S. D. j ljubljanska banka GLAS * 12. STRAN Kranjske zimske sindikalne športne igre Jubilej v Mojstrani Pod pokroviteljstvom Iskre Elektromehanike Kranj je bilo v soboto in nedeljo v Mojstrani peto smučarsko tekmovanje v veleslalomu za prvenstvo občinskega sindikalnega sveta Kranj. Čeprav vreme organizacijskemu in tekmovalnemu odboru ni bilo najbolj naklonjeno, je bilo tekmovanje odlično pripravljeno in izvedeno. Posebno pohvalo za to zaslužijo organizacijski odbor pod vodstvom Jaka Vehovca, smučarski klub Mojstrana pod vod-stom Sandija Kotnika, vodstvo hotela Triglav in številne delovne organizacije, ki so to jubilej.no tekmovanje podprle z nagradami ter Iskra Kranj kot pokrovitelj. 513 članov sindikata iz sindikalnih organizacij v kranjski občini se je prijavilo za to tekmovanje. Zaradi rekordnega števila prijav so morali tekmovanje razdeliti na dva dela. Tekmovalci pa so bili razdeljeni v sedem kategorij (po starosti). Najboljši posamezniki iz vsake kategorije so dobili medalje in lepe nagrade, ki jih je prispevalo 27 kranjskih podjetij. Posebnost letošnjih jubilejnih sindikalnih športnih iger je bila, da so vsi, ki so se spustili po dobro pripravljeni progi, vztrajali (kljub padcem) do cilja. »Ne gre za Papirničarji v smučanju Na Starem vrhu nad Škofjo Loko je bilo v soboto pod pokroviteljstvom tovarne Celuloze Medvode in v organizaciji TVD Partizan Medvode 2. republiško prvenstvo papirničarjev v smučanju. Tekmovanje je lepo uspelo, saj je kljub slabemu vremenu nastopilo 60 tekmovalcev in tekmovalk iz 7 delov- nih organizacij. Člani so vozili na 1100 metrov dolgi progi z 22 vratci, starejši člani in članice pa so se pomerili na krajši progi. Zmagovalci so postali: pri članih Pirkmaier (Vevče) in ekipa Papirnice Vevče I, pri starejših članih Vclikogne (Sladki vrh) in Papirnica Krško, pri članicah za Przy-hoda (Papirografika) in Slad-kogorska Sladki vrh. —fr Brivsko frizerski salon Kranj razpisuje prosto delovno mesto direktorja Pogoji: a) delavec z višjo izobrazbo in 3 leta prakse na odgovornem delovnem mestu; b) delavec s srednješolsko izobrazbo in 5 let prakse na odgovornem delovnem mestu; c) kvalificiran delavec brivske ali frizerske stroke, 20 let prakse v tej stroki, da je član našega kolektiva in dober gospodar. Ponudbe pošljite upravi podjetja do 15. marca 1972. Zavod za vzdrževanje športnih objektov Kranj razglaša prosta delovna mesta: 1. kurjača v zimskem kopališču 2. več delavcev na stadionu Pogoji: pod 1.: zahteva se izpit za kurjača in odslužen vojaški rok; pod 2.: odslužen vojaški rok, v poštev pridejo tudi upokojenci. Nastop je mogoč takoj ali po dogovoru. OD po pravilniku o delitvi OD. Interesenti naj pošljejo pismeno vlogo ali se osebno zglasijo na upravi zavoda. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. zmago, marveč za sodelovanje«, so mi zatrjevali. Bilo jih je kar precej, ki so na cilju povedali: »Proga, organizacija, počutje, skratka vse je odlično, samo noge niso najboljše. Premalo je kondicije.« Na tekmovanju je tudi padla odločitev, da bo komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v prihodnje razmislila tudi o drugih oblikah zimske rekreacije. »Prepričan sem, da je med kranjskimi delavci vsaj okrog 3000 nedeljskih smučarjev. Zato bomo skušali v prihodnje pripraviti več manjših nedeljskih tekmovanj ali bolje povedano rekreacijskih srečanj,« pravi tajnik občinskega sindikalnega sveta Slavko Kalan. Rahla senca pa je na tem tekmovanju padla na vse tiste, ki so se prijavili, pa se tekmovanja niso udeležili. Od 513 prijavljenih, jih namreč kar 198 ni prišlo v Mojstrano. Prav bi bilo, da bi vsi ti razmislili, koliko nepotrebnega dela sta imela organizacijski in tekmovalni odbor in tudi koliko nepotrebnih stroškov je bilo zaradi njihove neresnosti. Vsi tisti, ki so v soboto in v nedeljo tekmovali v Mojstrani pa so se strinjali, da so tovrstna tekmovanja iz leta v leto bolj priljubljena in da je bilo letošnje jubilejno tekmovanje v vseh ozirih odlično. Skratka, jubilejno tekmovanje naj bo organizatorjem spodbuda tudi za naprej. Besedilo: A. Zalar Slike: F. Perdan Razpisna komisija osnovne šole LUCIJAN SELJAK Kranj razpisuje za določen čas prosti delovni mesti UČITELJIC v oddelku PB učencev in na podružnični šoli Podblica Cas službe od 18. marca do 30. junija 1972 in od 1, aprila do 30. junija 1972. Rok za prijavo je do sobote, 11. marca. GIMNAZIJA KRANJ RAZPISUJE RAZNA OBRTNIŠKA DELA PRI OBNOVI STREHE GIMNAZIJSKEGA POSLOPJA. Ponudbe je treba dostaviti do 15. marca 1972 na naslov Gimnazija Kranj. Podrobnejše informacije so možne vsak dan od 8. do 12. ure. Dva veterana kranjskih sindikalnih športnih Iger: "orfneio<' žem in Oto Pičulin. Tudi njuna zasluga Je, da je \u°XKi tekmovanje v Mojstrani zelo uspelo Mojstri dilc, na plan' Pred 5. srečanjem veteranov na Starem vrhu v vključno leta 1939. joči lahko izbirajo n**« - & ____i_ na *r Pod pokroviteljstvom Tedenske tribune in smučarske zveze Slovenije bo v soboto, 4. marca, dopoldan na Starem vrhu zanimiva športno rekreativna prireditev Srečanje smučarskih veteranov. Srečanje, že peto po vrsti, tokrat organizira SK Trans-turist. Letos se je prvič prijavilo tudi nekaj tekmovalcev iz Hrvatske in BIH, zato dogodek prerašča okvire republiškega prvenstva. Kot smo zvedeli, pričakujejo okrog 200 prijav. Mo3kc udeležence nameravajo razdeliti v 5 starostnih razredov, ženske pa v 4. Prvo kategorijo tvorijo staroste, rojeni do leta 1917, drugo do leta 1922, tretjo do leta 1927, četrto do leta 1932, in peto do slalomom in tekom na lometra. t Zvečer istega dne teitf novem škofjeloškem nban-Transi urist slavno««11 p ket, združen s sreČO,oV zabavnim programO*0, pO-smučarski »mački« O*' novno pokazali, kaj ^jfc* koliko humoristične ^ vc premorejo. Oživili naj {C. sele pripetije z zasnež* .jt -0* renov in tako popesiX ključek srečanja. DonT t* so povabili k sodelovi,nJ el» di Janeza Ziherla, «w „ napovedovalca-arnaterja. ^ katerem gre glas, ^^t. kdar ne zmanjka I. GU2' eli ljubljanska banka Športno društvo Alples Železniki je I8. in 19. fcbf v arja organiziralo XIII. tekmovanje gozdarjev, !esar,Jb0 in lovcev SR Slovenije v smučanju. Za uspešno izvC^v0 tako množičnega in kvalitetnega tekmovanja sc drust zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k orga zaciji tekmovanja. Društvo se predvsem zahvaljuje: Alplesu, tovarni pohištva Železniki, Gozdnemu gospodarstvu Kranj in Jelovici, lesni industriji, škofja Loka, ki so prevzeli pokroviteljstvo nad tekmovanjem- Podjetjem z Gorenjske, ki so prispevala reklam oglase: Elan Begunje, Elektro Kranj, Gozdno darstvo Bled, Lesnoindustrijsko podjetje Bled, ljanska banka, Menina Kamnik, Murka Lesce, Sn pleskarstvo Škofja Loka, Sloga Moste pri K°men ' Slovenijales Radomlje, Stol Kamnik, Tovarna celuloz Medvode in Združena lesna industrija Tržič. Podjetjem, ki so prispevala nagrade: Alples ~e,j3 niki, Center za rehabilitacijo in varstvo slepih ■£ Loka, Gorenjska predilnica Škofja Loka, Iskra Rctcka| Jelovica Škofja Loka, Kmetijska zadruga škofja Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, Kroj škofja ka, Niko Železniki, Odeja Škofja Loka, Pekarna m s ščičarna Škofja Loka, šešir škofja Loka, Transtun škofja Loka in Veletrgovina Loka Škofja Loka. športno društvo Alples se posebno zahvaljuje pomoč, ki sta jo nudila JLA in Združeno podjetje Tra turist iz Škofje Loke. SD ALPLES Prodam dobro ohranjeno BARAKO 4x4. Pavlin Franc, Britof 288, Kranj 858 Prodam ZGRABLJALNIK sonce 4 za seno. Cirče 36, Kranj 949 LESENO BARAKO 6 X 10 petrov, krito s strešno ope-ko. prodamo na javni dražbi J soboto, 4. marca 1972 ob '■uri v Drolčevem naselju grenek). Stanovanjska zadruga SAVA Kranj 950 . prodam smrekove PLOHE *n macesnove DESKE 20 mm. N°vak, Apno 1, Cerklje 951 .Prodam dva PRAŠIČA, tež-Po 60 kg. Srednja Bela 21 < Preddvor 952 Prodam dobro ohranjeno ^°torno KOSILNICO reform J motorno Z AGO stihi. Bre-lfc 31 pri Trzicu 953 /rodam KRAVO in BIKA. taPoge 27, Vodice 954 prodam motorno SLAMO-^NICO in večjo količino 2Vxh GAJBIC. Naslov v ^Jasnem oddelku 955 ,prodam SVINJO po izbiri, ali ne. Zalog 53, Cerile 956 Prodam ZEMLJIŠČE P" v"rrno za vikend, suhe smre-fe.PLOHE 50 mm in večjo v£T«o domačega ŽGANJA. asl0v v oglasnem oddelku 9 hArodam italijanski kombi-»ran OTROŠKI VOZIČEK KOŠEK. Trojarjeva 19, ^ani 958 z 959 telefon 23-778 .pr0fu um "-778 ! kCa?0 KULTIVATOR ufrodam Je 2' Golnik 959 h1 APARATStaTndardni SLUŠ-Nan.7 d T:. Informacije pri Na Kranj' Park rcslav'- FIAT 750. Voglje fe9 GARAŽO. Krant ;Sl man a ULLE za pnmo. k°k0Va .^nton, Stražiščc, **» Kranj relf« ?ia in tiska CP »Goriški tisk« Kranj, Ulica Urle.Piiade - Naslov Jg^niStva ln uprave lista; Matu ' Tr8 revolucije 1 niavba Občinske skupšči-v Tek. račun pri SDK pranju 515-1-135 — Te-Uffl"' redakcija 21S35, "ta "Prava Usta, ma- zil v notranjost. I*-P. je ki ga je nasilno "Jj^e. vzel 700 dinarjev g°,u Požar Pretekli četrtek ob 23.30 zvečer je začelo goreti gospodarsko poslopje Marije Za-plotnlk s Savske ceste na Bledu. Ogenj je opazil sosed Janez Kunšlč ln obvestil lastnico ter ostale sosede, ki jim Je uspelo ogenj pogasiti. Po- v gorel je del skednja, $cn0j rem so bila drva" jfc* škoda znaša pribil«"0, deW dinarjev. Ker v c „-skednja ni bilo e,e* jV flic*'' tem na- peljave, komisija da je poslopje nekdo * jk t* Zahvala Ob izgubi naše drage mame in stare mame Ane Perko se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosed^T^ prijateljem in znancem, sodelavcem ETP PodJ*kjh in članom kluba ZA Kranj 1, ki ste nam v tf*.. urah stali ob strani, jo spremljali na njeni za • poti, darovali cvetje in počastili njen spomin s v Žalujoči: sinova in hčerka z družina"11 Podbrezje, 26. februarja 1972 Zahvala Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tete, se strične in tašče Angele Omers roj pravst Pokori nove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem znancem, ki so nam izrekli sožalje in poklonili cvetje in jo spremili na nje zadnji poti. Posebna zahvala dr. Janezu Bajžlju in sestri Lješkovič, ki sta v težkih dneh lajšala trpljenje in bolečine, č. duhovščini iz Hrastja in 5cnvć" ja za izrečene ganljive besede, pevcem iz Hrastja in Šenčurja za odpete ža stinkc. Enaka zahvala sindikalnim podružnicam in sodelavcem Živila, Serv nega podjetja, IKOS, Iskre, Tekstilindusa in Save. Vsem Še enkrat iskren hvala. ■ Ar1. Žalujoči: mož Jernej, hčerka Milka, \ gelca, Ivanka in Mari z možem, sin?n Jernej, Ivan z ženo, Francelj in Marja z družinama ter drugo sorodstvo Hrast je, Kranj, 29. februarja 1972 ljubljanska banka Podobnik, Belančič in Božek ■ Prestorjeva in Vegnuti najuspešnejša občinski prvaki števV1"51 90 mlaciih skakalcev iz 12 slovenskih dru u_ J v soboto nastopilo na 25-metrski skakalnici v «snici niri«. ;" na odPriem prvenstvu kranjske občine za pio JC m mlajš e mladinec. Tekmovalci iz kranjske obči-občinskp Je nekaJ nacl 40< Pa so tekmovali še za mlajših a, prvaka- v meddruštveni tekmi je bil pri postavu tmj.adlncih najboljši Matevž Podobnik, ki je derje Da . nov rekord skakalnice s 25,5 m. Med rekor-Pionirjih S-C Je.vpisal tudi Marko Brenkuš. Pri starejših vasi, pri iQ\ ^'J najbol jši Zdravko Bogataj iz Gorenje 2 Je'senjc aj^m Pionirjih pa je zmagal Franci Langus pION?p jrred 23 občinsko prvenstvo Kranja — MLAJŠI Edo g5i !' Željko Božek (Triglav) 177,5 (21, 22); 2. 20J)- 4 [ , 75,0 <20' 20'5>; 3. Dominik Polanič 160,0 (19, *>thd» ,„ šink (v«« Triglav) 151,5 (18,5, 17,5); 5. Darko NrRji; /p°dbrezje) 147,0 (18,5, 18,5); STAREJŠI PIO-JanezV i rvonko Belančič (Triglav) 208,0 (24, 24,5), 2. bida cpj , « tttfrta * J: MLAJ§I MLADINCI: »»ical 9il 2 9,5 (2S$> 25,5), 2. Marko diouih v.*u 24) 4 »,0 (25' 25.5), 3. Milan Ziherl (Triglav) 199,0 (23,5, S. M^..»»Jan Klančnik (TVD Duplje) 172,5 (21,5, 21,5), I,af Košir (Triglav) 168,0 (23, 23). J. Javornik ^r©tje kolo ni prineslo presenečenj °Sarkar?vSe je tretJe kol° . osnega prvenstva za toraWV občini Kranj. Ne-°S S?- Sta ostaIi ekiPi iz žišča t?Ja^ SelJak 1 iz Stra-ta imlt?S Stane Žagar, ki ReS3tafkr manj- Ma "atl tretjega kola: vsTni.šoli Miciu Kranju: Seljak II Lucijan j' ki, i, 1 : Simon 1 : Stati, LuciJan Seljak &loa jp k° Mlakar I 37:8, Si-V<* »o?0,1 : Mat'Ja Valja-' Stani ' ^Uciian Seljak II ^on X°,Mlakar I 30:25, Si-Jec 2 5?k°T 11 : MatiJa Valja-Von l,cijan Seljak I : V pLna osnovni šob §tano*_Prešeren v Kranju: 15:16, Davorin Jenko ko Mlakar II 21:14. LESTVICA: L. Seljak I S. Žagar F. Prešeren S. Jenko I M. Valjavec D. Jenko L. Seljak II S. Mlakar I. S. Mlakar II S. Jenko II Stan- 6 6 0 273: 84 12 5 5 0 116: 56 10 6 5 1 112: 85 10 6 5 1 130: 93 10 6 2 4 155:142 4 6 2 4 87:124 6 2 4 104:150 6 15 91:165 6 15 82:156 5 0 5 49:193 ;lane *, ~°C1«» v Kranju: i1 17-l4g£V Stanko Mlakar ' Davorin Jenko * eše seren r*ncp u rvonn Jenko : Cc prešer2eren 12:22' Fran* Stane Žagar Prihodnje kolo bo v soboto 11. marca na osnovni šoli France Prešeren ter na osnovni šoli Stanko Mlakar v Šenčurju. V soboto 11. 3. 1972 pa bodo tudi srečanja košarkarskih ekip pionirk. To kolo bo že odločilo o občinskem prvaku za pionirke osnovnih šol v občini Kranj. M. C. Nočni veleslalom v Mojstrani na b0 ?° đruštvo Mojstra-n°cni • marca pripravilo Svinca ilalom v spomin a*etek ♦ VOneta Koflerja. ?a Or«L e,ga tekmovanja, ki Prvič v ennmtn „= *Vo«»eta v*S v sPomin na la KoflerK bo ob 19. uri. Prihodnje leto nameravajo v Mojstrani to občinsko tekmovanje, ki Je tudi nekakšen neuradni konec zimske sezone v kraju, razširiti na celotno republiko. Po tekmovanju bo tudi baklada. A. 2. Šah Vodi Matjašič Nstva vVanJ-U šahovskega Ni »Li^anja SO bi,i do" h Cglč nJVarZUltati: L \|. kolo- n v * ValJavec remi; y< £ec"ik : Kralj 1:0, J1' Hhk ' Rabič : Matjašič ^ • P VAndželič remi, La-Rabič 0:1, Kladnik : Marko remi, Kralj : Vidali 0:1. V vodstvu je Matjašič, ki ima 3 točke in je največji favorit za prvaka Kranja. Po dve točki imajo Hribar, Peč-nik, Vidali in Rabič. V mladinski konkurenci pa je vrstni red naslednji: 1. Gabrijelčič 5, 2. Jeras in šti-bel po 4, 4. Stare 3,5 itd. M. Gabrijelčič V nedeljo je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v krosu, ki je pomenil tudi otvoritev letošnje atletske sezone. Krosa se je udeležila tudi desetčlanska ekipa kranjskega Triglava, ki je kljub temu, da je nastopila z večino mladih neizkušenih Plavanje Triglav : Mladost 55:87 Kranjski plavalci so se v tretjem kolu za pokal Reke pomerili z lanskoletnim državnim prvakom zagrebško Mladostjo. Čeprav v ekipi Mladosti nista plavala brata dvojčka Nenad in Predrag Miloš, so Kranjčani dvoboj izgubili z 32 točkami. Toda vseeno niso razočarali, saj so se srčno borili. Že druga disciplina žensk na 200 m hrbtno je prinesla nov rekord. Kranjčanka Re-beka Po renta je s časom 2:36,1 postavila nov mladinski državni rekord. V vmesni točki na 200 m prsno pa je njena klubska kolegica in državna reprezentantka Lidija Švarc izboljšala slovenski rekord s časom 2:51,2, kar je tudi drugi najboljši rezultat v Jugoslaviji za zimske bazene. Vrstni red —MOŠKI: 200 m kravi: 1. Pedlšič, 2. Vlašič (oba Mladost), 3. Milovano-vič, 4. šmid (oba Triglav); 200 m hrbtno: 1. Celig, 2. Pa-vič (oba Mladost), 3. J. Slavec, 4. Cvetkovič (oba Triglav); 100 m prsno: 1. Grošelj (Triglav), 2. Košuta (Mladost), 3. T. Slavec (Triglav), 4. Vlašič (Mladost); 100 m delfin: 1. Milanković, 2. čorda-šić (oba Mladost), 3. J. Slavec, 4. Žmitek (oba Triglav); 200 m mešano: 1. Milanković, 2. Čordašič (oba Mladost), 3. Milovanovič, 4. T. Slavec (oba Triglav); 4 x 100 kravi: 1, Mladost (Cellg, Pedlšič, Per-harič, Vlašič), 2. Triglav. ŽENSKE — 200 m kravi: 1. Pavletid, 2. Velič (obe Mladost), 3. Pečjak, 4. Skubic (obe Triglav); 200 m hrbtno: 1. Porenta (Triglav), 2. Kukec (Mladost), 3. Draksler (Triglav), 4. Jagrovič (Mladost); 100 m prsno: 1. Mandeljc, 2. Pajntar (obe Triglav), 3. Pleše, 4. Obradović (obe Mladost); 100 m delfin: 1. Maj-narič, 2. Obradović (obe Mladost), 3. Porenta, 4. Mandeljc (obe Triglav); 200 m mešano: 1. Majnarić, 2. Pavletić (obe MJr.dost), 3. Pečjak, 4. Pajntar (obe Triglav); 4 x 100 m kravi: t. Mladost (šifrer, Ve-lić, Majnarić, Pavletić), 2. Triglav. Pri objavi končnega rezultata 2. kola plavalnega pokala Reke nam je zagodel tiskarski škrat. Končni rezultat srečanja Triglav: Primorje je 63:79. D. Humer tekmovalcev, dosegla nekaj lepih uvrstitev. Med mnoga presenečenja letošnjega prvenstva se nedvomno šteje tudi tretje mesto mlade nadarjene tekačice Triglava, sicer učenke osnovne šole Stane Žagar Ljube Prestor, ki je, čeprav mlada in neizkušena, zasedla med mlajšimi mladinkami odlično tretje mesto. Medtem ko je bilo tretje mesto Prcstorjeve presenečenje, pa lega ne moremo reči za drugo mesto Veg-nutija. Že pred startom je imel vse možnosti za visoko uvrstitev. Po startu se je od glavnine tekačev odlepila skupina treh, med katerimi je bil tudi Vegnuti. V silovitem tempu, ki ga je vodilna tro- jica diktirala, je odpadel še en tekač tako da sta ostala kandidata za prvo mesto Ko-vačič (Kladivar) in Vegnuti, ki je v finišu moral priznati premoč Celjana. Ostali Tri-glavani so dosegli sledeče uvrstitve: MLAJŠI MLADINCI: 20. Štefan Tivold, 36. Gojko Brcmec, 41. Zlatko Jeraj, 43. Ludvik Ahčin; STAREJŠI MLADINCI: 18. Avgust Cotar, 20. Jože Peško, 21. Marjan Lah; ČLANI: 11. Iztok Kavčič. Večmesečno delo z mladimi tekači v atletskem klubu se je že obrestovalo. V klubu raste skupina mladih tekačev, ki so se že seznanili z vsemi napori. D. Ž. v Gorenji vasi Košarkarji Gorenje vasi so pripravili največje presenečenje v tekmovanju zimske gorenjske košarkarske lige. Doma so premagali republiškega ligaša Jesenice. Tudi Gotik je presenetljivo odpravil Kranj. Rezultati: Gorenja vas : Jesenice 58:57, Gotik : Kranj 64:63, Triglav : Kroj 79:62. V vodstvu je Triglav z 18 točkami in tekmo več j^red Kranjem, ki ima 10 točk, slede pa Kroj 9, Jesenice 6, Kropa 6, Gotik 6 in Gorenja vas 4. V prihodnjem kolu bodo igrali: Gorenja vas : Kroj, Jesenice : Kranj in Triglav : Kropa. J. Ažman Triglavu pokal PZS V zimskem bazenu v Kranju so se dva dni borile vaterpolske ekipe — Triestina (Trst), GAK (Gradec), Koper ter domači Triglav — na odprtem mednarodnem prvenstvu SRS. Triglavani, ki so veljali za favorita, so brez težav osvojili prvo mesto in s tem pokal plavalne zveze Slovenije. Nekoliko so razočarali igralci Kopra, ki so v borbi za tretje mesto izgubili proti poprečni ekipi GAK. Rezulati: Koper : Triestina 7:9 (2:1, 1:3, 3:3, 1:2), Triglav : GAK 7:2 (2:0, 2:0, 2:1,1:1), Gradec : Koper 5:3 (3:1, 0:0, 2:1, 0:1), Triglav : Triestina 7:2 (2:0, 2:1, 1:1, 2:0). Vrstni red: 1. Triglav, 2. Triestina, 3. GAK, 4. Koper. Kranjska sodnika Marjan Pičulin in Peter Didič nista imela težkega dela. -dh Kegljanje Triglav že v vodstvu V nadaljevanju moške republiške kegljaške lige se je kranjski Triglav že utrdil v vodstvu in bo spet osvojil prvo mesto ter osemnajstič zapored postal slovenski prvak. Ekipa Triglava je v tretjem kolu nastopila na domačem kegljišču ter podrla 7466 kegljev (Turk 984), v četrtem pa na Jesenicah 7515 (Turk 995). Druga kranjska ekipa Elektro je gostovala v Ljubljani na kegljišču Maksa Perca In Sa turnusa. Na prvem so podrli 6947 (T.Dolinar. 924), na drugem pa 6950 kegljev (Pavlin 858). Kranjskogor-ci so gostovali v Celju in Trbovljah. Rezultata: v Celju 7102 (žerjav 998), v Trbovljah 6903 (žerjav 917). Jeseničani pa so se v soboto pomerili na kegljišču Slovenj Gradca, v nedeljo pa v Mariboru. V Slovenj Gradcu so podrli 6916 (Hafner), v Mariboru pa 6953 kegljev (ŠHbar 932). -dh ljubljanska banka SREDA — 1. MARCA 1972 Krompir je eden izmed pomembnejših gorenjskih kmetijskih proizvodov, zalo je od njegove prodaje v veliki meri odvisen kmetov dohodek. Ker je pri prodaji zadnje krompirjeve letine precej težav in jih skušajo proizvajalci na različne načine premostiti; smo se o tem pogovarjali z direktorjem cerkljanske kmetijske zadruge in z dvema kmetoma. # Franc BOHINC, direktor kmetijske zadruge Cerklje: »Naša zadruga je lani pogodbeno zagotovila odkup in prodajo 5000 ton krompirja. Vse količine so bile prijavljene zvezni direkciji za rezerve prehrambenih proizvodov v Beogradu zaradi zagotovitve odkupne cene 0,60 dinarja. Lahko bi se zgodilo, da Bi bila v cena nižja. Prodaja zgodnjih sort krompirja je bila otežkočena, ker tudi v drugih jugoslovanskih pokrajinah pridelajo precej takega krompirja. Mi smo ga imeli okrog 1000 ton. Jesenska prodaja pa je bila do konca oktobra dobra, novembra pa se je začelo zatikati in je tako danes še precej količin neprodanih. Zadruga bi morala odkupiti še okrog 500 ton krompirja. To bo skušala čim prtj uresničiti.« 0 Jože SINK, kmet, Češnje vek: »Pridelal sem okrog 30 ton krompirja. Zadruga bi ga morala odkupiti 20 ton, vendar sem ga doslej prodal šele dobrih 9 ton, in to v glavnem Igorja. Desire je šel bolje v promet. Sploh se letos krompir slabo prodaja. Lani so ga stalno iskali za menze, letos pa še ni bilo nikogar. Vseeno upam, da bom stari krompir do novega prodal, drugače ga bom moral dati živini. Za prodajo Imam še okrog 15 ton krompirja.« # Marjan TRILER, kmet, Okroglo: »Pri nas smo pridelali okrog 4 vagone krompirja in to v glavnem semenskega, ki gre bolje v promet, saj imamo pogodbo z zadrugo, le-ta pa s semenarno. Cena se je gibala med 0,84 in 1,10 dinarja. Merkantll-ni krompir pa se letos težje proda. Imamo ga še okrog tri tone in pol in upamo, da ga bomo prodali, če bo s prodajo krompirja še naprej taka težava, bomo morali njegovo proizvodnjo opustiti in se preusmeriti na živinorejo.« J. Košnjek I Kranjske sindikalne igre v Mojstrani' *m~-.mm*» > m . «™» —■■—-------........—---------------........ ]«kf* V skupini moški nad 45 let so bili najboljši Ivan Sakslda, KZSZ, Ivan Stružnlk, ^jl^teU* in Marko inž. Pogačnik, Tekstilni center. Vsem najboljšim je čestital v imenu pokro tudi direktor Iskre Elektromehanike Kranj Jože Hujs •|rgf|ll Predsednik organizacijskega odbora Jaka Vehovec med tremi najboljšimi tekmova skupini od 25 do 35 let: 1. Rela Kavčič, Iskra, 2. Ivanka Berčič, Merkur in 3. Brlglt« Elektrotehnično podjetje V skupini moških od 25 do 35 let so zmagali Tomaž inž. Jamnik, Iskra, Ivan Tepina, ln Jože Hladnik, Elektro Ele*"' Tolažllnc lučke Je zadnje uvrščenim na tekmovanju delil tajnik občinskega sindikalnega sveta Slavko Kalan. Med moškimi nad 45 let je bil zadnji Vinko Giacomcli iz šolskega centra Iskra. »Proga je bila odlična, le noge niso vzdržale. Sicer pa je pomembno sodelovanje,« pravi Vinko Ciacomeli. 1<< V skupini žensk n«f Jtf je prepričljivo ^f^e * Rautuer Iz Zavarovan- va Kranj