Letoš_-ji evharistični kGngres. Zadnja leta so se svetovni evhavistični kongresi — v počastitev Kristusa v Najsvetejšem zakramentu — vršili v raznih delih sveta: v Rimu, Amsterdamu (Nizozemsko), v Chikagu (Zedinjene države), v Sidneju (Avstralija) in v Kartagi (Severna Afrika). Letos se bo tak kongres vršil v Dublinu, glavnem mestu Irske. Irska je bila radi tega izbrana za kraj, kjer se vrši svetovni evharistifni kongres, ker letos obhaja Irska 1500Ietnico, kar je prišel na Irsko njen krščanski apostol sv. Patrik, ki je ':ej deželi prinesel luč Kristnsove vere. Irska je postala, ko je sama bila pokristjanjena, prava zibelka oznaniteljev vere za druge kraje Evrope in daleč preko evropejskih mej. Irci so od nekdaj bili veri in Cerkvi zvesto vdan narod, ki je moral za svojo vero veliko trpeti. Težko je najti narod, ki bi se mogel v tem oziru primerjati z irskim. Njibovo trpljenje je trajalo do sedanjega stoletja, šele zdaj se je usoda irskega naroda spremenila, ko je s politično osamosvojitvijo postal gospodar svoje usode. Vsled 'tega je katoliški svet z velikim veseljem sprejel vest, da se bode evharistični kongres letos vršil na Irskem. Na tem kongresu bodo sodelovali razni katoliški narodi. Iz Evrope in Amerike je prijavljenih že več tisoč takšnih, ki se bodo udeležili kongresa. Na Irskem računajo na milijon katoliških romarjev iz celega sveta. Narod, ki bo zastopan po večjem številu videležencev, bo tamkaj imel svoj poseben odsek, kakor n. pr. Poljaki in Čehi. — Kongres sc bo vršil v Dublinu od 21. do 26. junija. Za udelcžcnce iz naše države sprejema prijave »Permanentni (stalni) odbor za evharistične kongre- se« v Zagrebu (Trg kralja Tomislava št. 21). Kdor se želi udeležiti, naj to čim prej javi temu odboru v Zagreb. Obveznc prijave in izplačilo stroškov je treba poslati najkasneje do 1. aprila. Stroški znašajo skupno 7000 Din, kar ni veliko, če sa pomisli, da bo potovanje na kongres in s kongresa nazaj in bivanje na kongresu trajalo 18 dni. Odhod iz Zagreba 13. junija, povratek pa 30. junija. Ker ne sme noben katoliški narod manjkati na tem kongresu, je iskreno želeti, da bodo iudi katoličani naše države na njem častno zastopani/ V Španiji gorš cerkve. Komunisti in' radikalni socialisti še nimajo dovolj.| Njihova želja po razbijanju, rušenju iiV požiganju še ni zadovoljena. Morajo še priti nove žrtve, da se zadosti komuni-, stično-socialističnim načelom. V mestii Bilbao so se vršile borbe med konservativci, ki hočejo avtonomijo severnil\ španskih pokrajin, in med od komuni« stov nahujskano množico. Komunisti in anarhisti so množico nahujskali, da se je v-neki avtomobilski garaži polastila bencina ter zažgala neki samo-; stan. Vojaki in orožništvo je množicc razgnalo. Duhovi pa se niso pomirili. Pri ponovnib demonstracijah so demonstrantje udrli v prostore katoliškega lista »Adelat«, razbili pohištvo ter stroje in nato poslopje zažgali. V pokrajini Bilbao je rasdejanih več cerkva. V Mazar Rochesu so komunisti iri radikalni socialisti zanetili ogenj v farni cerkvi. Polili so glavni oltar z bencinom in ga zažgali. Ljudstvo, ki je pri-j bitelo, je ogenj komaj pogasilo. V Št' Cruzu so cerkev zažgali ter je pogorela? V Valenciji so zažgali tri cerkve, ki &3 pogorele. Vlada jc kakor navadno prišla prepozno ter jc šele zdaj sklenila? da bo preprečila nadaljne demonstra-' cije. Hude skrbi povzroča vladi vedno bolj se razširjajoči pckret komunistov in radikalnih socialistov, ki že ima revolucionarni značaj. Ta pokret prejema podporo iz inozemstva, osobito iz Rusije. Vlada se čudi, kako je bilo mogoče vtibotapiti zadnji čas toliko orožja v Španijo. Samo v Kataloniji je oboroženih 14.000 delavcev. Proti njim ima vojaštvo in orožništvo vcliko posla, da zaduši nemire, ki jih nabujskani delavci povzročajo po raznih krajih, zlasti po mestih in industrijskih krajib. Komunisti in radikalni socialisti se bojujejo ne samo proti vladi, marveč tudi proti katolicanom. Sedaj zažgejo kakšno cerkev ali samostan v tem mestu, potem v drugem. V Cadorni so požgali cerkev.' V Saragosi so vrgli bombe pred cerkev in nunski samostan. V tem mestu je eksplodirala bomba tndi pred semeniščem ter napravila veliko tvarno škodo. Vlada katolicanov ne ščiti dovolj. Cerkev in njene ustanove naj bi bile tista žrtev, ki naj bi potolažila revolucionarno razburjene duhove. Ločftve zakouov v Evropi.-V vseh cvropskib državah je po svetovni vojni število ločenih zakonov jako narastlo. Na 100.000 prebivalcev se jc število ločenih zakonov v razdobju 1913 do 1929 tako-le povečalo: v Nemčiji od 27.9 na 61.6, v Avstriji od 11.4 na 89.6, v Švici od 41 na 67.5, na Finskem od 8.5 na 20.4, na Švedskem od 13.7 na 34.7, na 'Norveškem od 20.5 na 28.1, na Danskem od 28 na 66, na Angleškem od 1.6 na 8.6, na Škotskem od 5.3 na 10.5, na Nizojzemskem od 18.1 na 35.5, v Belgiji od 15.9 na 29.5, na Francoskem od 37.7 na 47.7. V sovjetski Rusiji pa je leta 1922 prišlo na 100.000 prebivalcev 370 ločitev zakonov. Slep pater. Preteklo leto, in sicer 10. decembra, je obbajal 251etnico svojega mašništva belgijski frančiškanski pater Agnello. Kot duhovnik je bil 1. 1914 poklican v vojaško službo. Zadela ga je nesreča, da je bil ranjen ter je oslepel na obeh očesih. Od takrat se je popolnoma posvetil skrbi za slepce. Ustanovil je organizacije za slepce, katere so združene v posebni zvezi. Nešteto dobrot je ta slepi redovnik skazal svojim sotrpinom. Potuje od mesta do mesta, ima pridige in predavanja ter stori vse, kar more, da olajša bol in trpljenje svojih sodrugov v trpljenju.