»•ttnta« platana t gatoviaL IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din im TRGOVSKI ItlST Časopis za trgovino, industrijo in ourt. ► « ročni na za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v (iregorčičevi ulici štev. 2S. »»eaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953» LETO XL Teleta a st. 2552 LJUBLJANA, v soboto, dne 22. decembra 1928. Telefon si 5:».^ ŠTEV. 151. Prijetne božične praznike osem prijateljem Trgovskega lista Uredništvo in uprava. ^ I Dr. Ernest Rekar: Deset let slovenske lesne industrije in trgovine. Praznovali smo 1. decembra desetletnico obstoja naše narodne države in ob tej slavnostni priliki so razne gospodarske panoge delale bilance svojega desetletnega delovanja. Ustanovitelji naše države so spoznali važnost naših gozdov in rudnikov ter so takoj ustanovili tudi samostojno ministrstvo za šume in rude. Izkazalo se je v teku 10 let, da je bilo to ministrstvo res potrebno, kajti vsa leta je bil les skoro najvažnejši izvozni predmet in je v letih slabe letine dajal državi največ tujih valut. V teh letih je izdalo to ministrstvo mnogo važnih in potrebnih naredb za pogozdovanje goličav in za ohranitev obstoječih gozdov. Ker se je pričelo navajati že v ljudskih šolah mladino k pogozdovanju, upamo lahko, da bo sedanja mladina spoznala važnost pogozdovanje goličav, kajti gozd je naraven zaklad vsakega, in tudi najmanjšega posestnika, ako ga zna vzgojiti in primerno varovati, 1 Priznati moramo ob tej priliki, da je umevalo to ministrstvo težave in težnje lesne industrije, le žal ni našlo vedno razumevanja pri drugih odločilnih ministrstvih. Ako ob tej desetletnici delamo bilanco slovenske lesne trgovine in industrije, ne smemo prezreti tudi važnih okolnosti, namreč: a) konsolidacije, b) trajnih težav in c) ncvih nevarnosti lesne trgovine in industrije. Tekom 10 let se je konsolidirala slovenska lesna trgovina in industrija ter je opažati, da je ista v trdnih in solidnih rokah. Kar je bilo nezdravega in zraslega v telih inflacije, je odpadlo in istotako, kar ni bilo re-elnega, razven nekaj podjetij, ki so investirala preveč tujega denarja in niso mogla premagati visokih obresti. Z zadovoljstvom moremo konšta-tirati, da nikdar do ustanovitve naše države, lesna trgovina in industrija ni bila tako trdno v domačih slovenskih rokah, kakor ob desetletnici. V teh desetih letih je imela slovenska lesna trgovina in industrija nekaj dobrih, toda še mnogo več slabih in kritičnih let. Med tem, ko je bil vzrok kriz prvih povojnih let padec ali dvig dinarja, je bilo iskati vzrok lanske krize v pomanjkanju porabe lesa, ker so bile glavne vojne škode popravljene in je tudi inozemstvo, zlasti Italija, kot glavni uvoznik našega lesa, začela štediti. Šele sredi tekočega leta se je situacija na inozemskem trgu v Italiji, Grčiji in Franciji zboljšal in vsi ostanki lanske produkcije so našli kupca. Leto 1928 končuje naša lesna trgovina in industrija z dobrimi izgledi za bodočnost, vendar pa je umestna gotova previdnost zlasti pri nakupu stoječega in okroglega lesa, kajti gotovo je, da so današnje cene pretirane in povzročene le vsled pomanj-kania suhega izvoznega lesa pri nas in drugod. Kakor hitro pa bo nažaga-nega dovolj novega lesa pri nas in v drugih državah, pa bo zopet ponudba večja in današnje cene bodo morale popustiti. Trajne težave, s katerimi se ima boriti lesna trgovina in industrija, so: vsakoletno pomanjkanje vagonov, dodeljevanje vagonov, predragi železniški ležarinski prostori, prekratki nakladalni roki, slabe ceste in prispevki za iste, previsoka bremena za socijalna zavarovanja, predragi krediti itd. Glede teh težav se je pisalo v dnevnih in strokovnih časopisih leta in leta, toda konečni uspeh je enak ničli in razne ankete, protesti in rezolucije ne najdejo umevanja na pristojnih mestih. Železniška uprava izdaja naredbe, ki se absolutno ne morejo izvesti pri lesnih odpošiljkah. Stranka ne sme dovoziti blaga na železniško rampo,-dokler ni vagon dostavljen. Ko je vagon dostavljen, ga mora natovoriti v 6 urah, ne glede na to, kakšen je vagon in kake vrste blago se mora nakladati in od kje je treba dovoziti blago. Isto je, ako naroči stranka za 3 dni vagone in jih dobi četrti dan vse naenkrat. Kako si predstavljajo gospodje pri zeleni mizi tako nakladanje, je res neumljivo. Železniška uprava izda naredbo, da se imajo odpremljati drva le do konca avgusta, toda zahtevanih vagonov ne da v tem času na razpolago in blago ostane prodajalcu, ki je sklenil dobavne pogodbe, pa jih ne more izpolniti. Ker vlada pri naših železnicah vsako leto pomanjkanje vagonov in je dostava istih zelo netočna in ker je tudi nakladalni rok v glavnih izvoznih mesecih le 6 ur, bi pričakovali, da bo šla uprava svojim klijentom na roko in jim dala svoje ležarin- ! ske prostore po nizki ceni na raz- j polago. Tekom leta 1P28 je pa na- j sprotno zviša’a zakupnino do take vi- ! šine, da se kupi na nekaterih posta- | jah ceneje zemljišče v bližini kolodvora v last, kakor znaša zakupnina .za eno leto. Posodica tega je, da je mnogo strank odpovedalo ležarinske prostore de^ma ali popolnoma in ti stojijo sedaj prazni, tako, da nekatere postaje dobijo kljub povišanju manj zakupnine kakor preje. Ugotovilo se je, da ravna železniška uprava prav po mačehovsko z lesno trgovino in industrijo ter ji daje vagone le, ako jih druge gospodarske panoge ne potrebujejo, namesto, da bi v dobri konjunkturi podpirala z vsemi sredstvi odpremo b^ga. Tudi ceste so v nekaterih krajih naše domovine še vedno zelo slabe in zanemarjene in pristojne oblasti bodo morale posvečati popravi cest večjo pažnjo, zlasti, ker zahtevajo tudi od lesnih trgovcev za naše razmere previsoke prispevke za vzdrževanje cest. Glede visokih prispevkov za razna socijalna zavarovanja so dvigale svoj gTas že razne gospodarske korporacije. Lesna trgovina in industrija pa bo morala zahtevati vsaj nekatere spremembe obstoječih zakonov in prakse, ker se mora upoštevati način obratovanja v lesni stroki, ki je precej drugačen od tovarniških obratov. Bančni krediti za lesno industrijo so' pri počasni lesni produkciji še vet|no previsoki in Narodna banka bi morala v veliko večji meri dajati cenen kredit, kar pa se žal radi njenih sklepov ne more zgoditi. Od novega davčnega zakona pričakuje lesna trgovina in industrija omi-Ijenja, ker odpade dvojno obdavčenje po starih davčnih zakonih. Kakor že gori navedeno, se je lesna trgovina in industrija skoro popolnoma osamosvojila in je skoro izključno v slovenskih rokah. Sklenjene nettunske konvencije pa dajejo enako kakor pred vojno, italijanskim državljanom pravico naseljevanja pri nas in jim dajejo iste pravice kakor jih imajo naši državljani. Kakor je znano, so imele pred vojno skoro vso lesno trgovino v naših krajih v rokah italijanske tvrdke, ki so imele pri nas svoja zastopstva. Uvedba ree)rcp?dtelje za po-šiljatve stavbnega lesa v izvoznem prometu. Naša lesna trgovina se že leta po- j teguje za uvedbo reekspedicije poši-Ijatev stavbnega lesa z zaračunanjem direktnih tarif preko manipulacijskih skladišč. Že’ezniška uprava se je j sprva izgovarjala, da radi tehničnih ! težkoč in pomanjkanja kontrole tej zahtevi ne more ugoditi. Videlo pa se je že to takrat, da je vse to le prazen izgovor, ki se ne more trajno držati. Naši gospodarski krogi so stalno opozarjali, koliko škodo povzroča nere-šitev tega vprašanja pri izvozu lesa I domači trgovini, kako se na ta način naravnost favorizira inozemska trgovina, ki izvaža stavben les iz naših krajev na podlagi nizkih izvoznih ta- 1 rif pod neprimerno ugodnejšimi pogoji. kakor domačini. Statistični materijah ki so ga priložili naši zastopniki tarifnemu odboru, je dokazal, da vstvarja sedanje tarifiranje za domačine nevzdržno situacijo, slabi njihovo konkurenčnost in da je odpomoč nujno potrebna. Zdi se. da se je železniška uprava končno vendarle udala in da namerava sedaj generalna direkcija vsaj deloma ugoditi zahtevi s^venske lesne trgovine. V koliko namerava ugoditi že^zniška uprava našim zahtevam, nam ni znano, ker konferenca, ki je sklicana za danes pri železniški direkciji v Ljubljani, nima drugega naloga. kakor da omogoči stik z gospo- . darskimi predstavite! ji in da prične J pogajanja g1 e de pogojev in načina : uvedbe reekspedicije za stavben les. Že^zniška uprava stavi glede re- j ekspedicijske postaje več nelahkih pogojev. Stranke, ki se bodo hotele po- ■ shiževati reekspedicijske ugodnosti, ! bodo morale imeti na dotični postaji ležarinske prostore odnosno skladišča in si zgraditi potrebne dovlačil-nice na lastne stroške. Dasi je načelno reekspedicijska ugodnost veljavna za vse stranke, omejujeta ta dva pogoja možnost izkoriščanja te ugodnosti na minimum, ker je zgradba skladišč in dovlačilnic vezana pri današnjih pribkah s tolikimi stroški, da se bodo v le malo primerih mogla eventualno rentirati. Za sortiranje lesa so potrebna obsežna skladišča in zakupnine. ki jih je določila železniška uprava za ležarinske prostore v območju posameznih postaj, so po večini občutno previsoke. Že’ezniška uprava zahteva, da naj bi bila reekspedicijska postaja kraj, Gotovo je, da se bo kmalu pojavil tu in tam kak zastopnik italijanske tvrdke, ki se bo naselil stalno in is-podrinil tega ali onega domačega lesnega trgovca. Vs’ed tega bo treba, da si naSi trgovci in industrijci s solidnostjo-ohranijo dober glas in na ta način preprečijo pretečo jim nevarnost Nadaljne nevarnosti za lesno trgovino in industrijo je iskati še v pomanjkanju lesa v bližnji bodočnosti, ker se je v povojnih letih preveč sekalo. vsled česar se bo mogoče že prihodnje leto lesna produkcija precej skrčila. Iz vsega tega sledi, da je sedanje povoljno stanje lesne trgovine in industrije ogroženo od novih nevarnosti ter bo treba napeti vse sile, da se chrani s1 o venska lesna trgovina in industrija na stopnji, na kateri se nahaja in katera ji tudi pritiče. kjer bi bila mogoča stroga kontrola, torej kraj brez lastnega lesnega prometa in večjih šumskih industrij. Ta zahteva kaže ozkoprsno nezaupljivost in neumestno bojazen železnice, vendar upamo, da bo praksa pokazala kmalu, kaj zahteva tehnika reekspe-diciie in kakšni pogoji so za praktično in izdatno kontrolo potrebni. Konferenca, ki se bo danes o tem vprašanju posvetovala, bo imela rešili več načelnih delikatnih vprašanj. Eno takih vprašanj je osnova, po katera naj bi se računala reekspedicijska tarifa. Tu je možnih več varijantl Za našo izvozno trgovino je sprejemljiva edino talca reekspedicija, da bi se v nakladalni postaji potom kartiranja zaračunalo strankam tovornino*-po izvozni tarifi do državne meje in bi se ista količina, ki se potem na podlagi predložitve tega tovornega lista odda v ponovno predajo na re-ekspedicijski postaji, prevažala brezplačno do meje. Vsak drug način računanja vozarine bi nas stavil v sla-bejši in težji položaj kakor inozemca in je vsled tega nesprejemljiv. Drugo važno vprašanje je določitev zaračunavanja izgube na teži, ki nastaja vsled sušenja blaga na manipulacijskih skladiščih, kakor tudi določitev roka za izvršitev reekspedicije in končno pa je vspričo predstoječega povišanja železniških tarif treba predvideti tudi v koliko in pod katerimi pogoji bo povišanje zadelo blago, ki se že nahaja na reekspedicijskih skladiščih. Vprašanje reekspedicije je načelne važnosti za vso slovensko izvozno trgovino in zato z zanimanjem pričakujemo, kako bo današnja konferenea to vprašanje rešila. KOTIRANJE JUGOSLOVANSKIH POSOJIL NA NEWYORŠKI BORZI. Naše finančno ministrstvo je bilo uradno obveščeno, da se je pričelo 14. t. m. na newyorški borzi kotiranje obligacij sedemodstotnega zunanjega posojila (Blairovega posojila), skupaj z vstopom obligacij v promet. Vprašanje kotiranja se je vleklo skoz dve leti, preden je bilo ugodno rešeno. Newyorška borea je proti kotaciji imela razne pomislike, zlasti pomisleke tehniškega značaja glede zadnje tranše Blairovega posojila. Že prvi dan kotacije je bilo napravljenih nekaj zaključkov. S tem je led prebit in je upati, da bodo prišle sčasoma še druge našo listine na newyorški borzni trg. Pripustitev tam je zelo težka. r*vr?ro7anl0 d.wko¥. Naš zakon o neposrednih davkih vsebuje ?a prisilno izterjavo davkov samo okvirna določila. Za ureditev postopanja pri izterjavi pooblašča zakon ministra za finance, da predpiše s posebno uredbr> detajla določila, vendar pa je pridržal odobritev te uredbe finančnemu odboru narodne skupščine. Na pod’agi omenjenega pooblastila je minister za finance izdelal načrt uredbe in ga je predložil finančnemu odboru. Načrt se precej tesno naslanja na analogne predpise, ki veljaio v sosednih državah Je da so iz njih odprrv'jene nekafere ostrine in da so posamezne odredbe prilagodene novemu zakonu o neposrednih davkih. Podrobna do’oči'a načrla uredbe so v krajših ali daljših izv’ečkih priobčili že nekateri časopisi. Pozornost gospodarskih krogov so vzbudili za izterjavo davkov ona. do^čPa ki se nanašajo na zavarovanje davčnih zaostankov. Po teh določilih naj bi se davčnim ob^stvom naložilo, da v vseh primerih, v katerih bi iltegnTa biti izterjava še ne predpisanega, odnosno že oredoisanega, a še ne zapadlega davka ogrožena, pozovejo davčnega zavezanca s takoj izvršljivim sklepom, da ogroženi davek zavaruje. Davčna oblastva naj bi s to uredbo dobila pravico, da po prostem preudarku presojajo, kdaj je ogrožena izterjava davka. Sicer naj bi bilo davčno: oblastvo dolžno, da v odloku navede razloge, iz katerih sklepa, da je izterjava ogrožena, vendar pa samo ta omejitev še ne nudi zadostnih ga-.rancij proti možnim šikanam in zlorabam. V gospodarskih krogih se je izražala bojazen, da utegne nova uredba, ako se bo striktno izvajala, povzročiti v praktičnem gospodarskem življenju veliko neprilik in škode. ker bi v primeru zavarovanja davkov mogla marsikateri že obstoječi firmi neupravičeno izpodkopati ugled in kreditno zmožnost. Finančni odbor narodne skupščine uredbe v predlagani obliki ni odobri'. Odkazal jo je posebni sekciji, da jo prouči in stavi konkretne pretPoge. •Izmed slovenskih pos’ancev je bil izvoljen v to sekcijo poslanec g. Smodej, ■ki se je posebno zavzemal, da se določila g’ede zavarovanja davkov ure-de tako, da čim bolj izključijo možnost šikan in zlorab in da se zavarovanje izvede res samo v primerih, v katerih je to za varstvo davka absolutno potrebno. Sekcija finančnega odbora je možnost zavarovanca bistveno omejila. Po odločbi sekcije bi se zavarovanje ne moglo izvršiti glede davka na nepremičnine (zemljarina in zgra-darina) in glede davkov, predpisanih protokoliranim in davčnim oblastvom priiavljenim podjetjem in obrtom ter glede davkov, ki jih plačujejo samostojni poklici (zdravniki, odvetniki itd.). Nadalje je sekcija sklenila, da se davek ne more zavarovati tudi pri osebah, ki so preteklo leto predpisani davek g’ede objektov, ki prihajajo v poštev, docela poravnale. Zavarovanje se smatra po predlogu sekcije, ki prihaja do izraza tudi v uredbi sami, za izjemno mero, ki mora biti utemeljena s konkretnimi razlogi. Davčni organi so odgovorni disciplinsko in materije'™, ako bi zavarovanje izvedli brez stvarne potrebe. S temi izpremembami so interesi poštenih davkoplačevalcev zadostno zavarovani in ni nikakega povoda za razburjenje v katerikoli smeri. Pravica davčnih oblastev, da zavarujejo davek, je tako utesnjena, da se bo mog’a porabljati res samo v izjemnih primerih, ki zavarovanje res upravičujejo. Hvaležni smo poslancu g. Smodeju, da je izposloval izpremembe uredbe, ki zadostno ščitijo interese gospodarstva pri zavarovanju davkov. Uredbo v izpremenjeni obliki je finančni odbor po časopisnih poročilih že odobril. Dolžnost vsakega zavednega trgovca je, da pridobi vsa] ene^a naročnika na »Trgovski list«! 'č FTAlega trgovca in r^rfri a. Predbožična trgovina ni bila letos preveč živahna. Pritožbe nad s^bi-mi kupčijami so s^ošne. Fuona moč konsumenta, predvsem uradnika in delavca v mestih, in nič manj tudi kmeta na deže’i je v sta’nem padanju in j,e Prišla na tak nivo, kakor ni bila dos’ej še nikdar: Pri naročilih in nakupih so se konsumenti omejevali na najnujnejše, računalo se je skrbno in mora1 o odtrgati marsikaj ce'o pri naročili obleke in obutvi. Ta neugoden po’ožaj trga sta najtežje občuti'a mali trgovec in obrtnik, kot neposredna dobavitelja najširših s'ojev. Težava situacije se je pričela pojavljati že v začetku decembra. Obrtniki so se pritoževali, da so izostal v tej perijodi običajna naročila. S’abo razpoloženje je v’adalo tudi na m.ik’avževem trgu in že to je nu-di’o dokaj s’abo prognozo za razvoj predbožične trgovine. Danes, ko smo že ob zaključku te za trgovca sicer najživahnejše periiode, moramo žal ugotoviti, da ie proš’a s’abo in da o nekdanji kupcijski živahnosti o nekdanjem božičnem razpoloženju sploh ne more biti niti govora. Po’cg težav ki jih je povzročilo malemu ^obrtniku in trgovcu splošno obubožanje najširših konsumentskih s’oiev so položaj v prav posebni meri poostrite intervencije poliči iških obisti, ki so v tem mesecu dobile po nekod značaj pravih persekucij. Kronika ljubljanske roHcre ie glede ovadb trgovcev in obrtnikov dosegi re-t-o^dne števPke. Na miklavževo nedelo je bi’o po porodih dnevnikov ovajenih samo v I.iubljani okoM 200, v Ponde’jek, dr>e 17. t. m. pa nad 123 trgovcev in obrtnikov radi kršitev predpisov o zapiranju in odpiranju ob~atovaiuic. Nočemo tu razmotrivati o utemeljenosti teh ovadb, z1asti ne o ovaduh. ki se tičejo obratovanja na Plaznik rojstva Ni. Vel. kralja, ki ni- so o '1ašem mne” u v mnogh prime-r h riti zakonsko u'emeljene vorašnti r a re moramo zavaj in od kod ta gonja. poostrena do brezobzirnosti prav v črsih ko je de o intenzivno de'o "e"'otrebno trgovcu obrtniku in vsakemu poe linču. Zas’užki so danes Te 'H in pit- i in gospodarju je treba s': aine opreznosti. da se vzdrži na '.ovšju. Pomanjkanje čuti še tež:e de-’av“evn d uživa i'e ni '-•fo med tednom z nžke. De’o ie i osebno v obrtništvu ne?4a’.no, po večini sezonsko. In če nride obrtnik do kakega de’a zakaj bi se ga pri tem ovira’o. zakaj za to kaznova’o, z'a«ti če s tem ne krši ni-kakih zakonskih prednisov?! V časih, ko se beda in siromaštvo širi s tako b’zino se njim zdi tako ponašanje oMastnih organov pono'noma nepojm-1':ve. is^mo da nsm ''o v tem pritrdil vsak č’ovek. pa naj si ima o trgovanju in obrtniii še take nrzore. Me-slo nre?an>ani bi bilo pričakovati, da bodo ob^stva s^ma vzpodbujala k de-lu. k us'varianju dobrin. Navduševala in besedovanja je bi’o že vendar rtovoM in ro desetih letih bi mora1© v s^be-^em državljanu predvsem na v d- ž"vn!h organih prodreti prepričanje, da ie d-žavi predvsem potrebno d e1 o v~aken Posameznika. Ne odobravamo kršitev obstoječih nrednisov, tudi ne bodemo zagovarjali nedovoTienih zanositev sotrudnikov. zahtevati pa smemo da se orospodaria. ki ne krši zakonitih dotočil, pri de’u ne ovira. Nehvaležno in za današnjo miselnost Vez dvoma odiiozno je de’o, ki pa vršimo, toda pomaga nam prepričanje da moramo zmar V V VV V V” prOMCt V Šte--il^ah. Žo’ezniŠka' uprava objavlja statistične podatke o osebnem in b^gov-nem prometu na naših železnicah z veMko zakasnitvijo. Nedavno so bili oM^vljeni podatki o prometu v letu 1P25 na snomiad bo sledila s*atistika zi leto 1928 in v teku prihodnjega leta pa za Teto 1927. Po izdani stati-s‘iki je znašalo v letu 1925 število potnikov nn že'e7nicah v naši državi 40 milijonov, ki so skupno nanravili 1G29 milijonov ki'ometrov po’a. Od tega rrirade na ljubljansko di^e^cijo ° 4 mi’ijonov notnikov z 242 mPiioni ■notniaMh ki1 ometov. Naivečie število potnikov v ljubljanski direkciji odpade na progo Št. lij—:Ljub1iana— Fakek. ki jr znašalo 4-1 milijonov na d”ngem mesin je proga Ljubljana— Jesenice z 21 milijona, nato s'edi prosta Pragersko—^otoriba z 885.000 in Zidanimost — Zaprešič s 764.000 notniki. Najmanjši pa je promet na nroa-; Dravograd- eža—PrevaMe kjer znaša ’e 23^0 potnikov. S^beiša fiek-v^nca ie zabeležiti samo na dveh progah in sicer Subotica—Čikerija ter na nrogi Titei—Orlovat. l*o množini odpravljenih pohiikov s’o>i v celi državi na prvem mestu za-rr-oSSka posta ia z 1 382.000 potnikov na drugem mestu Peograd z 9f5 000 potniki in nenosredno za njim na tretjem meshi Ljubljana ghvni k^odvor z 973.900 potniki. Nas’ednja rosiaia ie Novi Sad, ki pa ima že samo 687.000 potnikov. Radi interesant-nosvi navajamo v nas^dnjem postaje ljubljanske direkcije, ki dosegajo letno nad 100.0000 potnikov: Maribor gl. 'koto-dvor 552.000 potnikov Celje 394.0T0 » Jfl^&nice 219.000 > F :"T* ia-a gor. kolodvor > ^k-nveo 165.0n0 > St. Vid-V.i2ma.rje 161.^00 » Kranj 149.000 » Grobelno 132.000 > Zidanii raoist Ptuj f)’vOpiia Loka Zalog Kamnik Pragersko Trbovlje' Laško Mesečno je bilo odpravljeno v ljubljanski direkciii 786.000 potnikov ali povprečno 26.200 na dan. V tem oziru nas prekaša samo zagrebška direkcija, ki pa ima za 50% večje ; omrežje, dočim imate subotiška in beograjska direkcija manjše število potnikov. Razmerje pri dolžini vožnje pa je ravno nasprotno. Dočim pri-| pade v beograjski direkciji na enega j potnika povprečno 70 km prevo/e-: nega pota, v zagrebški 46, v subotiški 29. pripade ljubljanski direkciji samo 26 km. V tem je karakteristika potni-I škega prometa v Sloveniji, ki je izrazit promet na kratke razdalje, kar bi moralo biti tudi osnova za določitev voznega reda. Od vseh potnikov se jih vozi v naši državi povprečno 95% v III. razredu in le 3 7% v II. razredu. Tudi pri tem je za naše razmere zelo karakteristično, da je ljubljanska direkcija globoko pod to povprečnino. Na področju ljubljanskega ravnateljstva se vozi 984% potnikov v III. razredu in le 1-1 % v II. razredu. Ako primerjamo našo statistiko z Ru-munijo, vidimo, da je tam znašal odstotek potnikov III. razreda 82 5%, dočim je v Avstrijski republiki razmerje popolnoma slično našemu. 129 000 > 119.000 » 118O0O > 115.0°0 > lr<9 0'0 » 107.000 > 105.000 » 103.000 > 100.000 •* Dob@r dobiček bren fizika 8 dosežete s procSajo Razpečuje w kraljevini 25-SS Fran Ksav. Ltilnik, i©k'Sl ozdeEkcv za juhe. Maribor, Cankarjeva 26 GOSPODARSKE VESTI. Praducenli mehkega lesa v Jugoslaviji in Ruinuniji pripravljajo kartelno pogodbo. Prva Hrvatsko-slavonska sladkorna tovarna d. d. je pravkar končala svojo kampanjo, ki je trajala tri mesece. Predelali so 942.000 stotov pese, produkcija sladkorja znaša 12 lA%. Poslovno leto tovarne se zaključi z 31. marcem 1929. Jugoslovanski Lloyd d. d., naša velika nova plovbna družba, razpolaga z glavnico 1 milijon funtov ter s 26 prekooceanskimi parniki z vsebino 215.000 brutoregisterton. Ameriška Glanzstoif Co bo z zgradbo nove tovarne svojo produkcijsko kapaciteto podvojila. Nov velikanski elektrotrust z glavnico SCO milijonov frankov so ustanovili v Belgiji. Češkoslovaške petrolejske rafinerijo so pričele z veliko fuzijsko akcijo. Sindikat za izvoz prašičev so imeli na Poljskem že doslej; sedaj so ustanovili še enega. Svetovna petrolejska produkcija je po neki rotterdamski statistiki letos za 3-6% večja kot v lanskem letu 1927 in znaša 1303 milijonov barrelov. Španska banka hoče v zvezi s stabilizacijskimi odredbami zvišati obrestno mero od 5 na 6%. Harriman se v Gornji Šleziji še sedaj ni pogodil. Zadeva, ki so jo opetova.ao označali kot perfektno, je sedaj zopet preložena. Daimlerjeva pogajanja z belgijsko skupino Minerva glede prevzetja paketa Daimlerjevih delnic zaenkrat niso uspela. V prevzetju so videli nekateri denacionalizacijo nemške avtomobilne industrije, drugi pa pričetek koncentracije evropske avtomobilne industrije proti ameriški konkurenci. Nemška zveza žico v l)iis3eldoriu je eksportne cene zopet zvišala, pa so bile že v začetku tekočega meseca zvišane. Modnarodnemu kartelu cevi so se pridružili sedaj tudi Angleži, Amerikanci in Poljaki. Gre za dogovore o razdelitvi eksporta na svetovnem trgu. Začasni dogovor bodo v drugem februarskem tednu precizirali in bo veljal do 18. decembra 1929. Javanski sladkorni pridelek iz leta 1928 je sedaj ves razprodan. Zadnjo količino 3C0.000 ton so prodali te dni. Švedski vžigalični trn st bo izplačal ogrski vladi 1. februarja 1929 delni znesek posojila 36 milijonov dolarjev. Kot protivrednost za posojilo je dobil trust, kot smo že poročali, vžigalični monopol na Odrskem. Prijavo za dunajski pomladanski velesejem, ki se bo vršil od 10. do 17. marca, se morajo vložiti do 31. decembra t. 1. A že sedaj je dosti več priglasov kot lani, zlasti glede avtomobilov, motorjev in glede industrije živil. Razpoložljivi prostor je že ves oddan. Umetni dušek bodo pričeli proizvajati tudi v Gornji Sleziji in bo dotična tovarna zače’a poslovati že v prvi polovici bodočega leta. Ureditev turških vojnih dolgov je turška narodna zbornica v Angori ratificirala in bo dogovor lahko stopil sedaj v veljavo. Banca Commerciale v Rimu je za eno leto podaljšala predujem runiun-ski vladi v znesku 12 milijonov dolarjev po 7V\%. Ceno surovega železa je pusti’a nemška zve/a surovega železa za januar nespremenjene. Zaposlenost nemške strojno industrije v novembru ni bila tako dobra kot v oktobru. Dočim je bila industrija skoz več mesecev zaposlena s 75 odstotki kapacitete, je šla mera sedaj nazaj na 70 odstotkov. Prus®, firn, Hess Mi jrmsj li Kilt »ILIRIJA« Vilharjeva ccs!a (za (»lavnim kol.), Kralja Petra trg 8, Miklošičeva c, 4 . . Tclploii iter. Zm, % Občni EfeOT Pokojninskega zaveda za nameščenca v Ljubljani. V četrtek, dne 20. t. m. predpoldne ob 10. uri se je vršil v posvetovalnici na magistratu občni zbor Pokojninskega zavoda, na katerem se je izvolila nova uprava zavoda. Predsednik Pokojninskega zavoda g. Vekoslav Vrtovec je otvo-ril občni zbor s pozdravom na navzoče delegate, kojih je C2 in sicer 31 nameščencev in 31 delodajalcev. Delegati so se udeležili občnega zbora skoraj polnoštevilno. Za overovatelja zapisnika imenuje predsednik g. dr. Antona Milavca in g. Adolfa Ribnikarja. Konštatira sklepčnost in sporoča, da je minister za socialno politiko razrešil dolžnosti prvega predsednika prve izvoljene uprave zavoda dvornega svetnika g. Fr. Veder-njaka v p., kateremu izreka za njegovo dolo pri poloJdtvi temeljev organizacije zavoda najiskrenejšo zahvalo. Predsednik poroča, da so se vršile volitve nove uprave, ker je prva funkcijska doba potekla: Vložena je bila samo ena lista. Pritožbe proti volitvam ni bilo pri kompetenčni instanci nobene. Zato ao postale volitve že 13. novembra pra-voinočne. Na dnevnem redu občnega zbora so bile volitve 12 članov načelstva in enakega števila namestnikov. Od delodajal-i cev so bili izvoljeni: za prvo skupino (denarni zavodi in zavarovalnice) dr. Mirko Božič, ravnatelj Kranjske hranilnice v Ljubljani; namestnik dr. Franc Kržan, ravnatelj Ljudske posojilnice v Ljubljani; za drugo skupino (trgovina in špedicija) Josip Kavčič, šef iirme Rossmann in Curn v Ljubljani; namestnik Ferdo Pintar, solastnik firme Pintar in Lenard v Mariboru; za tretjo skupino (rudarji in kovinarji) inž. Avgust Heinrih, ravnatelj TPD v Ljubljani; namestnik g. Rihard Skubec, generalni ravnatelj TPD; za četrto skupino (ostala industrija in obrt) dr. Ernest Rekar, industrialec in lastnik firme Belca na Dovjem z bivališčem na Jesenicah; namestnik Fran Bo- Razdolženje kmetov in kmetski krediti v Jugoslaviji, Pred kratkim se je vršila v Narodni banki pod predsedstvom guvernerja Bajlonija konferenca predsednikov beograjskih treh zbornic s predsednikom skupščine. Razpravljali so o vprašanju razdolženja kmetov in so zlasti gospodarskim zastopnikom poročali o mnenju poljedelskega ministra; le-ta je na konferenci o slivoreji izjavil, da se mora napraviti junktim med vprašnajem razdolženja in med poljedelskim kreditnim problemom. Gospodarski zastopniki zopet so izjavili, da razdolženje kmetov potom prevzetja dolgov po državi ne more priti vpoštev. Kmetje naj plačajo, kar so dolžni, a treba jim je hitro in poceni dobiti kredit. Malo bodrilna ugotovitev na tej konferenci je bila ta, da za razdolženje kmetov ne pride vpoštev kot dajalka denarja ne Narodna banka, ne Poštna hranilnica in ne Državna Hipotekarna banka. Na drugi strani sta že pred nekaj časa guverner Narodne banke in vodja Državne Hipotekarne banke javila poljedelskemu ministru, da bi mogla njiju zavoda za bodočo kreditno preskrbo kmečkega prebivalstva nekaj narediti, pri čemer je guverner Narodne banke opozarjal na spremembe v temeljnem zakonu njegovega zavoda, sprejete na izrednem občnem zboru 8. julija tekočega leta. Vprašanje razdolženja, to se pravi odplačilo že obstoječih dolgov, vstane torej slejkoprej nerešeno. Najprvo seveda upniki in zasebni finančni krogi o odpisih sploh ničesar nočejo sli- nač, tovarnar v Ljubljani, ter Adolf Ribnikar, podpredsednik Delniške tiskarne v Ljubljani; namestnik Anton Krejči, ravnatelj tvornice vžigalic v Rušah; za peto skupino (ostali poklici) dr. Josip Jerič, odvetnik v Lljubljani, namestnik Fr. Jerič, ravnatelj Hotelske družbe v Celju. Od nameščencev so bili izvoljeni v načelstvo: za prvo skupino (denarni zavodi in zavarovalnice) Peter Bergant, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani; namestnik dr. Anton Milavec, uradnik Zadružne zveze v Ljubljani; za drugo skupino (trgovina in špedicija) Evgen Lovšin, pooblaščenec firme bude in kovine v Ljubljani; namestnik Ciril Likar, uradnik spedicijske firme R. Ranzinger v Ljubljani; za tretjo skupino (rudarji in kovinarji) dr. Makso Obersnel, pooblaščenec Kranjske industrijske družbe na Jesenicah; namestnik Franc Stepišnik, poduradnik TPD v Zagorju; za četrto skupino (ostala industrija ':n obrt) Avgust Bercijeri, pooblaščenec firme Kajfež v Kočevju; namestnik Gustav Pitterle, disponent firme Glanz-mann in Gassner v Tržiču; in Franc Svetek uradnik tvrdke Nova jugometalija v Ljubljani; namestnik Hubert Pelikan, knjigovodja Ljudske tiskarne v Mariboru; za peto skupino (vsi ostali poklici) Janko Bukovec, uradnik Samostojno kmetijske stranke v Ljubljani; namestnik Dragotin Gilčvert, pisarniški ravnatelj v Mariboru. Pri volitvah v razsodišče zavoda so bili izvoljeni: za delodajalce dr. Der- mastja in dr. Novak z namestnikoma dr. Fettichom in dr. Basajem, za nameščence pa dr. A. Stele in dr. Fr. Skaza z namestnikoma Antonom Arkom in dr. Trilerjem. Naposled so bili izvoljeni za preglednike raJunsklh zaključkov za delodaja'ce dr. Jerič z namestnikom dr. L. Lajovicem, za • nameščence pa Leon Franke iz Ljubljane z namestnikom Lovrom Kuharjem iz Guštanja. S tem je bil dnevni red izčrpan in ker se pri slučajnostih ni nihče javil, je predsednik občni zbor zaključil. šati. To je lahko umljivo. Dalje si parlamentarne skupine same niso na jasnem, katera odstotna mera naj bi se odpisala. S’ednjič so tudi cenitve glede potrebnih sredstev različne in se gibljejo med 900 milijoni ter dvema milijardama dinarjev. Izdelani so dos’ej trije načrti, ki so pa vsi zadeli na najhujši odpor, zlasti pri bankah. Dobave. Delavnice državnih železnic v Mariboru sprejema do 28. decembra t, 1. ponudbe glede dobave 200 komadov cevi za parno kurjavo. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) — Dne 28. decembra t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani ofer-tanla licitacija glede dobave živil (riž, zdrob, fižol, testenine, leča, kava, čaj, sladkor, olje, cikorija, mast itd.). (Pogoji so na vpogled pri omenjeni bolnici.) ČEŠKOSLOVAŠKI IZVOZ SLADKORjA SE DVIGNE. Od češkoslovaške sladkorne industrije izvedeno zvišanje domačih prodajnih cen ter od vlade industriji naklonjene podpore so imele že v prvih dveh mesecih nove kampanje uspeh. Iz pravkar priobčene statistike za meseca oktober in november posnamemo, da se je izvoz sladkorja bistveno dvignil, čeprav izvoz v Anglijo stalno pada. Stremljenje češkoslovaške sladkorne industrije po ohranitvi dosedanjih prodajnih trgov se kaže v prvi vrsli v več kot podvojenem sladkornem eksportu v Avslrijo in v Nemčijo. V Avstrijo so prodali v imenovanih dveh mesecih lani 173.000 mel. stotov sladkorja, lelos 298.000, izvoz v Nemčijo se je dvignil za 78.000 met. stotov. Izvoz v Anglijo nazaduje vsled domače angleške produkcije in vsled angleške zaščitne carine. Iz predsedstvenega poročila Zbornice TOI. (Iz poročila, ki ga je podal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin v plenarni seji dne 5. t. m.) (Nadaljevanje.) Izjednačenje zakonodaje. Delo na izjednačenje zakonodaje intenzivno napreduje posebno iz področja civilno-pravne zakonodaje. Dovršena je že cela vrsta osnutkov, o katerih se je imela zbornica priliko izjaviti resortnim ministrstvom in ki čakajo na uzakonjenje. Izmed uveljavljenih zakonov pa so za naše interesente posebno važni zakon o osnovanju osrednje uprave za mere in dragocene kovine, zakon o merah ter zakon o kontroli čistote zlata in srebra z dne 10. julija s pravilnikom o perijodičnem pregledu in kontroli mer ter meroizkusno tarifo za žigosanje mer z dne 24. oktobra. Nadalje je važno sprejetje zakona o državljanstvu, zakona o organizaciji sodišč in zakona o organizaciji finančne stroke in službe, a za naše živinorejstvo je posebno važen zakon o živalskih boleznih z dne 28. junija. Obsežen pravilnik za izvrševanje zakona o neposrednih davkih, ki bo stopil, kakor znano, s 1. januarjem bodočega leta v veljavo in ki ga je izdalo finančno ministrstvo 29. septembra, je predmet podrobnega proučavanja. Ugotovili smo, da nalagajo ti pravilniki davkoplačevalcem v mnogem oziru velike obveznosti in utesnjujejo določbe zakona. Ministrstvo pravde je poslalo letos zbornici v izjavo tri za gospodarstvo važno zakonske osnutke: načrt zakona o prisilni poravnavi izven stečaja, načrt stečajnega zakona in o izvršbi in zavarovanju. Glede prvega zakonskega načrta je zbornica načeloma zavzela stališče proti zopetni uvedbi te institucije, kljub temu pa je obenem tudi stavila dopolnilne predloge. Po naših informacijah je z gotovostjo računati, da se prisilna poravnava izven stečaja pri nas ne bo več obnovila. K načrtu stečajnega zakona, ki je v bistvu kakor znano posnet po prejšnjem avstrijskem konkurznem redu, smo stavili v smislu sklepov zadnje seje izpreminjevalne predloge, ki naj bi poenostavili, pospešili in pocenili konkurzno postopanje. O načrtu zakona o izvršbi, ki je tudi v glavnem povzet po sedaj pri nas veljavnem izvršilnem redu, je zbornica izvedla obširno pismeno anketo in razpravljala o njem včeraj v odsekovih sejah. Pri tem se je odločno izjavila proti izključitvi malih kmetov od kreditne sposobnosti. V ministrstvu za kmetijstvo in vode proučuje posebna komisija nov osnutek za nas važnega zakona o izkoriščanju vodnih sil, glede katerega smo že svojeeasno podali mišljenje. Za vinogradništvo, vinsko trgovino in gostilničarstvo je važno izjednačenje zakonodaje o prometu z vinom. Zbornica je že pred tremi leti stavila v tem oziru inicijativne predloge. Letos je ministrstvo za poljedelstvo in vode izdelalo načrt zakona o vinu in ga poslalo važnejšim gospodarskim korporacijam v izjavo. Ta zakonski načrt se g’ede dopustnih kletarskih manipulacij bistveno ne razlikuje od pri nas ve^avnega avstrijskega vinskega zakona, vsebuje pa mnogo strožje predpise glede označbe vina v prometu ter nove do^čbe glede postopanja in kompetence oblasti radi prestopkov. Zbornica je po zaslišanju interesentov poda’a svoje mnenje in predloge, v katerih so bili upoštevani na eni strani interesi naše vinske trgovine, osobito izvoznikov, na drugi strani pa interesi naprednega kletarstva. Pospešeno delo na izjednačenju zakonodaje v veliki meri prispeva k konsolidaciji gospodarskih prilik v državi. Trgovske in obrtniške radeve. V obrtno - pravnem oziru bi bilo predvsem omeniti krošnjarsko nared-bo z dne 25. julija, katere določbe se ne krijejo s stališčem zbornice v tem vprašanju in proti kateri je zbornica z več vlogami morala opetovano odločno nastopiti, ne da bi mogla doslej doseči dopolnitve naredbe v zmislu svojih zahtev. Da se onemogočijo pogoste zlorabe na škodo poslovanja solidnih tvrdk je ministrstvo trgovine in industrije izdalo dne 27. julija na-redbo o legitimiranju trgovcev, indu-strijcev in obrtnikov ter trgovskih potnikov, ki nabirajo naročila. S tem so bile uvedene enotne legitimacije v zmislu tozadevnih določb mednarodne ženevske konvencije, sklenjenih trgovinskih pogodb in odredb § 59. obrtnega reda. Zbornica je na podlagi tega izdala do 1. decembra za obrate na svojem področju 567 legitimacij. Na velik odpor in kritiko so naletele izvršilne naredbe velikih županov obeh oblasti glede odpiranja in zapiranja trgovinskih in obrtnih obratov, ki so bile izdane dne 8. julija za ljubljansko in 31. julija za mariborsko oblast. Na proteste strokovnih organizacij iz vseh krajev države se je končno čutilo ministrstvo trgovine samo primorano spremeniti prvotno okvirno naredbo. Te izpremembe so stopile 20. julija v veljavo. Obenem je ministrstvo izdalo velikim županom navodila glede revizije prvotnih izvršilnih naredb. Upoštevajoč utemeljene prigovore so velika županstva pričela nabirati gradivo za izpopolnitev prvotnih naredb. Zbornica jim je ob tej priliki predložila vse prejete predloge, obenem pa intervenirala pri ministrstvu trgovine in industrije in ministru za socijalno politiko v svrho izpremembe okvirne naredbe glede poslovanja trgovskih obratov ob nedeljah. Položaj nadrobne trgovine, kakor tudi veletrgovine v zborničnem okolišu postaja vsled nadštevilnosti obratov vedno težavnejši. To se tudi jasno vidi iz statistike gibanja trgovskih obratov v preteklih treh kvartalih letošnjega leta, ki izkazuje sledeče rezultate: Cetrletje : Prjave: Odjave: Prirastek I. 330 305 -f* 31 II. 323 455 — 132 III. 402 258 + 144 skupaj torej 1061 1018 43 V celotnem ne znaša torej prirastek trgovstvu niti pol odstotka, kar dovolj jasno kaže težaven položaj snovanja novih podjetij. Število trgovskih obratov v ljubljanski oblasti na veliko kakor tudi na drobno je pri sedanji zmanjšani kupni sili in v težki konkurenčni borbi z zadružnimi podjetji prekomerno in vsled tega interesenti odjavljajo obrate posebno v sejmar-stvu, galanterijski in manufakturni stroki. Da bi se naše hmeljarstvo in izvoz hmelja, ki je za Slovenijo izredne važnosti, mogel čimbolj osamosvojiti od inozemske odvisnosti, je zbornica posredovala pri ministrstvu za poljedelstvo in pri mariborskem oblastnem odboru, da se ustanovi novi zavod za preizkuševanje in bonitiranje hmelja. V letošnjem oblastnem proračunu naš predlog ni bil usvojen. Na inicijativo velikega župana in i ozirom na razne prigovore je ljubljanski mestni magistrat priredil anketo za ureditev cen kruha in mesa. Anketa, pri kateri je sodelovala zbornica po svojih zastopnikih, je ugotovila potom kontrolne peke in klanja, da obrtništvo in trgovstvo v kalkulacijah pri teh najvažnejših življenjskih potrebščinah nikakor ne presega dopustnega dobička in da je za uspešno pobijanje draginje potrebno predvsem znižati nekatere javne dajatve, ki danes prekomerno bremenijo obrt in trgovino. Razmeroma mnogo ugodnejši je razvoj obrtniških obratov, ki izkazuje sledeče kretanje: Cetrletje: Prjave: Odjave: Prirastek I. 693 351 + 342 . II. 720 345 + 375 H!. 611 300 + 311 skupno torej 2024 996 + 1028 Prirastek znaša torej 4-5% od sedanjega stanja. Med produkcijskimi obrti beležimo posebno mnogo strojnega pletenja (nad 40 obratov) in z ozirom na povečano stavbeno delavnost tudi obratov za izdelavo gradbenega materi jala. Vprašanje javnih dobav še vedno ni povoljno urejeno. Neprilike, ki nastajajo interesentom pri sedanjem načinu oddaje, posebno pa radi zavlačevanja izplačil, so bile zbornici opetovano povod, da je intervenirala pri merodajnih oblastih. (Nadaljevanje »ledi.) TEČAJNI DVIG NEWYORŠKIH EFEKTOV. Po letnem poročilu newyorške Stock Exchange znaša tečajna vrednost prodanih in kupljenih efektov več kot 100 milijard dolarjev. Od začetka leta se je pomnožila za 15 milijard dolarjev, od teh samo v novembru 3,700.000. Dvig vrednosti je deloma posledica dviganja efektnih tečajev, deloma pa posledica pripustitve novih vrednostnih listin v efektno trgovino. Največja emisija, ki je bila letos pripuščena v trgovino, so bila angleška državna posojila v vrednosti 12 milijard dolarjev. Ljubljanska borza. Tečaj 21. decembra 1928. sevanje Din Ponudbe Din DEVIZE; Amsterdam 1 h. gold. . . e 22 845 Berlin 1 M 13 535 13565 Bruselj 1 belga 7-911 Budimpešta 1 pengO . . —•— 9-9095 Curih 100 fr 1094 10 1097 In Dunaj 1 šiling 7 9915 rt-« >216 London 1 funt 275-51 276 31 Newyork 1 dolar 56 58 56 78 Pariz 100 fr 221*46 223 46 Praga 100 kron 167 98 168 78 Trst 100 lir 297*77 Les: Smreka —jelka: hlodi I., II., monte 250—300; brzojavni drogovi 240—260; bor-donaJi merkantilni 300—820; trami merkantilni 250—300; škorete, konične od 16 cm naprej 560—600; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 630—680; škorete, podmerne, do 15 cm 490—540; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 500—550; plohi, par., od 16 cm naprej 550—600 Din. bukev: deske - plohi, naravni, neobrobljeni 490—520; plohi, naravni, oetrorobi 750—1000; plohi, parjeni, ostro-oorobijein 600—900; pluhi, parjeni, oslro-robi 1000—1250; testoni 500—530, tavolete 1100-1200 Din. Hrast: hlodi I., II. 500 do 700; bordonali 1200—1400; deske - plohi, neobrobljeni boules 1300—1500; plohi, neobrobljeni merkantilni 1000—1100; plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1300; frizi 950 do 1150 Din. Drva: bukova 19—21; hrastova 17 do 19 Din. Železniški pragovi: 2 60 m, 14X24, hrastovi 50—55 Din. Oglje; bukovo za 100 kg 85—90 Din. Žito: Pšenica: bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo v 80 dneh, promptna dobava 285 do 28750; bačka nova: 80 leg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v decembru, plačilo v 30 dneh 290—29250; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v januarju, plačilo v 30 dneh 295—300 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v februarju, plačilo v 30 dnoh 305—807-50 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v marcu, plačilo v 80 dneh 310—312 50 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., slovenska postaja, dobava v aprilu, plačilo v 80 dnedi 315-817-50 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh 320—322-50 dinarjev. — Koruza: anierikanska plata koruza: promptna dobava, zacarinjeno Ljubljana 815 50—320 Din. Ječmon: bački: nov, 71 kg, rešetan promptna dobava, plačilo po prejemu blaga 315-50 320. Oves: bački ali slavonski, rešetan, nov, zdrav, promptna dobava 295—300 Di*. Kž: 72 kg, zdrava, rešetana, mlevska voznina 295—297 50 Din. Moka: pšenična Og: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu biaga 480—435 Din. Tondonca: les: neizpremenjena; doielni pridelki: neizpremenjena. Zaključek: les: 8 vagonov; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov. Vsled bo*lfnih praznikov borza ne posluje v soboto, dne 22. in ponedeljek, dne 24. t. in. Prihodnji sestanek se vrši v četrtek, dne 27. t. m. t iz naših organizacij. Obratovanje v trgovinah v nedeljo pred Božičem. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obvešča, da smejo biti trgovski obrati v ljubljanski dn mariborski oblasti v nedeljo pred Božičem, dne 23. decembra t. i. v zmislu rešenja ministrstva trgovine in industrije odprti do 13. uro. Merkurjev ples. Senzacija vsake plesne sezije je bila in ostane prireditev tradicionalnega Merkurjevega plesa. Vrši se ta ples tudi to sezijo in sicer v soboto, dne 19. januarja 1929 v veliki dvorani hotela »Union«. Prireditveni odbor je s predpripravami neumorno na delu, tako da bodo udeleženci prav prijetno presenečeni. Opozarja-mo na prireditev že sedaj. industrija. Evropska produkcija cinka za 7% manjša. V hanklurlu so se sešli nemški producenti cinka in so se načelno izjavili za pristop k mednarodnemu sindikatu, ki (ja bodo ustanovili v bruslju. So še nekatere težave, ki pa niso nepremostljive in ni dvoma, da bo kartel ustanovljen. Dalje so se nemški producenti zedinili s pogojem, da bodo soglašali tudi drugi v bruslju zbrani delegati, na to, da se od 1. januarja dalje produkcija zniža za 7 odstotkov, zaenkrat za dobo treh mesecev. Ameriški in mehikanski producenti so se obvezali, da bodo v teh mesecih ustavili vsak izvoz v Evropo. Torej je ustanovitev evropskega cinkovega kartela samo še ! vprašanje par dni; govorijo tudi o pristopu Amerike itd. Fuzija v angleški jekleni industriji Koncern Armslrong-Vickers se je združil s tvrdko Camell Laird and Co. v nov koncern, zaenkrat z nominalno glavnico 100 milijonov funtov. Ime koncernu bo English Steel Corporation. Koncern Armslrong-Vickers je naslal iz spojitve oborožitvene industrije starih dveh koncernov Vickers in Armstrong. Smo o teh dveh družbah že parkrat pisali. PORABA BOLGARSKEGA STAB1LU ZACIJSKEGA POSOJILA, Holandske in češkoslovaške banke, ki so emitirale bolgarsko stabilizacijsko posojilo, so nakazale 29. novembra bolgarski državni blagajni 571.000 funtov kot prvo tranšo, prav tako 20% Angleška banka. V začetku tekočega meseca je prišlo še 13 milijonov dolarjev od ameriške Zvezne rezervne banke. Ta sredstva bodo dobila z dovoljenjem Zveze narodov med drugim sledečo porabo: 250 milijonov levov dobi Narodna banka kot odplačilo na državni dolg, 258 milijonov je določenih za razne fonde, 640 milijonov bodo porabili za zboljšanje železniškega omrežja, 31% mil. je določenih za pristaniška dela. Agrikulturni banki bodo dali 336 mil. levov v svrho razdolženja kmečkega prebivalstva, ki je zašlo v stisko vsled oderuških hipotekarnih dolgov. CINK. Na drugem mestu govorimo o mednarodnem kartelu cinka. Zraven bodo sledeče dežele: Nemčija, Belgija, Holandska, Francija, Vel. Britanija, Poljska, Italija, Avstrija in Kanada. Pisali smo tudi, da bosta Amerika in Mehika podpirali eventualno produkcijsko omejitev v Evropi z ustavitvijo izvoza. Sindikat je sklenjen zaenkrat za dobo 6 mesecev in ga bodo od časa do časa zopet za 6 mesecev podaljšali. Svetovna produkcija cinka je znašala v zadnjih dveh letih v glavnih produkcijskih deželah sledečo število ton (te tone so nekaj več kot naše tone po 1000 kg): Leto 1927 U. S. A. 613.548 Be’gija 222.686 Francija 91.105 Nemčija 92.706 Gornja Šlezlja 143.112 Velika Britanija 46.893 Svetovna produkcija 1,465.070 Jan,—okt.—1928 U. S. A. 518.744 Belgija 189.408 Francija 97.907 Nemčija 89.0G0 Gornja Šlezija 131.687 Velika Britanija 47.457 Svetovna produkcija 1,294.484 Številke nam pravijo, da bo letošnja ; produkcija večja kot je bila lanska. Zato I toliko prizadevanja za tvorbo kartela. | RAZNO. žatskl hmelj. Živahno prodajanje in nakupovanje v Zatcu in v okolici se je nadaljevalo tudi v preteklem tednu in je prišlo vsak dan do prometa od 100 do 200 stotov. Srednje vrste so se zopet dražje prodajale in sicer za dobrih ICO Kč, in je 18. decembra žatski hmelj takole notiral: Izbrani hmelj 18U0 do 1850, priina 1750 do 1800, dobra srednja vrsta 1600 do 17C0, srednja 1550 do 1600 Kč pro 50 kg eksluz. 2% prometnega davka. Vsled dobre prodaje v decembru so se zaloge na deželi znižale na ca 20.000 stotov. V javni lopi za signiranje v Zatcu so do 18. decembra siguirali v6ega skupaj 34.334 bal ati 79.060 stotov po 50 kg' brutto, in sicer je mišljen pri tem letošnji pridelek. Prenočevanje turistov avtomobilistov s tranzitno vizo. Turistom avtomobilistom je dovoljeno, tudi če imajo samo tranzitno vizo, prenočevati pri tranzitiranju naše države po hotelih, penzionih itd. in jim za to ni treba še kakega posebnega dovoljenja. To bi morali vedeti predvsem policijski organi, da ne bi po nepotrebnem uganjali ljudi, ki se vozijo mimo naših letovišč in hočejo tam tudi prenočiti Nafta pri Sisku. Veledndustrijec Tesllč je bil pri kralju v avdijenci. Časnikarjem je oporekal politično plat avdience in je izjavil sledeče: »Poročal sem kralju o mojih novih odkritjih plina in nafte pri Sisku. Plin srno začeli že izrabljati in sicer za razsvetljavo, kurjavo in obratovanje in nam ni treba v naši tovarni porabljati ne premoga in ne žamanja itd. Pod plini se nahaja po mnenju strokovnjakov nafta in sicer v globini 500 do 600 metrov. Izvedenci trdijo, da so množine nafte pod plini ogromne, večje kot v Bakuju. To se bo dalo natančno ugotoviti šele v treh do štirih mesecih. Tedaj vas bom povabil, da si najdišče ogledu-te.c — Če se bo vest obistinila, smo mi v gospodarskem oziru ogromno pridobili. Izseljevanje iz naše države. Iz naše države se je v mesecu septembru t. 1. po statistiki izseljeniškega komisarijata v Zagrebu izselilo v prekomorske kraje 2083 oseb, t. j. 724 manj kot v septembru prošlega leta. V času od 1. januarja do konca septembra t. 1. se je v celoti izselilo 16.472 oseb, t. j. za 79 manj kot v istem razdobju prošlega leta. Iz Slovenije se je v tem času izselilo 283 oseb. Iz gramofonske trgovine. Največji koncern gramofonskih plošč sveta, ameriški Victor Talking Machine, se je fu-zioniral z znano družbo Radio Corporation. Radio Corporation bo obdržala vse svoje domače oddelke glede radio-zaba-ve itd., prepustila bo pa transatlantski brezžični promet posebni družbi, ki jo bodo še ustanovili. S fuzijo nastane družba, koje vknjižena vrednost znaša 116 milijonov dolarjev, a tržna vrednost 560 milijonov dolarjev. Njen delokrog bo obsegal radio, kino, gramofone, gramofonske plošče in izdelovanje radio-aparatov. Pri nas bi bila že družba s 560 milijoni dinarjev nekaj posebnega, tu je pa 560 milijonov dolarjev. Kmetijski kolodar za 1. 1929. Delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Beogradu je za 1. 1929 izdala strokovni-kme-tijski koledar, ki nudi razen navadne koledarske vsebine še dvajset strokovnih člankov. Pisan je deloma v cirilici, največ pa v latinici in tudi v slovenskem jeziku. Spisi obravnavajo obdelovanje zemlje, gnojenje z umetnimi gnojili, posebno s čilskim solitrom, gnojilne poskuse v različnih oblikah in mnogo drugega gradiva. Sploh je v tem malem zvezku ubranega toliko poučnega, da si bo vsak kmet, ki bo upošteval tukajšnja navodila lahko znatno izboljšal svoje gospodarstvo. Ob koncu ima tudi nekaj praznih strani za beležke. Ta >Kmetijski koledar«, ki je izšel v 15.000 izvodih, se dopošlje brezplačno vsakemu, ki se obrne pismenim potom na Podde-legacijo proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Tavčarjeva ulica l/II. Poudariti je, da se navedena Delegacija ne bavi z nikako trgovino z umetnimi gnojili, ampak samo s strokovno propagando za zvišanje kmetijske produkcije v državi in hoče s strokovno literaturo čim širši krog kmetovalcev poučiti o umnem kmetovanju. Kan Hribar: Mofi spomini. Leta 1913. je pa dr. Tavčar proti meni jo! postajali nenadoma prijaznejši. Zapletal me je v razgovore zase! ne naravi in spremil me je včasih od kake seje ra poti proti domu. Nekoč mi je prišel s predlogom, da praznujeva le-ia ieia svoja godova skupaj. Še ]>a:-krat se je povrnil k tej misli. — Dne 16. decembra 1X4;}. zapisal sem o stvari tele vrstice v knjigo svojih spominov: »Letos me je dr. Tavčar večkrat vabil, naj o njegovem godu pridem na Visoko, češ, da bova svoja godova praznovala skupaj. Ko sem ga med počitnicami obiskal z Ivanom Prii ilom, na Slatini, kamor sem prišel po opravkih, povabil je še tega na godovanje. Nekaj dni pred koncem avgusta poslal mi je v Cerklje pismeno povabilo, naj pridem v nedeljo 31. avgusta gotovo na godovanje. Odzval sem se po-va ilu in v Škofji Loki je na avtomobil k meni prisedel Pribil. Po obedu sedli smo k črni kavi okoli mize na dvorišču. Navzoča sta bila poleg nas treh še nadučitelj Lovro Perko in nek posestnik iz Poljan, Če ar imena se pa ne spominjam. Tu mi je jel dr. Tavčar pripovedovati, da je zato želel godovati z mano skupaj, da n e pregovori, naj se zopet dejansko za nem udeleževati javnega političnega delovanja. Odvrnil sem mu, da tega ne storim, ker vidim, da sem od takrat, ko sem stopil v politično zatišje, veliko bolj zdrav in bolj zadovoljen. Se ko sva bila s Pfibilom odhajala, priporočal mi je dr. Tavčar, naj ga ubogam in pri prihodnjih volitvah kandidujem v deželni zbor. Pribil mi je po poti prigovarjal, naj dr. Tavčarja ubogam, češ on je vseskozi poštenjak in zvest prijatelj. Po kratkem zasedanju deželnega zbora prišle so nove volitve. Ko se je v izvrševalnem odboru govorilo o kandidatih, nasvetoval je njega načelnik doktor Tavčar, naj se imenuje mene za kandidata v Trgovsko-obrtni zbornici. Ta predlog je bil sprejet z vsemi glasovi. Ker sem pa jaz izjavil, da se ne moreni odločiti, prepustilo se mi je, naj svojo odločbo naznanim predsedniku, ki je predno smo se razšli, še vnovič konštatoval, da sem kandidat za Trgovsko-obrtno zbornico jaz in da se bo o kakem drugem kandidatu še le posvetovalo, ko bi jaz odklonil. Ko sva šla od seje domov, prigovarjal mi je dr. Tavčar, naj kandidaturo sprejmem in se kmalu odločim. Za c •el Fe;»i s 1 \ a v razjriš jati. Mcv; razlogi pro (•[ c n ra /j. a a a nccno iKipe . andidaturo c'. '1' o' i •a avčarjeu. a-orim sva c no '/a • a priliti e Ovarije, s a e im sva ra:* n ’ a * ' ra upno up‘.ar Ta tudi še /a ’ oj ’ 'a e a '!'e!',a aneva skujaj ' političnem TV r i — pa je v Ljubi'aro !\oncertovat .) e o r r i q a iz B ’ega gra a. P- \a )il sem a pr a’ere n. rta mi bi;a v gostih tudi d r T a 1 a i' , pr ?r . Po ol e. u } ve al sem a . i fjre eH p.,m : en 11 »i kandi- C a ‘ ’ T' 'i ’ " ^ o'a’ , a > v< Pti o teni p rodsed- n i a K r e z. a . a ”0 o ra e’\ar ni 'em vej mislil ka i prepričan s'n i ( a e ve v re u kakor je 1 lo v iz vrše- val nem ocl oni dogover eno. r.ve..ni n > nij"i ra in je tej sv, a a Dne . dec a ■> je 1 ilo zranc, da sem na Du"a,u •• r a'nem eerujiiem sve.u ja naenkrat s lije pre !seJni Iva' K n <• z klu . ar-.-Jnonapre.1-i'i'i fvf-tni' c-v 'I rgovskoo' rine zbornice. V klubu moje ■ andi a ure niti ne i.io i, paj ja ra/rani, da je svojo ! ar. i atu-o pri avi inž. Milan j> I. Š u k 1 j e. Ta andi 'a!ura je Pa sprejeta in navzočih csenu i.. ;ra' re ,e zav< zali da pod vsako okol-ri nje, vz ra a o. O/ju1 o jim je odvzel zbor-ta, i I r. Viktor Murni k. ■ ’ e . ( £( .; ih zve cel fen. še e 15. decerri- r av ar de’al se je ko da mu to ni všeč s lica! za snoči sejo izvrševaln< ga odbora. V i s lenilo se je s 4 glasovi proti dr. Kokaljevemu avzočih je bilo šest članov -- da se ima pre ;sedni :u Knezu pisali, naj za danes popoldne skliče klu ;ovo sejo trgovskoobrtne zbcrnice ter vzame na zranje, i’a izvrševa ni odbor ne odo. rava Šuklje-tove kandidature. Pismo, katero je podpisal doktor Tavčar pos alo se je Knezu takoj. Ko pa dopoldne Kneza obiščem, naznani mi, da seje ni sklical, češ, da se ob petiii popoldne lahko snidemo na posvetovanje v županovi sobi. Tudi mi pove, da mu dr. Tavčar moje kandidature ni naznanil, da on torej zanjo vedel ni. Izda se pa, da se je v sobotni klubovi seji o njej govorilo ter opozarja, da je zato nesprejemljiva, ker so proti njej Ne me i in ker se je tudi vlada zanjo zanimala. On pravi, da rajfe odstopi, ko da bi privolil v spremembo sobotnega klubovega sklepa. Popoldne dr. Tavčarja ni bilo v pisarno. Očividno KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARIEVA 6 II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE ODJEM ALNE STRACE KNJIŽICE JOURNALE RISALNE SOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE V&iiu *£S OJSKU jm JlBtLV L T. D. DDTsfa se e izognil, da bi se mu ne bilo potreba zagovarjati zaradi svojega postopanja. ■ a pa ,,e ob pol petih Viktor R oh rman ravno la ko po dogovoru s Knezom in po vsej ver-,e'.-\ -:i tudi v sporazumu z dr. Tavčarjem — sklical v posvetovanje vse svetnike Trgovskoobrtne zbornice izvzeii.ši u,ene. Na tem posvetovanju se je kljubu s ilejm izvrševalne.'/a odbora sklenilo vzdržati kandi--:a‘o.■,■ i> Sukljetovo, ki je bi! potem tudi res izvoljen. — Ka < se jo potem po prvem zasedanju deželnega z -ra izrazil o tem poslancu dr. Triller v navzočnosti r. Tav ar evi, ne da bi mu bil leta ugovarjal, naj zapade pozabljenju. Ne moie se mi zameriti, da sem po vsem lem do! i! vtis da je vsa stvar bila namenoma zato uprizorjena, da me v javnosti osmešijo in osramote. Saj proti vi jen je Nemcev in »zanimanje« vlade pri, mo/.eh slovenske politične smeri vendar ne more prihajati rosno v p>. š!ev. Ne vem, če se je kaka stranka svojemu zvestemu pristašu, večletnemu požrtvovalnemu -ori'cu in dosti dolgo dobo voditelju, že kedaj kje tako odmetii'a kakor narodnonapredna stranka eni. NAZNANILO, Te dni izidejo r Hribarjevi spoirisii, a‘or smo priobčeval v našem listu, v p '”e *ni knjigi, ki bo obsega'a okoli 550 °'ra ,i veli e osmerke. Izšel bo pa ob-nom tu 'i II. del spominov istega pisatc- a p-d naslovom > Os vol: o je val na »loba«. Ta de! je v tisku skoro že gotov. Obe n‘Pi bosta v platno vezani in se pred-zra na naročnino v naši upravi že se 'ai sprejemajo. Ceno knjigama naznanimo v nekaj dneh. 7a danes le opozar-,'a'^e, da bo drugi del silno zanimiv in da obsegal po priliki tudi kakih 550 strani. Evo njegovega obsega: I. Po bal :mski vojni. II. V Berlinu. III. V Petrogradu. IV. V "loskvi. v, K»a prti v Sofijo. VI. Pri Gešovu in PaSiču. V!I. Pri Hartvigu. — Ka poti za PaSičem. VIII. Vnovift v Petrogradu. IX. V Parizu. X. Po sarajevskem atentatu. XI V^Jnti napoved. XII. V policijskem zaporu. XIII. V preiskovalnem zaporu. XIV. Vnovič v policijskem zaporu. XV. V pregnanstvu v Abtenau-i. — Pričevanje v v pravdi proti dr. Krarmuu. XV!. Pred vratmi svoje ožje domovine. XVI». 7.a-ct v Ljubljani. — Pripravljalna dela za bližajoče se velike dogobko. — Narodni svet in Narodno ve te. XVIII. Pro lasitev odcepitve od Avstro-Ofrske in zc. injenje s Srbi in Hrvati v eno državo. — I ev-lur.ijonarna ustanovitev Narodne vlade. XIX. K a poti v Ženevo. — Sestanek s PaSičem v l imu. čez Brindisi in Krf v Dubrovnik in oiiondot preko Hercegovine in Bosne v Beii-grad. XX. Državnopravni čin ujedinjenja. — Kako smo i o nje fa dospeli. — Moji razgovori s Pašičem 0 uroc.bi skupne države. XXI. V Belem gradu. — Sestavljanje vlade in 1 ele aoije za Pariz. — Načrt za privtelesenje Bol arije. — Moje imenovanje za poslanika H polnomočnega ministra v Pragj. XXII. Zopetno potovanje v Beligrad. — Odklonitev časii in dolžnosti flavnega delegata pri mirov iih pogajanjih v Parizu. — Poslanik in polnomočnl minister v Pragi. XXIII. Konopištč. — Nadvojvoda Fran Ferdinand i*’Csto. — Srbski uvorski arhiv. — Kralj Aleksander Obrenovič. XXIV. Koroška in Rapallo — čve naši nacijonalni katastrofi. — Koo Ju Je zakrivil. XXV. Opazovanje iz Prage, kako se razvijajo do-go-ki v bcmovini. — Oiločba vrniti se vanjo. XXVI. Pokrajinski namestnik v Ljubljani. XXVII. Doslov. !■*» _ fc Ji * Vi * , — B redilni zavod za trgovino in industrijo f *» m e« te gmn*. Ht' - — _ Uubllaeie» Prešernova &i3šca Stev« 5d Iv lastnem poslopju) Brzojavk«: Kredit Ljubljana Telefon štev.: 2040, 2457, 2548; inferurban: 270S, 2809 ’ Petanson finterneflonal Banking Coda itovanjo vlog, noSiMp In prodaja vsakovrstnih vrednostnih deviz in valut, borzna naročila, fis0K:rnf, s« krediti vsuk« vrste, eshoropt in t&tcaso menic tac isskazila v t m« in inozemstvo, safedepositl itd. S7*’a**t > »*>• ju. mi# Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzojavke: Zadruga Kropa. Telefon interurban: Podnart 2. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. 2-eblji /.a ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Vijaki z maticami Podložne pločiee. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepL Veriga ssv* Izdeluje lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje In opreme za vodne žage in mline. Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorcih In risbah najceneje. Ilustrovani ceniki na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. Molvoz Grosuplje HslansliiiM Tovarna mol roza In vrvarna d. d GROSUPLJE pri LJUBLIANI TRAJNO koristno darilo ie farno 'GRITZNER* m ,A£LER* šivalni stroj, ter pisalni stroj „UPmt!A“. pi Znižane cene, n;jlepše opreme edino le st"'! pri JOSIP PETILINCU Ljubljuna, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telcf. št. 2()13. MaAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAa/. / 5 Zastopnik - prečan vtč let v Beogradu, zelo dobro poaian na bv o^todsuem la srbskem tryu, išče me^ta. Ponudbe na poštni predat 153 BEOGRAD, »»v v vvvvvv v yyyvwyywyy yyyyyvyvvY>\ H. RAN ZINOER, tj tl BS J. J ANA t! Telefon 2000 <3tAJKO fiANZIKGEB) Telefon 2000 Špedtcllsko podjetje, skladišče, carinsko posredništvo, prevajanje pohištva ( - DRUŽBA Z O. Z. - Tvornlca kuvert In konfekcija pepirfa LJUBLJANA Vožarskl pot št. 1 Karlovška cesta St. 2 Ure, zlatnine in srebrnine - LJUBLJANA - IliltlllllHIIIItllllllllllllllllllliiiiiiiliiiiilllllllflll Lastna protokollrana tovarna v Švici Isila je Blasnikova VELIKA pRATIKA za navadno leto 1929, ki ima 365 dni. >VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. »VELIKA PRATIKA« je najboljši in najcenejši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri: J Blasnika nas!. tiskarna In litografiEni zavod UUBUm, Brej štev. 12 Dobro SUlibO VELETRGOVINA in lepo eksistenco nudi vsakomur naš pletilni stroj z aparatom za vzorčno pletenjo, in popolnim brezplačnim poukom, ki ga dobite edino le pri tvrdki F. KOS Ljubljana, Židovska ul. 5. A. ŠARABON MIRTNI vaitc« In tepk« b« poroka najnovojlih oblik, boliCno priliko (rutica), umetno cvotllco In peresa, nagrobno vonce I. t. d. nudi po konkurenčnih cenah Cvetličarna Podčetrtek Lastnik i RAOO PREGRAD. tpacljalljeta i Mirtni venel In lopkl. uubliani Špecerijsko kastna pralerna se kavo In mlin se cHEavo Hotel ..Mariborski dvor" A. OSET, MARIBOR Auto-gamže. Kopalnice. Moderne sobe. Klubooe sobe. Telefon 302 V Gospodarska Zveza ===== v Ljubljani = priporoča, deželne pridelke, lita, mlevske izdelke, krmila, gnojila, poljedelske stroje in orodja, eement, premog, Špecerijsko in kolonijalno blago, rudninske vode. Zastopstvo za prodajo kisore kisline. CENIKI NA RAZPOLAGO. Tovarniška zalega in prodaja krtač, raznega smetarskega tr. vrvarsKega blatna, špage, gamaš, čevljev, drete, pisme»ega paptrja, zimske trikotaže, vezalM, mita, sesatk a a otrobe, --------------------------kreme za čevlje ----------------------- M. TERŠAN, LJUBLJANA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Kongresni trg 14 iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiii Goteeni, smuški in športni čevlji se izdelujejo pri ZALOKAR Sosrosvetska S. L. MikuS, Ljubljana Mestni trg IS DEŽNIKI! DEŽNIKI! UM pri porodi /a lasanje inserato' ! Orv«-t bukove iii hrastove odpadke od parketov, dostavlja po ni/.ki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti, v Ljubljani za srn rt* nj. k im kolodvorom. W tovarna * vinskega kisa, d.zo.L, (Ljubljana nuefi Mjfinejfi in najokusnejši namizni kis Iz pristnega vina. Tehnično in higijeniino * najmoderneje ureje- na kisarna v Jugoslaviji. Pisarna t 1 Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo I Veletrgovina koSoisijatne in špecerijske robe m Jelačin Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna ( postrežba I ( Zahtevajta ceniki LJUBI'A^A - GREGORČIČEVA ULICA 23 - TEL. 2552 TRG.-INO. O. D. SE PRIPOROČA ZA TISK VSAKOVRSTNIH TSSKOVSN ZA TRGOVCE, ©SRT-' NIKE, INDUSTRIJCE IN URADE. }5T LASTNA KNJIGOVEZNICA. S Kvalitativno najboljše nogavice \ ( lnene in llor, rokavice. triko perilo, , pulov^rj* za dame, gospode in otroke, žepne robce, naramnice, k h ».n, . vr«t ibi, sr«jce. razne čip»e in ve/.enine. kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevliarje in tapetnike edino le pri ----- blizu 1’rešernovega spomenika ob vodi. 10S. PETELINCU, Ljubljana, N*. \etik<*l T. 'ef n 2913. Na malo! LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVLJENA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA DclniSka glavnica: Din 5©,©©®.0©O'—. Skupne rezarve ca: mn 10,000.000*—. PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Mavi Sad, Kovo masts, Ptuj, Rakek, Sarajevo, SSoverafgsradee, Split, Šebenik, Trst. Se priporoia za vse banane posSe. USTANOVLJENA 1900. Brzojavni naslovi Oasika Ljsa&Siatis. Tc3. Stav. 23S1, 2S33, 25ii2, 2S©3. Mtijn