S. JU@NI^:T ESLOVO SPORO^ILO SLOVENCEM TESLOVO SPORO^ILO SLOVENCEM Stanislav Ju`ni~ STROKOVNI ^LANEK Fara, Kostel, Slovenija POVZETEK Nikola Tesla je bil vsestranski raziskovalec elektromagnetnih procesov v vakuumu, svojo dejavnost je {e posebej vneto razvejal v zadnjem poldrugem desetletju svojega `ivljenja. Zato ne prese- ne~a, da se z njegovo obilno zapu{~ino plodovito uspe{no ukvarjajo celo ljudje brez akademske naravoslovne izobrazbe, {e posebej Slovenski umetniki, kot so Dragan @ivadinov (* 1960 Ilirska Bistrica) in mariborsko-ljubljanska dru`ina Pandur. Ne~ak slovitega re`iserja Toma`a Pandurja (1963–2016), Tibor Hrs Pandur (* 1980 Maribor), nas je tako presenetil s prvovrstno knjigo o Tesli, ki je predmet tega na{ega prispevka. Klju~ne besede: Tesla, zgodovina vakuumskih tehnik, W. Crookes, Pandur, brez`i~ni prenos energije Tesla’s message to the Slovenians ABSTRACT Tesla was a versatile researcher of electromagnetic processes in vacuum, and his activity was particularly frenzied in the last half-year of his life. It is therefore not surprising that his abundant heritage has been fruitfully engaged even by people without academic science education, especially Slovenian artists such as Dragan @ivadinov and the Maribor-Ljubljana family Pandur. The nephew of the famous director Toma` Pandur (1963–2016), Tibor Hrs Pandur (* 1980 Maribor), surprised us with a first-class book about Tesla, which is the subject of this contribution. Keywords: Tesla, history of vacuum techniques, W. Crookes, Pandur, wireless transmission of energy 1 UVOD Teslovo `ivljenje in delo lahko s kan~kom mariborsko-ameri{ke `alosti ali celo sramu razdelimo na tri dele: (i) u~na doba do odhoda-izgona iz Mari- bora poznega marca leta 1879, (ii) doba inovativnih izumov, utemeljenih na urno napredujo~ih vakuum- skih tehnikah ob {tevilnih predavanjih po vsem svetu do sramotnega miniranja in uni~enja Teslovega stolpa domala {tiri desetletja pozneje leta 1917, in (iii) ~etrt stoletja novotarij brez resnega laboratorija, v katerem bi jih bilo mogo~e resno razviti v dobrobit ~love{tva in vakuumskih tehnik. Tibor Hrs Pandur se je odlo~il in osredoto~il na prevod Teslovega poljudnega poro~anja o svojih eksperimentalnih uspehih v goratem Colorado Springsu ob njihovem zaklju~ku leta 1900. Kot vse Teslove mogo~ne poteze s ~opi~em vakuumskih teh- nik je tudi ta izzvenela veliko ve~ in dlje od suhopar- nega poro~ila o dol`ini isker, pod katerimi se je Tesla son~il v Koloradu. 2 RECENZIJA NOVE SLOVENSKE KNJIGE O NIKOLI TESLI Povzemamo recenzijo najnovej{e slovenske knjige o Teslovih dose`kih: Nikola Tesla, 2019: Problem pove~evanja ~love{ke energije. Prevod s spremno besedo Tibor Hrs Pandur. Ljubljana: ZRC SAZU, In{titut za kulturne in spomin- ske {tudije, v sodelovanju z zalo`bo Litera (Maribor) in Paraliterarnim dru{tvom I.D.I.O.T. z ocenjevalcema Stanislavom Ju`ni~em in Andrejem Detelo. Nova slovenska knjiga o Nikoli Tesli zgolj na videz ponuja le prevod domala ducat desetletij starih idej, saj Teslove misli celo danes pospe{eno pridobivajo vedno ve~ji zagon. Seveda vse Teslove ideje niso enako uporabne za pote{itev sodobne `eje po ~istej{i in cenej{i energiji, saj v ~asu svojega pisanja Tesla {e ni mogel poznati vseh novih materialov, kot je danes grafen, prav tako ne nanotehnologij ali prenosnih mo`nosti opti~nih vlaken. Tudi svetovni splet postav- lja Teslove ideje o hitrej{ih komunikacijah kot zagoto- vilih miru v novo moderno lu~. Kljub temu pa ve~ina Teslovih domislic ostaja sve`ih tudi zato, ker elektri~ni tokovi, ki jih je leta 1899 preizku{al v S. JU@NI^:T ESLOVO SPORO^ILO SLOVENCEM 20 VAKUUMIST 39 (2019) 1–2 Slika 1: Naslovnica nove slovenske knjige o Tesli, predstav- ljene v ljubljanskem ZRC SAZU 8. 5. 2019 in v Mariborski Alma Mater Europaea – ECM dne 5. 6. 2019 Colorado Springsu, nikoli ve~ niso bili dani na razpolago eksperimentov `ejnemu mislecu. Seveda ostaja Teslova izrecna kritika Carnotovega in Kelvinovega drugega entropijskega zakona predmet debate, podobno kot Teslova kritika Einsteinovega zanikovanja etra, ki je dobila na zamahu resda komaj pet let po pri~ujo~em Teslovem prevedenem pisanju. Nekatere Teslove ideje je seveda povozil ~as, med njimi Crookesov radiometer kot merilec sevanja v vakuumu ali Schiaparellijeve umetno zgrajene kanale na planetu Marsu. Vodilni angle{ki u~enjak Crookes je postal Teslov tesen prijatelj in tudi sodelavec pri pre- u~evanju v tedanjem viktorijanskem Londonu nadvse priljubljenih pojavov zunaj normalnega dojemanja vakuuma, ki se nam {e danes zdijo znanstveno ne- pojasnjeni. Crookes je zasnoval idejo o ~etrtem agre- gatnem stanju v vakuumu katodne cevi, ki ni ravno navdu{ila vseh Nemcev, medtem ko je bil za Crooke- sove duhovne seanse zelo navdu{en ruski kemik Aleksandr Mihailovi~ Butlerov (1828–1886) po letu 1885, pozneje pa celo Tesla sam. Angle{ki fizik in kemik William Crookes (1832–1919), Teslov prijatelj, znan predvsem po va- kuumskih raziskavah, je leta 1874 izdelal radiometer, ki naj bi meril »tlak sevanja« ali »trke valov ob trdno povr{ino«; zato je njega dni vzbudil pri nadobudnih bralcih ob~utek, da gre za neposreden vpliv mehanske energije svetlobe. Radiometer je bila majcena pripra- va, sestavljena iz dveh uravnove{enih krilc, sukajo~ih se v vakuumu. Krilci sta bili na eni strani po~rnjeni, da sta absorbirali vse sevanje, na drugi pa zrcalno gladki, da sta sevanje odbili. Na son~ni svetlobi ali v bli`ini drugega vira sevanja se je radiometer enakomerno vrtel. V resnici samo sevanje ni povzro~alo vrtenja, kajti ~e je bila posoda z lopaticami posebno temeljito iz~rpana v vakuumu, sta lopatici mirovali, tudi ~e je bilo sevanje {e tako mo~no. Kazalo je, da je pojav od- visen od majhnega {tevila preostalih zra~nih molekul v vakuumu, ki oddajo po~rneli strani lopatic pri trku nekoliko mo~nej{i sunek kot nasprotni zrcalni svetlej{i strani lopatic. ^eprav je bil radiometer le prijetna igra~ka, je vendarle s svojim sprva skrivnostnim vrte- njem dvoril v prid kineti~ni teoriji plinov, tako da je celo sam Maxwell izdelal teorijo njegovega gibanja. Drugi Crookesov britanski rojak Osborne Reynolds (1842–1912) je Crookesovim trditvam nasprotoval s svojo teorijo »termalne transpiracije«, tako imenovan tok plina skozi luknji~asto plo{~o zaradi temperaturne razlike med stranmi plo{~e, kar je bilo med glavnimi odkritji, ki jih je vzpodbudila razprava o radiometru. Reynolds je dognal, da je radiometrski pojav odvisen od razmerja med velikostjo lopute mlina in povpre~no prosto potjo molekule v plinu. Tesla je verjel, da je radiometer ena izmed »najzanimivej{ih« naprav – vsem utemeljenim kritikam navkljub je {e leta 1900 napa~no vztrajal, da radiometer dejansko poganja tlak son~nih `arkov, ki je po Teslovem mnenju radiometer obetal uresni~itev neposrednega priklopa na »kolesje narave« majhnih delcev-valov, saj naj bi celo nakazo- val mo`nosti u~inkovitega ~rpanja energije iz okolja podnevi ali pono~i. Kljub temu je Tesla `e leta 1892 v londonskem predavanju priznal, da je »radiometer« hkrati »najneu~inkovitej{i stroj, ki je bil kadarkoli izumljen«. Drugi Teslov dobrohotno zavajajo~i vzornik, italijanski astronom Giovanni Virginio Schiaparelli (1835–1910) je leta 1877 kot direktor observatorija v Breri v Milanu trdil, da je odkril po njegovem videnju imenovane »kanale« na Marsu, ki jih je pojasnil kot umetne tvorbe, kar je podpihovalo teorije o `ivljenju razumnikov na Marsu. Stoletje pred Schiaparellijem je astronomski observatorij v Breri postavil na noge prav Teslov poglavitni vzornik, Dubrovni~an Ru|er Bo{ko- vi}, ki je zrasel v podobnem okolju na meji med katoli{kimi, pravoslavnimi in muslimanskimi vplivi kot sam Tesla. Seveda je Schiaparelli takoj dobil {te- vilne privr`ence, kot bi jih {e danes na svetovnem spletu. Prav zato {e dandanes za nezemeljska bitja raje uporabljamo ponarodel naziv Marsovci in ne, denimo, Saturnianci. V za~etku 20. stoletja so astronomska opazovanja z bolj{imi teleskopi razkrila, da so ti »kanali« zgolj opti~ne prevare, v resnici pa nikakor ne gre za povsem pravilne ~rtne na planetu Marsu. Teslova privr`enost Schiaparellijevim idejam je bila leta 1900 tako {e v duhu tedanjih dni, kmalu za tem pa ne ve~. Tesla je bil leta 1900 resda navdu{en nad mo`nostmi za komunikacijo z bitji v vesolju, ni pa {e izrecno trdil, da se z njimi zares pogovarja, kot je rad poro~al novinarjem desetletja pozneje. Kot veliko ljudi njegove dobe, se tudi Tesla ni za- vedel nevarnosti svojega prijateljevanja z ameri{kimi nacisti in usodnosti rasizma pred drugo svetovno vojno. Tesla ni maral nem{~ine med svojim {tudijem v Gradcu, bolje se je po~util v Pragi, kritiziral in S. JU@NI^:T ESLOVO SPORO^ILO SLOVENCEM VAKUUMIST 39 (2019) 1–2 21 Slika 2: Prva Teslova brez`i~na »teleavtomatika« z leta 1900 posmehoval se je nem{ki pedanteriji v na novo ponem~enim francoskem Strasbourgu, ni maral nizozemske podedovane na~ine Thomasa Alva Edisona. Zato ni nikoli preve~ rad delal za nem{ka podjetja, ~eprav so bili nem{ki priseljenci med Teslovimi sodelavci v ZDA, vendar je imel raje svoje Mad`arske prijatelje. Med drugo svetovno vojno je Tesla hitro izbral partizansko protinacisti~no stran, gotovo tudi pod vplivom svojega ne~aka, bodo~ega veleposlanika Jugoslavije v Washingtonu Sava Kosanovi}a. Tesla je odra{~al kot preprost balkanski fant, `vi`gajo~ za `enskimi hrbti na javnih ulicah, odet v sme{ne obleke, razbijajo~ kozarec ali dva med pono- ~evanjem, dokler ga ni o~e na{el i{~o~ega svojo sre~o v {tajerskem Mariboru ob njunem kon~nem prepiru, ki je Teslo pripeljal nazaj domov v mesto Gospi}, vklenjenega v verigah. Medtem so se njegovi manj na- darjeni vrstniki smejali s svojimi dunajskimi in gra{ki- mi diplomami v `epu. Tesla je prav tedaj iz mladeni~a dokon~no zrasel v odgovornega mo`a-izumitelja. Toda vsi prebivalci Teslove Vojne krajine so kmalu delili podobno usodo, ko je nem{ki cesar-kralj izdal svoje stoletja zveste vojake z zatiranjem habsbur{ke voja{ke krajine zaradi pomanjkanja nekdanje osman- ske gro`nje. Predniki Tesle so radi pomagali v boju proti Turkom, pa~ z oro`jem ali s pridigo. Brez njihove podedovane voja{ke uniforme so Tesla in nje- govi sosedje ostali goli in bosi, tako da so mno`i~no be`ali v tujino v paniki, tako kot Tesla, Mihailo Pupin in Einsteinova prva `ena Mileva Mari}. Pravzaprav niso imeli ni~ za izgubiti v svojih poru{enih domovih, kjer so se kon~no nau~ili sovra`iti svojega {e v~eraj ljubljenega cesarja-kralja, ki se je nenadoma ~ez no~ preoblikoval iz o~etovske dobrotljive postave v nem- {kega prevaranta. To je bila ena najve~jih habsbur{kih napak, saj so izgubili podporo vojakov voja{ke krajine, ki so bili vedno predvsem pest habsbur{kih uslu`bencev v mnogoterih vojnah in {ele v drugi vrsti Srbi ali Hrvati. Tesla in Mihailo Pupin sta se zato drug za drugim izselila v ZDA. Mileva Mari} si ni privo{~ila tako daljne poti, ker se je Einstein lo~il od nje vse prezgo- daj. Te`ko si je predstavljati, kako da se Habsbur`ani z vsemi svojimi vodilnimi znanstveniki, vklju~no s Sigmundom Freudom, niso ni~ nau~ili o psihologiji svojih slovanskih podrejenih, zlasti tistih v Teslovi Vojni krajini. V ZDA je Mihailo Pupin postal akadem- ska prostozidarska zvezda, pa~ pogosto v laseh z doma~im kolegom iz iste voja{ke krajine Teslo, dokler se nista dokon~no pobotala ob Pupinovi smrtni po- stelji. Smrtna postelja Teslovega o~eta ni imela te sre~e, potem ko je Tesla odra{~al v senci svojega ponesre~enega starej{ega brata, v kateri ga je mu~il njegov zahtevni avtoritativni o~e, medtem ko ga je S. JU@NI^:T ESLOVO SPORO^ILO SLOVENCEM 22 VAKUUMIST 39 (2019) 1–2 Slika 4: Teslov profesor fizike, matematike in strojni{tva, ~lan jugoslovanske akademije znanosti Martin Sekuli}, ki je mlademu Nikoli za vekomaj pokazal pot inovativnih vakuumskih tehnik. Slika 3: Teslova spominska plo{~a na {oli v Gospi}u, v kateri je `ivel skupaj s star{i in sestrami, {tudiral in celo pou~eval en semester po o~etovi smrti. Kmalu bo Tesla podoben spomin dobil tudi ob Mariborski `elezni{ki postaji v re`iji Primo`a Premzla, predvidoma `e letos. ljubila njegova genialna mati. Tesla se je vzdignil nad svojo raso, spol in religije, da je lahko postal zimzeleni zvezdnik. J. P. Morgan je bil Teslov vpliven prijatelj in mecen, ki pa vendarle ni prenesel bleste~ega, a gospodarsko rizi~nega izziva Teslovega stolpa. [e bolj obetaven bi lahko postal John Jacob »Jack« Astor IV (1864–1912) kot ameri{ki poslovne`, gradbenik, investitor, izumitelj, pisatelj znanstvene fantastike, podpolkovnik na krovu potapljajo~ega se Titanika kot eden najbogatej{ih ljudi na svetu v tistem ~asu z neto vrednostjo premo`enja skoraj 87 milijonov dolarjev. Astor bi lahko precej bolj pomagal Tesli v za~etku 20. stoletja, ko je Tesla imel vsaj rahlo prilo`nost za uspeh s svojim stolpom, ~e bi Tesla Astorja nekoliko ne opetnajstil ob Astorjevi podpori Teslove eksperimen- talne postaje v hribovitem Koloradu tik ob grobu Buffalo Billa. A prilo`nost izgubljena, ne vrne se nobena. Kako se je Tesla po~util leta 1917 in kasneje, ko je opisal svoj z dinamitom razstreljeni laboratorijski debakel svojemu gostujo~emu slovenskemu prosto- zidarskemu strokovnjaku za elektrotehniko {ahistu Milanu Vidmarju? Nobelova nagrada izumitelja dinamita Alfreda Nobela ni bila ravno privla~na za Teslo glede na vlogo dinamita pri pokon~anju Teslo- vega laboratorija. Desetletje po poru{enju slovitega stolpa je leta 1928 Tesla prejel ameri{ki patent {t. 1.655.114, za dvokrilno letalo, sposobno vzleteti navpi~no, potem pa se je postopoma nagibalo z manipulacijo naprav za dviganje med letom, dokler ni letelo kot navadno letalo. Tesla je mislil, da se bo letalo dalo prodajati kar za manj od 1000 dolarjev, ~eprav je bil zrakoplov sicer opisan kot neprakti~en, saj je Tesla kot konstruktor letal v New Yorku br`kone delal podobne prakti~ne napake kot Einstein pri svojih letalskih na~rtih isto~asno v kmalu nato sovra`nem Berlinu. Oba genija namre~ kljub globokoumnim idejam v resnici nista imela dovolj dejanskih izku{enj z letali. To je bil Teslov zadnji patent in v tistem ~asu je Tesla moral v denarni stiski zapreti svojo zadnjo pi- sarno na aveniji Madison {t. 350, kamor se je preselil dve leti prej. Nato se je v desetletjih svojega in med- narodnega gospodarskega poloma z novo svetovno vojno vred Tesla brez uporabnega laboratorija prelevil iz izumitelja v vizionarja. S tem je svojo eksaktno S. JU@NI^:T ESLOVO SPORO^ILO SLOVENCEM VAKUUMIST 39 (2019) 1–2 23 Slika 5: Na skrajni levi je Teslov zadnji razrednik, profesor na~rtovalne geometrije in knji`ni~ar Franc Kreminger (1835–1915). Po Teslovi maturi od leta 1885/86 je predaval matematiko na ljubljanski realki na Vegovi ulici. Slika 6: Teslovi akademski predniki s sivo ozna~enimi Ljubljanskimi profesorji in Slovenci znanost dokon~no povezal s humanizmom in postal za vselej hvale`en predmet preu~evanja humanisti~no in umetni{ko izobra`enih strokovnjakov. Prav zato je prevod Teslovih misli s spremno besedo Tiborja Hrs Pandurja dober in prihaja ravno ob pravem ~asu za Slovence, ko Andrej Detela intenzivno udejanja Teslove vizije sicer kot izumitelj predvsem na Japonskem in ne v Teslovi ZDA. Branje tega dela zato zelo toplo priporo~amo. 3 SKLEP Nikola Tesla je bil nedvomno genialen uporabnik vakuumskih tehnik, gotovo najbolj inovativen med vsem tekmeci njega dni. @al se v za~etku preteklega stoletja med samim zenitom svoje slave ni znal in tudi ni mogel obdati z ljudmi, ki bi znali dovolj ceniti in predvsem, ki bi znali dovolj financirati projekt vseh projektov, Teslov stolp za brez`i~ni prenos velikih (elektromagnetnih) energij. Z dinamitom pod stopom je padla tudi na{a mo`nost, da bi se znebili nadle`nega pla~evanja polo`nic za elektriko. Za kako dolgo? Branje na svetovnem spletu www.academia.edu/38847713/Tesla_for_Trumps www.academia.edu/35935727/Inventor_s_Gambling_against_the_Relati ve_Einstein www.academia.edu/39116127/Tesla_fights_back S. JU@NI^:T ESLOVO SPORO^ILO SLOVENCEM 24 VAKUUMIST 39 (2019) 1–2 Slika 7: Nikola Tesla premi{ljuje o svojih zamujenih prilo`no- stih v Mariboru na znamki iz zbirke pisca tega prispevka. Slika 10: Tesla in Bo{kovi} o vakuumu in etru; neortodoksne teorije etra in vakuuma z dvema zapodnima Teslovima posegoma, prvi~ v »mainstreamu«, drugi~ zunaj njega Slika 8: Anton baron Codelli kot Teslov ljubljanski dedi~. Spiralna TV-slika se mu je izmuznila v ameri{kem patentu na rova{ RCA (Radio Corporation of America) zavoljo pre- pozne vpeljave elektronskih elementov. Za Teslo in Codellija je bil usoden John Pierpont Morgan, za prvega o~e, za slednjega sin z enakim imenom. Slika 9: Teslovi akademski predniki glede na njegov srednje- {olski {tudij v Vojni krajini