St. 48(1685) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 26. novembra 1981 Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Delovna skupina CK ZKS v ČRNOMALJSKI OBČINI Delovna skupina CK ZKS je bila v torek v črnomaljski občini. Dopoldne so obiskali kanižarski rudnik in Belt, popoldne pa Center srednjih šol in krajevno skupnost Dragatuš. Beseda je tekla o perečih vprašanjih v posameznih okoljih. Drugi del delovnega obiska bo po praznikih (v četrtek, 3. decembra), ko bodo obiskali črnomaljski Gok, semiško Iskro, popoldne pa bo seja občinske konference Zveze komunistov oz. razširjena seja komiteja. Več o tem bomo še poročali. SOVJET OBISKAL NOVO MESTO V okviru sodelovanja med jugoslovanskimi in sovjetskimi sindikati se je v Sloveniji od 16. do 19. novembra mudil Jevgenij Akimovič Ivanov, profesor visoke sindikalne šole v Moskvi in vodja katedre za filozofijo. 19. novembra je bil na obisku v novomeški občini. Ogledal si je Krko tovarno zdravil, kjer je imel tudi razgovor s sindikalno konferenco, na občinskem sindikalnem svetu pa je predaval o dejavnosti sovjetskih sindikatov po zadnjem kongresu KP Sovjetske zveze. BREŽICE: ADMINISTRACIJI STOPITI NA PRSTE Komisija za zmanjšanje družbene režije in izvršni svet skupščine občin Brežice sta s svojimi stališči prišla prav vsem, katerih kritike na račun razraščanja birokracije niso našle pravega odmeva. Akcija je bila ta teden široko zastavljena. Do leta 1985 je predvideno 10-odstotno zmanjšanje zaposlenih v administraciji. Dosedanje zaposlovanje niti v organih občinske uprave niti v sisih ni težilo k temu. Občinski upravi so na več sejah v skupščini očitali, da ni po ustanovitvi sisov ukinila nobenega delovnega mesta. Komisija med drugim postavlja zahtevo po umestnosti take medobčinske gospodarske zbornice, kot jo ima Posavje zdaj. 11. KONGRES 7CMC V NOVEM MESTU Odbor za pripravo 11. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije je na seji 20. novembra odločil, da bo 11. kongres ZSMS oktobra 1982 v Novem mestu. Na sprejetje kandidature občinske konference ZSMS Novo mesto je vplivala precejšnja aktivnost dolenjske mladine. Sekretariat in komisije za pripravo in izvedbo kongresa so na republiški ravni že imenovane, v kratkem pa bo ustanovljen tudi organizacijski odbor v Novem mestu. POSTALI SO PIONIRJI - Na OŠ „Zbor odposlancev” so v Kočevju 21. novembra slovesno sprejeli 170 cicibanov v pionirsko organizacijo. Novi pionirji so obljubili, da bodo šli po Titovi poti. (Foto: F. Brus) KRŠKO: DAN REPUBLIKE Z RAZSTAVO IN IGRO Proslava v počastitev dneva republike bo za Krčane in okoliške obiskovalce jutri v Delavskem domu Edvarda Kardelja v Krškem. Spored se bo začel že ob 18.40 z nastopom pihalnega orkestra tovarne „Djuro Salaj“. Ob 19. uri bodo v galeriji doma odprli razstavo „Posavje v letu 1941“, ki jo je pripravil Posavski muzej v Brežicah. V veliki dvorani bo po slavnostnem govoru Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo delo Sergeja Vošnjaka „Ob tabornem ognju". Odločneje v sanacijo IMV Ob 620-milijonski dejanski izgubi, izkazani v 9-mesečnem poslovanju IMV, je predsednik Janez Zemljarič dejal: „Dober znak vidim v tem da ne lakirate podatkov" Ko sta — kot smo na kratko že poročali — 17. novembra novomeško občino in tovarno IMV obi&ala Janez Zemljarič, predsednik izvršnega sveta skupščine SRS, in podpredsednik izvršnega sveta Jože Florjančič s sodelavci, sta poudarila, da je treba pospešeno uresničevati sanacijski program IMV zlasti v treh ključnih točkah in da naj regija zagotovi tovarni obljubljeno kadrovsko pomoč, sicer sanacijskega programa ne bo možno uresničiti. Na popoldanskem delu pogovora z gospodarstveniki in širšim družbenopolitičnim aktivom občine pa je tekla beseda tudi o resoluciji za leto 1982. „Nismo prišli ne na vludnostni in ne na turistični obisk," je ob začetku pogovora v IMV dejal predsednik Zemljarič, ampak da bi dobili vpogled v dejansko stanje in skušali najti rešitev ter da bi pomagali oceniti realnost vaših načrtov za v bodoče.” Potem, ko je predstavil letošnje poslovne uspehe v devetih mesecih v. d. direktor IMV Marjan Simič in navedel, da je bilo navzlic RIBNICA: ZA PRAZNIK OTVORITEV ZDRAVSTVENEGA DOMA Osrednja prireditev ob letošnjem dnevu republike bo v ribniški občini 27. novembra. Ob 18. uri se bo začela proslava v domu JLA, na kateri bodo nastopile domače kulturne skupine. Mladina bo priredila v počastitev praznika športna tekmovanja, ki pa bodo namesto predvidenih dveh dni trajala le en dan, bodo pa 28. novembra. Na dan pred praznikom, se pravi 28. novembra, bodo v Ribnici odprli tudi novi zdravstveni dom. UREDNIŠTVO V GOSTEH: Uredništvo v gosteh bo tokrat obiskalo Novinarji bomo v sredo, 2. decembra, od 17. ure naprej v lovskem domu, kamor vabimo prebivalce teh oddaljenih krajev, da nam bodo povedali o svojem življenju, težavah, pehanju, uspehih in načrtih. vrsti notranjih ukrepov ugotovljene za 923 milijonov knjigovodske in za 620 milijonov dejanske izgube, je predsednik slovenskega izvršnega sveta dejal: „Rad bi poudaril, da kljub težkemu položaju v IMV vidim dober znak v tem, da je prišlo do odkrite razprave in da ne lakiramo podatkov, kar se je v preteklosti pri vas dogajalo. Velik uspeh je tudi to, da vam je uspelo za 21 odstotkov povečati fizični obseg proizvodnje in da je produktivnost narasla za 23 odstotkov. Ta podatek potrjuje, da je kolektiv sposoben resno poprijeti (Nadaljevanje na 4. strani) KOČEVJE: DANES PROSLAVA Proslava dneva republike bo v Kočevju, danes, v četrtek, 26. novembra ob 18. uri, in sicer v Šeško-vem domu. V kulturnem programu bodo nastopile domače kulturne skupine. Prvotno je bilo za to priložnost predvideno gostovanje kulturnih skupin iz pobratene občine Dolina pri Trstu, vendar je zaradi svečanosti doma zadržano. Za šest milijonov solidarnosti Na letošnji MDA Bela krajina bodo brigadirji iz vse Slovenije obnavljali vodovod Rajakoviči—Suhor in gradili kanalizacijo na Vinici — 18.400 delovnih ur V obeh belokranjskih občinah delovno akcijo Bela krajina 82, delovni program akcije. Tudi na letošnji MDA bo, kot je predvideno, sodelovalo osem brigad, v katerih naj bi delalo 320 brigadirjev iz vse Slovenije. Zaradi dotrajanosti dosedanjega brigadirskega naselja v Kotu pri Semiču naj bi letos brigadirji bivali ali v črnomaljskem dijaškem domu (v tem primeru bi se akcija lahko začela šele 1. julija in bi morale v dveh izmenah delati po tri brigade namesto po dve) ali pa bi barake iz Kota preselili v Lokve in tam uredili novo naselje; to bi zahtevalo preoej denarja, akcija pa bi potekala od 1. junija do konca avgusta. V metliški občini bodo brigadirji obnavljali vodovod Rajakoviči -Suhor v dolžini 3.186 metrov. In- se že pripravljajo na republiško pripravljalni odbor je že izdelal vestidjska vrednost znaša 4,5 milijona dinarjev, od česar naj bi brigadirji naredili za dva milijona dinarjev oziroma 11.000 delovnih ur. V črnomaljski občini bodo brigadirji delali kanalizacijo v Vinici, kar je nujno potrebno zaradi varstva Kolpe, ki je vir pitne vode za Vinico. Vrednost del na trasi, dolgi 300 metrov, znaša 7 milijonov dinarjev, delež brigadirjev pa naj bi bil 3,8 milijona dinarjev; pet brigad naj bi opravilo 18.400 delovnih ur. Investitor je KS Vinica, sredstva so zagotovljena iz občinskega samoprispevka, projektna dokumentacija je že izdelana. Tako je skupna investicijska vrednost del na obeh deloviščih v Beli krajini 11 milijonov dinarjev, brigadirji pa naj bi naredili za 5,8 milijona dinarjev del. A. B. BREŽICE: KANDIDATA ZA SZDL JESENKO IN CERJAK Za predsednika občinske konference SZDL so v brežiški občini kandidirali Toneta Jesenka, ki že zdaj opravlja to funkcijo. Kandidat za sekretarja OK SZDL je Stanko Cerjak. Kandidaturo obeh so razen večine krajevnih konferenc podprle tudi vse občinske družbenopolitične organizacije ter medobčinski svet SZDL. Železnica -žarišče odpora proti oknpatorjn Heroj Jože Borštnar, častni član aktiva ZZB tozda Promet Zidani most Aktiv Zveze združenj borcev pri tozdu Promet Železniškega gospodarstva v Zidanem mostu ima razvejano dejavnost. Njegova komisija za zgodovino pod predsedstvom Franca Zagorca skuša oteti pozabi številne ČASTNI ČLAN - „Lepa, a težka leta, saj je bila to naša mladost," je dejal narodni heroj Jože Borštnar (na levi) ob proglasitvi za častnega člana aktiva borcev — železničarjev. skromne železničatje in njihove akcije, pomembne za odpor in revolucijo. Izmenoma se člani aktiva sestajajo po različnih krajjh, vse do Dobove. Na sejo, ki je bila v soboto, 21. novembra, v Sevnici, so povabili narodnega heroja Jožeta Borštnarja. Predsednik aktiva Jože Mam mu je izročil listino o proglasitvi za častnega člana aktiva. Borštnarjevo revolucionarno delo je tesno povezano s Posavjem, posebej z Brestanico, kjer je ob začetku vojne delal kot Prometnik. A ŽELEZNIK SLAMA PRED LISTJEM - V knjigah je zapisano, da z bukovih dreves vsako leto odpade nad 4 tone listja na hektar in so po „produktivnosti" med listnatimi drevesi na prvem mestu. Za nastiljanje živini in pri pripravi kakovostnega poljskega gnoja pa listje ni najboljše, pred njim je mahovje, praprot in celo slama. Čeprav kmetje že stoletja odvažajo iz gozdov suho listje, pa danes nad takim početjem gozdarji niso najbolj navdušeni, kajti stelja gnoji tudi gozdna tla. Ta bodo letos dobila še nekaj manj kot prejšnje jeseni, saj je bila letošnja jesen kot nalašč za spravilo listja. Mnogi, med njimi tudi Šinkovčevi iz Doljnega Mokrega polja, so si nabrali polne steljnike. (Foto: Janez Pavlin) Vedno imejmo pred očmi... Ob dnevu republike „Ko se spominjamo tistih velikih dni in vsega, kar smo skupno preživeli in dosegli, moramo imeti zmeraj pred očmi podobo rojstva nove Jugoslavije. Nikoli ne smemo pozabiti na nadčloveške napore naših borcev, na veliko trpljenje in žrtve, na katerih je bilo ustvarjeno dejanje revolucije," je ob tridesetletnici AVNOJ poudaril Tito. Kardelj je zapisal, da je nova Jugoslavija nastala kot sad samostojnega boja jugoslovanskih narodov, samostojnega reševanja nacionalnega vprašanja, lastne državnosti in pravice do samoodločbe. Je rezultat prepričanja naših narodov in narodnosti, da je federativna skupnost najboljša in najbolj trdna skupnost za zavarovanje svobodnega razvoja slehernega od njih. ' Vselej, ko smo imeli v ravnanju vse to pred očmi, smo bili najbolj uspešni, imeli smo najmanj stranpoti, pretresov in nesoglasij. Ko je bilo treba obračunati z najrazličnejšimi škodljivimi „izmi", smo se vračali k avnojskim sklepom. Uspehi, ki smo jih skupaj dosegli, pa ne bi smeli zasenčiti slabosti, še posebej ne gospodarskih. A se vendar dogaja, da prevečkrat popuščamo sebičnim interesom in to prav tedaj, ko sta in kjer sta vzajemno razumevanje in sporazumevanje najbolj potrebna. Sedanje stabilizacijsko obdobje od nas še zlasti zahteva treznost. Vajeni smo gledati resnici v oči, zato pišemo tudi te besede. Resnica pa je, da bomo na vsej fronti zmagoviti le tedaj, če bomo imeli sleherni dosežek in kajpak sleherno pomanjkljivost, pa naj se pojavita kjerkoli v Jugoslaviji, za svoj ponos oziroma za svojo črno piko. Dogodki na Kosovu so, denimo, eden od primerov, ki nas prepričujejo, da je tako gledanje nujno. In že dolgo nas ni kaka stvar tako temeljito poučila, da izhaja naša socialistična, neuvrščena ter na bratstvu in enotnosti temelječa Jugoslavija, ta naša miroljubna in nedeljiva federacija šestih republik in dveh socialističnih avtonomnih pokrajin, iz avnojskih sklepov in načel, kot ravno kosovski primer. Ta izvirna avnojska načela zahtevajo od vseh nas, da kot pripadniki samoupravno povezanih narodov in narodnosti v Jugoslaviji odgovorno uresničujemo svoje pravice in dolžnosti. Ker se vse prevečkrat kaže. da poznamo predvsem pravice, odgovornost za dolžnosti pa poskušamo prevaliti na koga drugega, naj se z nekaj besedami ustavimo pri slednjem. Odgovornost je pri nas še vedno preveč papirnata, nestvarna. Kako bi se sicer moglo zgoditi, kot se sprašuje Franc Šetinc, da dobrega delavca porinemo v pisarno in iz njega naredimo slabega uradnika? Za tako in vrsto drugih, recimo kadrovskih polomij kajpak noče biti nihče kriv. ..Najhuje pri vtem tem je, da ne delujejo vedno formalno sicer predvideni mehanizmi: vprašanje nezaupnice, reelekcija, rotacija, odpoklic, zamenjava, javna kritika," ugotavlja Šetinc. Kadrovanje ima pri nas sicer samo eno, obvezno smer: od spodaj navzgor. To pa je očitno napaka, ki se je premalo zavedamo. Bomo drugače ravnali vsaj pri novih volitvah v skupščine in družbenopolitična telesa? Recimo, da nas tudi za to zavezujejo avnojski sklepi. Ob koncu tedna bo hladno vreme s spremenljivo oblačnostjo in občasnimi plohami. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED V tem maroškem mestu so se zbrali arabski voditelji, ki naj bi za skupno mizo poskušali najti odgovore na številna odprta vprašanja; še posebej znotraj arabskega sveta, za katerega vemo, da je, poleg ostalih nakopičenih težav po „zgodovinskem izletu ” umorjenega egiptovskega predsednika Sadata v Jeruzalem, ostal razdeljen. Arabski vrh za skupno mizo v maroškem Fezu Bližnjevzhodni zaplet, katerega srž je nerešeno palestinsko vprašanje, se bo bržkone kot „rd:ča nit"vlekel skozi ves čas zasedanja. V poplavi najrazličnejših predlogov za rešitev palestinskega vprašanja naj bi arabski voditelji razpravljali tudi o saudskem mirovnem načrtu, katerega pa je že zdaj nekaj držav odbilo kot nesprejemljivega - med njimi Sirija, Libija, Irak in PLO. V predlogu saudskega prestolonaslednika Fahda je sporna predvsem sedma točka, ki posredno govori tudi o priznanju izraelske države. Mirovni načrt za Bližnji vzhod je torej 7. avgusta razložil saudski prestolonaslednik princ Fahd. Za pravično rešitev krize je predložil osem temeljnih načel in sicer: umik Izraela z vsega ozemlja, ki ga je zasedel leta 1967, vključno tudi iz Jeruzalema, odstranitev vseh naselij, ki jih je Izrael zgradil na zasedenem arabskem ozemlju po 1967, zagotovitev svobodnega opravljanja verskih služb na svetih krajih vseh ver v tem delu sveta, priznanje pravice palestinskemu ljudstvu, da se vrne domov, in izplačilo odškodnine vsem Palestincem, ki se ne želijo vrniti v domo- vino, uvedbo skrbništva OZN nad zahodnim bregom reke Jordan v prehodnem obdobju, ki ne bi trajalo dlje kot nekaj mesecev, ustanovitev palestinske države z glavnim mestom Jeruzalem, priznanje pravic vsem državam na tem področju, da živijo v miru, in končno jamstvo OZN ali kakšnih drugih držav - članic varnostnega sveta, da bodo ta načela spoštovali. POLJSKA STOPNJUJE KRIZO Varšavski varnostni organi so preprečili poskus ustanovitve organizacije, katere dejavnost bi bila usmerjena proti ustavni ureditvi Ljudske republike Poljske. V stanovanju enega izmed ustanoviteljev komiteja za obrambo delavcev (KOR) bi morali imeti sestanek, na katerem naj bi ustanovili „klub samoupravne republike -svoboda - pravica - neodvisnost ". Sestanek so sklicali v stanovanju Jaceka Kurona, enega izmed ustanoviteljev organizacije KOR, ki so jo že zdavnaj označili za protirevolucionarno. Kot so sporočili, so varnostni organi onemogočili načrtovani sestanek, ki naj bi bil še dokaz več, da so Korun in njegovi sodelavci nasprotniki države. O deklaraciji, ki naj bi jo sprejeli na tem ilegalnem sestanku, je rečeno, da je „izhodišče za politično dejavnost proti socialistični državi". V sporočilu je opaziti, da je ta Kuronova akcija izvedena prav v času, ko si prizadevajo uresničiti fronto narodnega sporazumevanja kot izhodišča za dogovor vseh konstruktivnih sil družbe za izhod iz krize. VASO GASAR OBVESTILO Telefonske naročnike obveščamo, da se s 1. decembrom 1981 iz tehničnih razlogov spremenijo klicne številke na- ročnikov, ki so vključeni v naslednje avtomatske telefonske centrale: Telefonska številka stara nova Črnomelj 76 ... 51 ... Adlešiči 787 .. 57 7 .. Dragatuš 78 6.. 57 3 .. Gradac v Beli krajini 78 5 .. 56 6.. Semič 78 3. . 560 .. 78 4.. 56 1 .. Vinica pri Črnomlju 78 2 .. 55 3.. Metlika 77 ... 58 ... Suhor 77 9.. 50 1 .. Trebnje 83 ... 44 ... Mirna 82 3.. 47 0 . . Mokronog 827 .. 490 . . Veliki Gaber 82 1 .. 46 5. . Velika Loka 83 ... 44 ... Brestanica 75 ... 79 ... Senovo 75 .. . 79 ... Telefonske številke, kisovseznamu označene s pikicami. ostanejo še naprej nespremenjene. Spremembe klicnih številk so objavljene tudi v novem telefonskem imeniku, ki bo v prodaji na vseh poštah po 1. decembru 1981. Prosimo za razumevanje. Podjetje za ptt promet Novo mesto ..STREŠNIK", IGM p. o. DOBRUŠKA VAS 68275 ŠKOCJAN Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge — MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja šola ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali — druga srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj pri delih v finančno—računovodski službi — poskusno delo 3 mesece Delovna organizacija ima organiziran prevoz iz Novega mesta. Kandidati n^ pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 15 dneh po objavi. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavp. TELEGRAMI BREŽNJEV V BONNU - Med pomembne mednarodne dogodke tega tedna vsekakor sodi tudi obisk sovjetdcega voditelja Leonida Brežnjeva v Zvezni republiki Nemčiji. S tem obiskom in pogovori na naj višji ravni mnogi vidijo začetek novega dialoga med Vzhodom in Zahodom, ki je že lep čas na ,.stranskem tiru”. Pred prihodom Brežnjeva v Bonn so zahodni Nemci podpisali tudi pogodbo o „poslu stoletja" — o dobavi 40 milijard kubičnih metre\ sovjetskega zemeljskega plina. Vrednost posla ni nič manj in nič več kot 400 milijard mark. Na sliki: prihod Leonida Brežnjeva na bonsko letališče (Telefoto: UPI) Energija nas bo še pestila Nujna preusmeritev k dosegIjivejšim virom energije - Poraba premoga bo naraščala hitreje od proizvodnje — Preskromne predvidene naložbe v vodne centrale Našo republiko bo v sedanjem obdobju srednjeročnega razvoja najbolj pestilo pomanjkanje energije. Pri oskrbi z energijo ne bomo odvisni samo od uvoza nafte, marveč tudi od sodelovanja z domačimi proizvajalci energije, predvsem od skupne proizvodnje energije na manj razvitih področjih države. Po napovedih načrtovalcev našega razvoja bomo v letih 1981-1985 prisiljeni krmilo naše energije odločneje usmeriti z uvoznih na domače vire energije. Če pa bomo hoteli priti dlje od te načelne opredelitve, potem je jasno, da se bo treba hitreje poslavljati od uvoza nafte, v večjem obsegu in bolje izkoriščati domača goriva ter si pravočasno, z združevanjem dela in sredstev pri- skrbeti energijo od tam, kjer so z njo bogatejši. Če bi te napovedi prelili v številke, potem bi se moral v Sloveniji delež domačih virov v energetski porabi povečati od letošnjih 52 odstotkov na 57 odstotkov v letu 1985. Poraba energije ne bi smela rasti hitreje kot družbeni proizvod - okrog 4 odstotke na leto, sicer zanjo ne bo denarja - a to pomeni za približno toliko kot v minulem petletnem obdobju razvoja Pri tem naj bi se hitreje povefeva'a poraba električne energije, premaga in zemeljskega plina, medtem ko naj bi rast porabe tekočih goriv upočasnili na 3 odstotke. Vendar kljab tem načrtom še vedno ni jasno, ali bodo elektrarne mogle zadovoljiti vse večje potrebe po električni energiji, saj načrtovalci a ..NOVOLES", LESNI KOMBINAT w NOVO MESTO—STRA2A, n. sol. o. novoles TOZD sigmat, Brestanica DELAVSKI SVET TOZD RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE DELAVCA S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI: TEHNIČNI VODJA (1 delavec) pod naslednjimi pogoji: — visoka šola strojne smeri (d . ing. strojništva), najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del — organizacijske in vodstvene sposobnosti — moralno-politične kvalitete KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD OBJ A VLJA PROSTA DELA IN NALOGE: TEHNOLOGA KONTROLE KVALITETE (1 delavec) pod naslednjimi pogoji: — srednja tehnična šola strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti pri opravljanju teh del — poskusno delo traja 60 dni TEHNOLOGA OBDELAVE (1 delavec) pod naslednjimi pogoji: — srednja tehnična šola strojne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti pri opravljanju teh del — poskusno delo traja 60 dni Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: TOZD SIGMAT Splošni oddelek 68280 BRESTANICA O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili najkasneje v 60 dneh po poteku razpisnega roka. 883/48-81 iz dneva v dan bolj krčijo nameravane naložbe v elektrogospodarstvo. Doslej so jih oklestili za polovico. Usklajevanje bo težavno predvsem zaradi velikih odjemalcev, ki so za sedanje petletno obdobje razvoja prijavili za 144 megavatov večjo porabo energije. Da pa bi elektrogospodarstvo hkrati moglo zadovoljiti tudi večjo porabo druge industrije in široke porabe, bi morali do leta 1985 povečati zdajšnje proizvodne zmogljivosti elektrarn za 700 megavatov, ki naj bi dale leta 1985 4 milijarde kilovatnih ur energije. Poleg tega bi morali zgraditi ustrezne prenosne in distribucijske naprave ter pripraviti rudnik urana Žirovski vrh za polno proizvodnjo. Zaradi zmanjšane porabe tekočih goriv bo tudi poraba premoga v Sloveniji rasla hitreje od proizvodnje. Premog bo še naprej osnovno gorivo v termoelektrarnah-kotlarnah, v širši porabi, industriji; povsod, kjer ne povzroča prekomernega onesnaževanja okolja, pa naj bi v celoti zamenjal tekoča goriva. Gospodarstveniki, ki načrtujejo razvoj energetike, sodijo, da omejene denarne možnosti ne bi smele zaustaviti gradnje tistih elektrarn, ki smo jih že začeli graditi. Pri tem bo moralo elektrogospodarstvo najprej poravnati dolgove iz prejšnjega srednjeročnega obdobja razvoja, predvsem za gradnjo druge faze ljubljanske toplarne in jedrske elektrarne Krško. Čez tri leta naj bi dogradili-vodno elektrarno v Solkanu, leto pozneje pa v Mavčičah. V tem času naj bi začeli graditi tudi vodno elektrarno Bistrica v Avstriji in dve mali vodni elektrarni - Melje pri Mariboru in Lomščico pri Tržiču. Kljub temu so predvidene naložbe v vodne elektrarne preskromne. Kot kaže za to ni krivo samo pomanjkanje denarja za investicije, temveč tudi neizdelana investicijska dokumentacija. Zato opozarjajo, da bi se te zamude utegnile maščevati po letu 1985, ko bi po zdajšnjih predvidevanjih že morala steči gradnja celih vrste elektrarn na Savi, Soči, Idrijci in Muri. VINKO BLATNIK VVASHINGTON - Najvigi funkcionarji ameriške vlade so spet .ppozoriii” Nikaragvo, naj opusti tako imenovane .pborožene grožnje” sosednjim državam v osrednji Ameriki in naj neha pošiljati velike količine orožja upornikom v El Salvadorju. TEL AVIV - Pisanje ameriškega tednika Newsweek o skrivni turneji izraelskega obrambnega ministra Ariela Sarona po srednji in zahodni Afriki so v Izraelu sprejeli s popolnim molkom. Izraelski minister, ki ga je spremljalo pet visokih vladnih funkcionarjev, naj bi prejšnji teden bil v več afriških državah, ki se bojijo, da bi postale tarča libijskih akcij, ponudil jim je vojaško in gospodarsko pomoč pod pogojem, da bi te države navezale z Izraelom tesnejše stike. LONDON - Na Severnem Irskem so bile velike protestne demonstracije anglofilskega protestantskega prebivalstva, ki meni, da je London preveč popustljiv do pripadnikov Irske republikanske armade in njihovih pristašev. Več tisoč policistov in vojakov je v pripravljenosti. Tako želijo preprečiti večje spopade med protestantskim in katoliškim prebivalstvom. NORFOLK - Predstavnik ameriške mornarice je sporočil, da je lahki bombnik iz eskadrilje letalonosilke Nimitz včeraj strmoglavil v Sredozemsko morje kakih 190 kilometrov severozahodno od Sardinije. Pilota pogrešajo. Agencija UPI opozarja, da je prejšnji torek v tem predelu strmoglavil reaktivec „wiking”, v katerem so se ubili štirje člani posadke. Tudi to letalo je pripadalo eskadrilji z Nimitza, ki te dni pljuje po sredozemskih vodah. SEMINAR ZA KADROVSKE DELAVCE Letos ustanovljeno društvo kadrovskih delavcev v Posavju je v ponedeljek pripravilo celodnevni strokovni seminar o aktualnih nalogah delavoev kadrovsko—socialnih služb. Prvega seminarja v Cateških Toplicah se je udeležilo 62 kadrovikov. Seznanili so se z odprtimi vprašanji usmerjenega izobraževanja in proizvodnega dela, o izvajanju nalog usposabljanja in anpoclo. vanja umsko in telesno prizadetih oseb ter s povsem praktičnimi rešitvami s področja delovnih razmerij. INFORMIRANJE V KS Osnovna organizacija ZSMS Mo-zelj je pred kratkim sklicala posvet o informiranju v KS ,Jvan Omerza” Livold. Menili so, da imajo na območju Mozlja pri Kočevju, ki tudi sodi v KS „Ivan Omerza”, informiranje zadovoljivo urejeno, za območje vse KS pa pomanjkljivo. Na posvetu, ki so se ga ob domačih mladincih udeležili tudi predstavniki KS „Ivan Omerza” ter uredništev Kočevskega žarometa in Dolenjskega lista, so menili, daje treba v KS bolje izkoristiti vse načine informiranja, ki so pooeni (od ustnih obvestil in oglasnih desk do glasila KS, ki naj bi ga ustanovili, oziroma bi vanj lahko prerastli sedanji mozeljski Viharji) pa tudi druga sredstva obveščanja. Predlagali so, naj bi za širše delegatsko obveščanje v občini izdajali posebna ciklostirana obvestila, ker je vprašljivo, ali bo moč zbrati dovolj denarja za redno občinsko glasilo. Menili so še, naj bi zakupili v Dolenjskem listu več prostora, kot ga je sedaj, da bi bili občani lahko natančneje informirani o gospodarjenju in drugih dogajanjih v občini in regiji. J. P. Obdržite svetlo prihodnost, roje ml dajte žarnico! SUM Ih PiiHum DRAGA ŠOLA „Pri obnavljanju kostanjevi ške osnovne šole so že naredili fasado, nakar so ugotovili, da bi bolj ustrezal mozaik, in so fasado odstranili,“ je navedel kot primer nesmotrnega trošenja družbenih sredstev sekretar OK ZK Krško Jože Peterkoč. Ko je omenil še visoko ceno takega igračkanja (nazadnje je bil govor o 50 starih milijonih) je med člani konference, ki je razpravljala o usmerjenem izobraževanju, kar završalo. Slišati je bilo zahteve, da je treba takoj ugotoviti, kdo je za to odgovoren, in ga kaznovati. Našli so se celo zagovorniki takega početja, češ saj ne gre za denar iz občine, ampak izven nje, nakar je vzrojil podpredsednik občinskega sindikalnega sveta Anton Vodišek, rekoč: „Sred-stva so družbena, ni važno, če niso iz občine!" Težko pričakovana »jedrska” Zaenkrat resda ni neposredne nevarnosti za električni mrk, toda kako bo v mrzlih dneh z večjo porabo? — Jedrska elektrarna postopno do polne zmogljivosti Sejmišča NOVO MESTO: Na ponedeljkov sejem so rejci pripeljali na prodaj 332 prašičev, starih od 6 do 12 tednov, in 11 od treh do pet mesecev starih prašičev. Lastnika je menjalo 188 živali, za mlajše živali so morali kupci odšteti od 2.000 do 2.900 dinarjev, za starejše pa od 3.000 do 3.900 dinarjev. BREŽICE: V soboto so rejci prodajali 436 do tri mesece starih prašičev, starejših živali pa je bilo na prodaj le 8. Prvih so prodali 325 (po 120 dinarjev 1 kg žive teže), drugih pa 6 (po 80 dinarjev 1 kg žive teže). Kot kaže poročilo dispečer-jev slovenskega elektrogospodarstva, se nam vsaj za zdaj ni bati električnega mika. Poraba električne energije je bila v oktobru manjša, kot je bilo predvideno, povečala pa se je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah, s čimer je bilo privarčevano nekaj premoga. S porabo 688,9 milijona kilovatnih ur smo v Sloveniji porabili le za 2,2 odstotka več električne energije kot oktobra lani, to pa je za 5,1 odstotka manj, kot je bilo v načrtu. Ob tem je treba navesti, da so slovenske elektrarne ob manjših padavinah kot lani proizvedle za nekaj več kot 21 odstotkov električne energije več, kar znese 47 milijonov kilovatnih ur. Zaradi boljšega dela hidroelektrarn so manj delale termoelektrarne, ki so s tem prihranile premog; ta bo v naslednjih mesecih prišel še kako prav. Oskrba z električno energijo bo v marsičem odvisna od padavin in od tega, kako bodo delovale termoelektrarne. Seveda je zaželeno, da bi bila proizvodnja hidroelektrarn čim večja, hkrati pa, da bi bilo v termoelektrarnah čim manj okvar, do kakršnih je prišlo lani. Elektroenergetska bilanca pa bo odvisna tudi od tega, kako bo delovala jedrska elektrarna. Ta je bila prvič vključena v omrežje 2. oktobra letos, zdaj pa so že prišli do proizvodnje 280 mega- Kmetijski Pot do dobre sadne sadike Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Za sajenje sadnega dre tja to dvakratno velja. Jesen je primernejša od pomladi. Zdaj je več časa in ni strahu pred sušo, ki lahko zapreti sušca — marca. Jeseni posajene rastline se zato raje primejo in se prej ukoreninijo. Novembra in decembra je običajno še čas za saditev, če le preveč ne zmrzuje, in seveda če še ni zametel sneg. Marsikdo ne ve, kam bi se ob mil. da bi dobil dobre sadike. Samo drevesnice in njihovi kooperanti imajo dovoljenje za prodajo, le tam je zanesljivo mogoče dobiti priznan sadni material. Tako kot pri prodaji trtnih cepljenk se je od daleč treba ogibati prekupčevalcev, ki obetajo eno, zraste pa drugo — potem ko so krivi mešetaiji že nedosegljivi. Iz zadnje številke revije „Moj mali svet” povzemamo nekatere podatke, o možnosti nakupa, ki bi bili za Dolenjce najbolj zanimivi. Nam najbližje drevesnice imata sevniški kmetijski kombinat in ljubljanski Kmetijski zavod s svojimi kooperanti. Kmetijski zavod Ljubljana pridela v svoji drevesnici na Studencu pri Ljubljani kakih 60.000 sadik različnih sadnih vrst. Jablane sodobnih sort ima na šibkih in srednje bujnih podlagah ter na sejancu, hruške na kutini, breskve na sejancu, ribez, sadike leske in orehov itd., vendar je treba dodati, daje prejšnji teden, ko smo podatke preverjali, nekaterih vrst sadik že zmanjkalo. Kooperanti KZ Novo mesto so: Jože Prelog, Novo mesto, Adamičeva 15; Stane Prešeren, N. m. Lobetova 42, in Martin Barbo, Mali Kal 11 pri Mimi peči. Zal nimajo vseh iskanih sadnih vrst. Sevniški kmetijski kombinat ima naprodaj jablane in hruške. Letošnje cene sadik v slovenskih drevesnicah so od 80 do 120 dinaijev za jablane in hru&e, za leske 20 do 50 din, za orehe 400 din in za jagodičje 20 do 50 dinaijev. Tako vsaj piše v ceniku. Dobra sadika, z oznako sorte inrazvitimi glavnimi koreninami, je seveda šele osnova za začetek, za lepo rastoče, rodno drevo. Slediti mora strokovno opravljeno sajenje in kasneje vestno negovanje, sicer je izdatek za sadiko lahko proč vržen denar. Inž. M. L. vatov. Kdaj bo začela elektrarna v Krškem obratovati s polno zmogljivostjo še ni znano, saj se bodo njeni končni zmogljivosti 632 megavatov približevali postopoma. Novembra so zaradi preizkušanja jedrsko elektrarno ustavili za okoli deset dni. J. S. Dogovorjeni za sovlaganje v decimirnico V Sevnici lesarji in gozdarji združujejo denar V družbi si prizadevamo, da bi bilo čim več združevanja dela in sredstev med samimi porabniki. Lep primer so uspešno pripeljali do konca minuli teden v Sevnici. Med tozdom Žaga, vsemi tozdi.brežiškega Gozdnega gospodarstva, Kopitarno in Stillesom je podpisan samoupravni sporazum o sovlaganju v novo deci-mimico. Podpisniki so se tudi okvirno dogovorili, kaj narediti iz 7.500 kubi-kov desk, iz katerih naj bi, ko bo decimimica gotova, narezali 4080 kubikov zakrivljenih elementov, 1.906 kubikovbolj zahtevnih, 1.436 manj in 750 še manj zahtevnih elementov. Celotna naložba je ocenjena na skupaj 21,8 milijona dinaijev. Pri tem znesku sovlaga tozd Žage 9 milijonov dinaijev, vsi ostali tozdi GG 5 milijonov, Kopitarna 4,9 milijonov in Stilles 2,8 milijonov. Vse skupaj poteka torej neposredno, brez sodelovanja banke. Vsi podpisniki bodo dobivali torej že oplemeniteno surovino na enem kraju. Decimirnico naj bi pričeli graditi v no- vem letu, do kraja prihodnjega leta naj bi bila tudi zgrajena. Gozdaiji in lesarji so torej zgledno našli pravi način sodelovanja. A. Z. Ne »ubogljivost” Samo štiri dolenjske prijavljene investicije ustrezajo družbenim merilom Banke v tem času anketirajo gospodarstvo, da bi na osnovi odgovorov, ki jih bodo dobili, spoznavali naložbene namene dolenjskega gospodarstva do leta 1985. Analiza najavljenih investicij bo najbrž vsestransko uporabna, saj ne bo samo pokazala, v kakšno smer se razvija naložbena politika, ali je ustrezna sprejetim smernicam ipd., marveč tudi, koliko je sedanja naložbena politika v dolenjskem gospodarstvu sploh ustrezna razvojnim težnjam. Po nekaterih podatkih je mogoče sklepati, da v naši regiji zelo težko lezemo iz starega investicijskega razmišljanja. Banki je bilo nazadnje prijavljenih 24 investicij, vendar so samo 4 od njih ustrezale družbeno preveijenim kriterijem za nove naložbe, ostale pa so bile bodisi pomanjkljivo predstavljene, bodisi da investitor sploh ni bil kreditno sposoben ali pa sploh niso ustrezale sprejetim merilom. Če se bo tako nadaljevalo, potem se lahko zaskrbljeno vprašamo, kaj bo z razvojem regije. Bančna sredstva, ki so na voljo v naši pokrajini, se bodo ob pomanjkanju primernih naložbenih projektov pri nas prelila drugam, tja pač, kjer bodo pripravili prioritetne naložbene naloge. Pravilna naložbena usmeijenost gospodarstva torej ni le stvar večje ali manjše ..ubogljivosti", marveč življenjski interes dolenjske regije, če noče razvojno zaostati. MiM ŠKRAT MEŠAL CRKE V prejšnji številki Dolenjskega lista nam je tiskarski škrat zamešal samo dve črki v sestavku „Lik slabega dela" na strani 3 in v tretji vrsti v oklepaju spremenil ..kočevski Lik" v ..kočevski tisk". Vendar se kljub temu jasno vidi, da gre za Lik, saj vsak ve, da tiskarji ne izdelujejo omar, o katerih je v sestavku govor. Upamo, da nam bodo kolegi tiskarji tega škrata oprostili, saj gotovo tudi njim včasih ponagaja. - Po Imate kapital za to Invastldia? - Ja, Marksovl DVE MUHI NA EN MAH — Delavci brežiškega KOP polagajo kanalizacijske cevi vzdolž regionalne ceste skozi KrSco vas. Za tem bodo uredili pločnik in tako zavarovali pešce, da bo poslej med njimi manj žrtev prometnih nesreč. Za to delo prispevajo svoj delež tudi krajani. (Foto: J. Teppey) ZADNJI BODO DOBILI VODO - Vaščani Pijane gore edini v krajevni skupnosti Veliki Tm nimajo dovolj zdrave pitne vode. Zato so tudi v nedeljo pridno vihteli krampe in lopate, da bi skopali zadnje metre 2340 m dolgega vodovoda od zajetja na Novi gori. (Foto: Pavel Perc) KRMEUCANI GOSTUJEJO - V soboto so v Sevnici nastopili igralci krmeljske Svobode s komedijo Ptice selivke. Z žarom so upodobili vse glavne like. V društvu so dobro povezali vse, od scenografije do ostalih oderskih delavcev, ki jih sicer na sceni gledalec ne vidi. (Foto: A. Železnik) METLIŠKA VINOTEKA - V metlici Vinski kleti so pred časom v posebne opečne modele, narejene v opekami Zalog, vložili 3.200 steklenic vrhunske črnine (letnik 1979). To je začetek vinskega arhiva, ki ga nameravajo sčasoma še povečati, saj imajo primerne prostore za staranje vina. EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja:Tft Dober šek Mlado vino N ima duh po žveplovem dvokisu Že več vinogradnikov mi je povedalo, da ima mlado vino duh po žveplovem dvokisu. Vino smrdi po žveplu in je kot tako neprimerno za uživa-nje. j Žveplov dvokis (H2S) v vinu je močno smrdeč plin, podoben smradu razbitega gnilega jajca. Tega smrdečega plina je več ali manj skoraj v vsakem mladem vinu, le da ga je pri nekaterih vinih tako malo, da ga sploh ne občutimo, pri drugih vinih pa je vonj tako močan, da je zaradi tega vino manj vredno, včasih celo neužitno. Če tako vino pijemo, nas boli glava ali pa nas celo sili k bruhanju. Nastanek žveplovega dvokisa v vinu Žveplov dvokis, po Judežu (Vinarstvo, Ljubljana 1981) vodikov sulfid (H7S - plin), nastane v vinu navadno med vrenjem, pa tudi šele po burnem vrenju. Pogoj za ta pojav je vselej navzočnost žvepla. Če žveplamo trsje proti oidiju bolj pozno, ostane na grozdju precej žvepla. Tako pride žveplo v mošt. Vedimo, da se žveplo ne topi v vodi ali moštu, to je pred vrenjem mošta. Sele ko ima mošt dovolj alkohola, se žveplo topi. Vinske kvasnioe del žvepla, ki pride z grozdjem v mošt, uporabijo pri zgradbi plazmatične beljakovine, zato žveplo pospešuje vrenje mošta, izloča pa se žveplov dvokis. Odtod, da najpogosteje prihaja vonj po žveplovem dvokisu v mnogih mladih vinih. Poleg navedenega prihaja do pojava žveplovega dvokis? v mladih vinih še v naslednjih primerih: - zaradi nepravilno žveplanih sodov, zlasti če žveplamo sod neposredno pred tem, preden začnemo v sod natakati mošt. Ta primer je hujši, ker se žveplov dvokis veže v žveplasto kislino, ki jo je težko odpraviti; - vinograška zemlja, ki je močno pognojena s hlevskim gnojem, daje grozdju in mošti neprijeten vonj po žveplu; - skladkor, s katerim popravljamo (sladkamo) mošte, je pri predelavi obravnavan z žveplenimi preparati kot belilom za sladkor, in tako s sladkorjem vnašamo v mošt tudi žveplo; - vinske droži vsebujejo belja-kovinaste snovi, v katerih je tudi žveplo tako kot v kuijem jajcu. Če se droži kvarijo, razpadajo, gnijejo in tako nastaja žveplov dvokis s vsemi svojimi škodljivi- ] | mi posledicami. Preprečevanje žveplovega dvokisa v vinu Slab učinek žvepla na grozdju preprečimo, če drozgo pri predelavi grozdja zažveplamo vsaj 'minimalno z 10 do 15 grami kalijevega metabisulfita na 100 kg grozdja. Se boljše pa je drozgo oziroma mošt močno žveplati, to je razsluziti, v 24 urah pretočiti in dodati čistih vinskih kvasnic tako, kot to zahteva postopek pri razsluzenju moštov. Sode,' ki smo jih pomili z vodo pred trgatvijo, ne žveplamo takoj, ko smo iz soda zlili vodo. Sveže opran sod pustimo vsaj 24 ur, da se glavna vlaga na dogah soda posuši, nato spd zmerno zažveplamo z azbestnim trakom (1 trak na 100 litrov vsebine soda) in zatem v sod nalijemo mošt. Da preprečimo duh po žveplu, ki ga povzročajo droži, ne smemo pustiti mladega vina predolgo na drožeh. Vino, ki je predolgo na drožeh, če že nima izrazitega duha po žveplovem dvokisu, ima po navadi neprijeten vonj in okus po drožeh, ki prav tako kvarno deluje na vino. Odprava žveplovega dvokisa iz vina Takoj ko v mladem vinu zaznamo vonj in okus po žveplovem dvokisu se moramo lotiti zdravljenja, oziroma odpravljanja te napake. Če tega ne storimo, se smrdljivi žveplov dvokis veže z alkoholom v sulfide etila - etilmerkaptan - ki daje vinu bolj neprijeten vonj po žveplu, katerega težje zdravimo ali odpravimo (čiščenje z aktivnim ogljem). Ce ne odpravimo žveplovega dvokisa iz mladega vina in če pretakamo vino v močno žveplan sod, prehaja žveplov dvokis najprej v žveplasto kislino in polagamo v žvepleno kislino. Ta kislina prodre v lesene doge sodov in jo zelo težko odpravimo. Žveplov dvokis v mladem vinu drugače ni nobena težka napaka vina, saj ga zelo lahko odstranimo s pretakanjem vina. Pri tem vino močno zračimo (prevetravamo) tako da kapljice vina pri pretoku čim bolj razbijemo. Pri močnejšem vonju po žveplovem dvokisu predhodno mlado vino še zažveplamo z dodatkom 10 gramov kalijevega metabisulfita na 100 litrov vina, nato pa vino takoj pretočimo in pri tem močno zračimo z razbijanjem vinskih kapljic. Mnogi priporočajo za odpravo vonja po žveplovem dvokisu, da pri pretoku vino pretakamo preko bakrenega lijaka ali preko preluknjane bakrene plošče. »Dolenjski list« v vsako družino Denar za zdravje Sevniška občina sodeluje pri posodabljanju bolnišnice v Celju — Tudi za brežiško, ko bo „zelena luč" za naložbo Vso pohvalo zasluži tekoče obveščanje, ki ga opravlja izvršni odbor sklada za modernizacijo Bolnišnice celjskega zdravstvenega centra. Tako imenovana I. faza modernizacije te bolnišnice je bila pred dvema letoma ocenjena na 332 milijonov dinarjev. Po novih ocenah, gradbinci pač pribijajo ceno preprosto po metodi biroja za gradbeništvo, naj bi veljala 28,8 odst. več. Izvršni odbor sklada meni, da je treba gradnjo zaključiti konec prihodnjega junija. Bolnišnico bodo dopolnjevali še vso novo petletko, vrednost naložb je ocenjena na 900 milijonov dinarjev. Občine širšega celjskega območja prispevajo po družbenem dogovoru, med njimi tudi sevniška. Če ne bi bili vključeni, bi to plačevali v višjih cenah zdravstvenih storitev. V bolnišnici se spopadajo z vsemi težavami, ki danes pestijo investitorje. Za marsikoga utegne zveneti presenetljivo, je pa vendarle tako. Bolnišnica namreč ne premore prepotrebne generatorske postaje, da bi bila v primeru izpada napetosti iz omrežja neodvisna. Slednje je nujno za številne elektronske naprave, predvsem pa si ni mogoče zamisliti operacij. Zato so se domenili, da si bolnišnica omisli lastno elektriko, preden bo zgrajeno ostalo po načrtu. Investitor mora za to najti premostitev. Ne bi bilo za dana-šnjik pravzaprav banalno, da bi ob vsem znanju specialistov in opremi, ki jo vseeno imajo, bolnik izdihnil na operacijski mizi, ker bi pač zmanjkalo toka? A. ŽELEZNIK 9 NEDONOSNIH KOLEKTIVOV Po devetmesečni bilanci je očitno, da je v novomeški občini 9 delovnih organizacij poslovalo z izgubo, medtem ko jih je bilo ob polletju le 8. Tem se je zdaj pridružila še KZ — tozd Hmelj-nik Novo mesto. Izgubo je izkazalo 7 tozdov IMV na območju občine, in sicer v znesku 764 milijonov dinarjev, Komunala je imela 859.000 din primanjkljaja, Hmeljnik pa 713.000 dinarjev. 68 000 Novo mesto Zagrebška 18 tel 068/23-311 telex35728 inDUSTRIJR mOTORRIH VOZIL nOVO mESTO Odločneje... (Nadaljevanje s 1. strani) za delo, hkrati pa menim, da imate še notranje rezerve.” Gostje so se v razpravi zanimali še za vrsto podrobnosti iz proizvodnje, posebno glede možnosti za kar naj večji izvoz, in priporočali prodor na nova tržišča, za kar se tudi kažejo možnosti. Z vso pozornostjo pa je v IMV treba oceniti tudi možnosti za sodelovanje z domačo avtomobilsko industrijo, zlasti s tovarno TAM in Civeno Zastavo, o čemer že tečejo konkretni pogovori. Ko so govorili o pomoči, ki bi jo moral sanacgski program dobiti v domačem okolju, je predsednik Zemljarič izrecno poudaril, da bi morali v regiji izpolniti obljubo o kadrovski pomoči IMV, brez katere ne bo možno izpeljati sanacije in tudi ne kolektivu z dolgoročnimi načrti zagotoviti trdnih tal pod nogami. • Prav tako resno bi morali v DIV zastaviti vse sile, da bi vsaj do junija prihodnjega leta izpolnili vse zaostale obveznosti do domačih kupcev. „Resne sanacije kolektiva brez rešitve tega problema ne more biti. Zavedamo se, da je to huda hipoteka, vendar moramo najti sredstva tu možnosti, da to rešimo “jedejal predsednic slovenskega izvršnega sveta. Tudi na pogovoru, ki so ga imeli gostje v poznopoldanskih urah s širšim družbenopolitičnim aktivom, kjer » obravnavali gospodarstvo v novomeški občini nasploh, je bilo rečeno, da je osnovni problem občine in arie regije razrešiti in odločneje uresničevati sanacijo IMV. Kar pa zadeva usmeritev za prihodnje leto, so Novo meščani gostom že omenili več pripomb na resolucijo za leto 1982. Očitno je, da bo kmetijstvo poleg izvoza J^rak) prvo violino” in da bo taka usmeritev trajala vsaj nekaj let. RIA BACER 9/nz M UnfAmJt/jtvo' lufo/ • OSEBNI AVTOMOBILI ■ SERVISNA OPREMA • GOSPODARSKA VOZILA - PRIKOLICE Zaprosil za razrešitev A. Šobar naj bi dolžnosti opravljal do konca mandata PREKRIVALI SMO STREHO SOLE 40 osmošolcev iz Trebnjega se nas je 9. novembra odpeljalo v podružnično šolo v Dobrniču, kjer smo delavcem Tegrada pomagali prekrivati dotrajano streho šolskega poslopja. Najprej je bilo treba streho razkriti, to opravilo je potekalo hitro, nato pa smo pripravili novo strešno opeko. Streha je bila velika, zato smo pomagali še več naslednjih dni. Delali nismo zastonj, pri-služeni denar pa bomo porabili za zaključni šolski izlet. SONJA RAČIČ OŠ Trebnje „MLADOST '/'*] V PESMI.. Prejšnji četrtek je bila v novo-meškem Domu JLA prireditev „Mladost v pesmi, besedi in spretnosti”. Bogat kulturni program je dopolnil kviz o pomenu Titovega vojaškega dela. Ekipe so sestajali po trije vojaki in mladinci, zmagala pa je ekipa, ki so jo tvorili vojaki in predstavniki Doma za učence Majde Šilc. Ta ekipa se bo udeležila območnega tekmovanja v Črnomlju. MIRAN ŠIŠKO Dom za učence Majde Šilc Novo mesto PIONIRSKO PRVENSTVO V črnomaljski športni dvorani je bilo občinsko rokometno tekmovanje za pionirke. Zmagale so pionirke iz Dragatuša, za njimi pa so se uvrstile tekmovalke iz Starega trga, Vinice, Semiča in Črnomlja. Najboljša strelka je bila Koprivčeva iz Starega trga. MARJANA MIHELIČ OŠ Stari trg MLADI GASILEC Na naši šoli smo imeli gasilsko proslavo, pri kateri so sodelovali tudi gasilci iz Novoteksa. Na proslavi so učence naše šole sprejeli med mlade gasilce. Upamo, da se bodo mladi gasilci izkazali pri nesrečah, požarih, poplavah ipd. MAREJA FORŠEK OŠ 12.SNOUB OBČANOM DOLENJSKE IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE SIS O FINANČNEM PLANU Danes in jutri bodo v Črnomlju seje skupščin nekaterih interesnih skupnosti, na katerih bodo pregledali, kako so v devetih mesecih uresni- ..... . * gevali finančni plan, pripravljeni so KAMERA ODKRIVA — Vreče malt it a , že kakšen mesec zložene tudi osnutki tega plana za prihodnje pod milim nebom ob stavbi, v kateri deluje metli&a davčna leto, na dnevnih redih pa je še več uprava, gotovo niso last tega ali onega socialno ogroženega občana, drugih aktualnih nalog posameznih Veijetno pa je ta gradbeni material v zvezi z dolgotrajno obnovo interesnih skupnosti. pročelja sosednjega obrtnega doma. PRAVNA POMOČ V REGIJI Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Sevnici je na seji 19. novembra podprlo zamisel, da se pri medobčinskem svetu Zveze sindikatov organizira pravna pomoč za delavce iz vsega Posavja. Pravnik samo za te naloge se bo lahko izčrpneje posvetil delu, bo npr. lahko zastopal delavce pred sodiščem združenega dela ipd. Doslej imajo v Sevnici pravno pomoč organizirano pogodbeno. Pravica je na voljo v prostorih občinskega sindikalnega sveta vsak ponedeljek popoldne. Anton Šobar, predsednik komiteja za plan, analize in gospodarjenje pri skupščini občine Ribnica in član občinskega izvršnega sveta, je na zadnji seji IS zaprosil za razrešitev teh dveh dolžnosti, ker je že zaprosil in bil imenovan na novo delovno dolžnost svetovalca za kmetijstvo, lov in ribolov pri skupščini občine Ribnica. Na seji izvršnega sveta so sklenili, da naj bo Šobar še član (in še naprej tudi podpredsednik) izvršnega sveta občinske skupščine ter predsednik komiteja — in sicer do konca man- data, za katerega je bil izvoljen. Prav ob novih volitvah mu bo namreč potekel že drugi štiriletni mandat in ga torej na to dolžnost ne bi bilo mogoče več izvoliti. V razpravi ob njegovem predlogu za razrešitev je bilo tudi pojasnjeno, daje dobil tovariš Anton Šobar več predlogov, da bi prevzel nekatere odgovorne dolžnosti izven občinske uprave in sicer kot sekretar ali direktor. Vse predloge je odklonil, ker želi še naprej delati v občinski upra- J. PRIMC Dobra sestava evidentiranih V Sevnici so zadovoljni s pripravami na volitve Do minulega tedna je bilo skupaj evidentiranih že 3.745 delovnih ljudi in občanov. Za samoupravne interesne skupnosti so jih popisali 2.425, za družbenopolitično dcupnost pa 1.320. Posebej razveseljiva je sestava. Kar 40 odstotkov evidentiranih je žensk. To sorazmerno dobro odraža tudi sestavo zaposlenih, v republiških primerjavah spada to razmerje v sam vrh. Doslej je med evidentiranimi tudi 17 odstotkov mladih. Mladinska organizacija si prizadeva doseči 25 odstotkov. Očitno bo v sevniški občini mogoče doseči tudi ta cilj. Na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta so 19. novembra pretehtali tudi kvalifikacijsko sestavo evidentiranih. Ta v marsičem odraža sestavo zaposlenih v industriji sevniške občine. Do skupne seje občinske konference SZDL in sindikalnega sveta ne bo treba dosti čistiti seznamov. Delovni ljudje in občani so namreč v večini primerov že pri evidentiranju pazili na to, da so izpuščali tiste, ki za posamezne naloge ne morejo biti ponovno evidentirani, ker imajo za seboj že po dvoje mandatov. A. ŽELEZNIK kultura in izobra- ževanje Nespodbudna o Trdinovem kipu Ustvarjalec kipa J. Trdine pri stopiški šoli odgovarja na zapis v Dolenjskem listu Redno prebiram vaš list, še posebno me zanimajo kulturni dogodki. V številki s 5. novembra sem ob fotografiji kislega obraza Severina Šalija prebral trditve nepodpisanega avtorja o odkritju kipa Janeza Trdine pri stopiški osnovni fcli. Všeč mi je, da je pisec zabeležil razpoloženje med občinstvom, ni pa iz zapisa razvidno, na kakšen način ga je dognal: ali iz razgovorov ali iz grimas. Vsekakor ne morem trditi, da je bik) ,,med ljudmi“ drugače, saj me na otvoritev niso povabili. Priznati moram, da mi je bilo težko, ko sem vrstice prebral. Avtorja podpisa pod fotografijo vabim v svojo delavnico, kjer mu bom razložil vse o nastanku kipa. Moti me, ko pišete, da so ljudje od kipa ,.pričakovali več". Kaj mi niso mogli prej pomagati, da bi tudi v meni nastala enaka podoba o podgorskem bardu? ANDREJ GROŠELJ, Dobja vjts n. h., Ravne na Koroškem »Dolenjski list« v vsako družino pisma in odmevi V galeriji, urejeni v pritličju metliškega gradu, so od petka na ogled dela enajstih udeležencev letošnje, prve belokranjske slikarske kolonije - Nekaj slik bo v „Beti" MANDARINE SAMO ZA _ ZNANCE? L9. novembra dopoldan sem skoz izložbeno okno trgovinice s sadjem na Partizanski cesti v Novem mestu opazil zelo lepe, zrele mandarine. Čeprav je bila cena visoka (kilogram 85,00.-, drugod 75,00.-), me je lepi sadež zvabil v trgovino. Naročil sem kilogram, vendar sem bil presenečen, ko je prodajalka začela dajati v vrečko čisto druge, manj lepe mandarine, ki so bile na policah za njenim hrbtom. Zato sem jo opozoril, da bi rad prav tiste ob oknu, zaradi katerih sem sploh prišel v trgovino. Toda prodajalka se za opozorilo ni zmenila. Zato sem odločneje vprašal: „Ali tistih ne daste? “ ,2Je!“ je odgovorila, jaz pa sem seveda trgovino zapustil. Kolikor vem, mora biti namreč vse blago, ki je na zalogi, na razpolago slehernemu kupcu. Zdaj bi pa rad vedel, kakšna špekulacija se za vsem tem skriva in kaj pravi na to tržna inšpekcija. Dogodek se mi je pnmeril omenjeni dan ob 8,15. K. B. Odpovedala pomoč v stiski Prošnja za prevoz k zdravniku na reševalni postaji v Krškem naletela na gluha ušesa 20. oktobra sem zaradi hude opekline na nogi (bila je druge stopnje, kot so kasneje ugotovili zdravniki) po telefonu klicala za pomoč reševalno postajo v Krškem. Rekli so mi, naj pridem sama ali pa naj me kdo pripelje. Za pomoč sem prosila človeka (ne bom ga imenovala), ki dela pri upravi za notranje zadeve v Krškem. Izgovarjal se je, da nima avtomobila, na prošnjo, naj me odpelje k zdravniku z mojim, pa je rekel, da nima časa. Mislim, da je dolžnost vsakega človeka, da pomaga drugemu v stiski, zato mi je nerazumljivo obnašanje delavke na reševalni postaji v Krškem in človeka, ki sem ga prosila za pomoč. Tako sem se sama odpeljala v Brežice, čeprav sem skoraj omedlevala od bolečin, in sem morala med vožnjo dvakrat ustaviti. S težavo sem se pripeljala do Milene Lepej v Brežicah, odkoder sva klicali reševalno postajo v Novem mestu. Rešilni avtomobil z zdravnikom je hitro prišel in sem hvaležna za takojšnjo pomoč, ki mi je niso hoteli nuditi na reševalni postaji v Krškem. Rešilni avto iz Novega mesta me je odpeljal v Ljubljano v Vojni kirurški center Moste, kjer so me ,pbdelali“ kot nujni primer in me zadržali na zdravljenju do 13. novembra. Zahvaljujem se vojnemu sanitetnemu osebju iz Novega mesta za skrb in takojšnjo pomoč ter zdravnikom Vojaške bolnišnice v Ljubljani. Delavka z reševalne postaje v Krškem pa bi dohodek lahko čakala kar doma, saj v službi ne pomaga vsem, ki so v stiski. SONJA PETROVIČ Novi Beograd Il.bulevar 130 Brežice, C. prvih borcev 4b) Metlika odprla svojo galerijo Še: Popotovanje v prazno Se en ugovor ob oceni knjige „Popotovanje k Levstiku' Za izhodišče svojega odgovora na moj ugovor ste uporabili pomembno Levstikovo misel o kritiki. Moram pa povedati, da je treba Levstikov citat o objektivni kritiki vsebinsko izpeljati do konca. Prvič. V Popotovanju k Levstiku sem se držal navodil, ki jih mora upoštevati sestavljalec slovstvenega in kulturnozgodovinskega vodnika. Pod prvo točko ima navedeno, da označi na zemljevidu zamišljeno traso in shemo poti z imeni krajev, ki jih omenja. O tem se lahko prepričate pri Slavističnem društvu Slovenije, ki ima prav zdaj v načrtu inti-nerarije za vsa naša področja. Jaz sem za velikolaški det vse to navedel, celo parkirišča sem označil, kar je zlasti za ekskurzije z avtobusi nujno potrebno. Vi to imenujete le ..nekaj zemljevidnih črt“. Drugič. Glede obsega Levstikovega dela nisem v zmoti jaz, ampak vi. H konceptu Zbranega dela slovenskih klasikov namreč sodi kot krona opusa monografija o pisatelju in dr. A. Slodnjak prav zdaj pripravlja Levstikov življenjepis. Vaša trditev, da je urednik lani zaključil Levstikova zbrana dela, je napačno obveščanje. Tretjič. Vaš .grozeči Copyright by Janez Debeljak", s katerim si Eridržujem avtorstvo izbora izvleč-ov ponatisnjenih del in fotografskega gradiva sodelavcev ter 127 navedenih in morebiti še katerega neomenjenega vira, kot namigujete vi, nima resnice na sebi. Se več, podtikate mi stvari in pri tem sebe zapletate v zanko, ne mene. Vse ilustracije, od prve do zadnje, so po moji zamisli in po mojem naročilu. Vsi odlomki književnih del Trubarja, Levstika in Stritaija kot dopolni-ilustracijam ali kot pomoč vodičem literarnih ekskurzij. Resnica je ta, da z .grozečim Copyrightom“ nimam nikake zveze. fr Subjektivizem? Za vas „doma!a nič novega, podano dokaj neurejeno, nepregledno" je za drugega ocenjevalca Popotovanje k Levstiku .bogato ilustrirana knjiga, ki nam na zanimiv način prikazuje Levstikov rojstni kraj s širšo velikolaško okolico tkim. literarni trikotnik Rašica-Podsmreka-Retje in znamenite Lašče od Trubaijevih časov do današnjih dni", kot predstavi knjigo kratka oznaka pod naslovom Iz dotoka vknjižne zbirke NUK, Delo, 13. novembra 1981, stran 3. Ali je tudi to subjektivna oznaka, ne vem. Vsekakor je precej drugačna od vaše. Naj vas spomnim ob vaa besedi „nič novega na 100-letnioo Jurčičeve smrti. Osrednji slovenski tisk se je razpisal ob na novo odkritem Jurčičevem portretu. Vam pa se ob mojem delu ni zdelo vredno omeniti na novo obdelodanjene fotografije Frana Levstika iz mladih let, ko še ni nosil brade in torej kaže pisateljevo podobo nekako v času ustvaija-nja Martina Krpana. Ta fotografija je bila do moje objave levstikoslov-oem neznana. (Dolenjski list je o njej zapisal samo kratko notico 10. 6. 1971.) Fotografijo imate pred nosom, Bodgora je blizu Novega mesta. - To omenjam zato, ker kot sestavljalec literarnega vodnika niti nisem bil dolžan na novo odkrivati, ampak obiskovalca le popeljati na pot in opozoriti na že znana dejstva. Tudi jaz zaključnem to ropotanje v prazno. Ne glede na očitke pa sem vam dolžan zahvalo za posredno ali neposredno popularizacijo knjige Popotovanje k Levstiku. JANEZ DEBELJAK PRIPIS - O. J. Debeljaka knjigi kajpak niti besedice več, za neizkrivljeno obveščenost tistih, ki so jim knjige še kaj mar, pa tole. „Tako bo treba zdaj. ko je končano zbrano delo Frana Levstika v uredništvu Antona Slodnjaka, zaključiti...“ Tako je med drugim o zbirki Zbrana dela sloveaskih pesnikov in pisateljev povedal (Delo, 14. julija 1981) njen po smrti Antona Ocvirka glavni urednik France Bernik. Z enajsto knjigo, ki prinaša pisma, skladno z uredniškimi izhodišči o zaključitvi tega ali onega zbranega dela pa še kazalo vseh Levstikovih del in osebno imensko kazalo za vseh 11 knjig, je Levstikovo zbrano delo končano. D. RUSTJA Od občinskih središč v dolenjski regiji samo še Črnomelj nima stalnega razstavišča za predstavitve likovnih in drugih eksponatov. Metlika je tako razstavišče dobila to jesen. Galerijo v metliškem gradu so hkrati z razstavo del udeležencev prve belokranjske slikarske kolonije odprli 20. novembra. Na prireditvi, s katero so počastili letošnji praznik občine Metlika, so sodelovali tudi tamburaši in recitatorji. Prostorno galerijo v pritličju metliškega gradu, v katerem domujeta tudi Belokranjski muzej in Slovenski gasilski muzej, so ob denarni pomoči metliškega izvršnega sveta, občinske in republiške kulturne skupnosti ter domačih gradbenikov medili v nekdanjih delavnicah. O tovrstnih prizadevanjih in naporih, da bi tudi Metliki omogočili stal-nejšo vključitev v likovno življenje, je na otvoritvi govorila Vladka Škof, predstavnica tamkajšnje kulturne skupnosti in pripravljalnega odbora za slikarsko kolonijo. V koloniji, ki je bila letošnjega junija oziroma julija, so ustvaijali naslednji slikarji: Marin Berovič, Roberto Faganel, Rado Jerič, Dušanka Kajfež - Ercegovič, Janez Kovačič, Milan Merhar, Izidor Mole, Janez Ošaben, Vojko Pogačar, Evgen Sajovic in Cveto Zlate. Njihova dela kažejo, da so se znali vživeti v deželico belih brez onkraj Gorjancev, poiskati značilne motive in jih odslikati v njim lastnih tehnikah. Po pričakovanju prevladuje krajina, se pravi bolj ali manj reali- stična odslikava sveta, seveda motrenega iz različnih zornih kotov. Številnim obiskovalcem je bila že na otvoritvi na voljo zloženka z uvodnim zapisom, s katerim je Tatjana Belopavlovič strnila nekatera spoznanja o belokranjski zgodovini, naravi in življenju, pa s podrobnejšimi podatki o dosedanjem delu udeležencev omenjene kolonije. I- z V SEMIČU: PET DOMAČIH FILMOV Semiško prosvetno društvo Jožeta Mihelčiča bo tudi letos priredilo teden domačega filma. Ta se bo začel v soboto, 28. novembra, s filmom „Ljubi, ljubi ali glave ne izgubi.” Dan kasneje bodo na sporedu ,.Krila širnega neba”. V ponedeljek bodo obiskovalci videli ,.Matejeve stiske” in v torek „Metež”. Zadnji dan, 2. decembra, bodo predvajali „Visoko napetost”. Vse predstave bodo v semiški kino dvorani, začele pa se bodo ob 19. uri. Prireditelji obžalujejo, ker se jim ni posrečilo uvrstiti na spored nobenega slovenskega filma. F. D. OB „KRSTU” METLIŠKE GALERIJA - Na petkovi otvoritvi metli&e galerije in razstave del udeležencev prve belokranjske slikarske kolonije se je gnetlo obiskovalcev. Metličani ne deri vaj o ponosa na svojo naj novejšo kulturno pridobitev in želja, da bi se v galeriji vedno kaj dogajalo. (Foto: I. Zoran) Brez prve nagrade Kmečki glas nagradil povesti, prispele na literarni razpis ČZP Kmečki glas je objavil izid literarnega razpisa, objavljenega lanskega decembra. Žirija, ki je upoštevala vsa prispela in pravilno opremljena dela, prve nagrade ni podelila. Dodelila pa je dve drugi enakovredni nagradi (po 17.500 dinaijev) piscu povesti ,,Sence na mavrici", poslani pod šifro ,,Mavri ca", in piscu povesti „Teden dni vrnitve" (šifra ZK). Tretjo nagrado je žirija prisodila piscu povesti „Te-daj so cvetele češnje" (poslani pod šifro „Tretja varianta ob letu invalidov"). Uredništvo ČZP Kmečki glas naproša vse, ki so se udeležili tega literarnega razpisa, naj čimprej sporočijo svoje naslove ali se oglasijo v uredništvu. Ljubiteljstvo nekaterim še trn v peti V Mariboru bili v okviru 5. revije likovnih skupin Slovenije problemska konferenca in letna skupščina Združenja likovnih skupin - Priznanje tudi Boži Podrgajs „Še vedno se razvnemajo polemike o smislu ljubiteljske kulture in take, ki enačijo profesionalno dejavnost z umetnostjo in ljubiteljstvo z diletantizmom. To je skrajno nerazumljivo in nesprejemljivo, tembolj, ker je v naši družbi že dolgo razčiščeno, da ne more biti dveh kultur, profesionalne in amaterske,” je na sobotni problemski konferenci Združenja likovnih skupin Slovenije v Mariboru med dru- OMIZJE POENOTENIH - Posnetek je s sobotne problemske konference Združenja likovnih skupin Slovenije v prostorih kluba prosvetnih delavcev v Mariboru, kjer je tekla beseda o mnogih žgočih vprašanjih likovnega ljubiteljstva. Udeleženci so si bili edini v mnenju, da se brez znanja in poštenega dela ne da daleč priti. (Foto: I. Zoran) gim poudaril Toni Vovko, predsednik izvršnega odbora tega združenja. V razpravi, ki so se je poleg predstavnikov likovnih skupin iz raznih krajev udeležili tudi akademski slikarji, zastopniki akademije za likovno umetnost, umetnostni zgodovinami, likovni kritiki in drugi, je prišlo do izraza mnenje, da prihaja do takih izkrivljanj takrat, kadar iščejo posamezniki plodna tla za svoj karierizem in elitizem. Izkrivljanja, odklone in druge negativne pojave velja sproti razkrinkati in ožigosati, nosilce pa onemogočiti. Tako bi tudi preprečili poskuse, da bi kultura služila le ozkim krogom nekakšnih izbrancev. Najboljši način v tem boju je pošteno in vsestransko delo samih likovnih društev in skupin. Na problemski konferenci je bilo slišati, da ljubiteljski likovniki še niso docela usposobljeni za to. Se vse prehitro se zadovoljujejo s svojimi, nemalokrat tudi bornimi-do-sežki. Očitno je, da še niso povsod dojeli potrebe po izobraževanju in spoznali, da brez ustreznega znanja ne more biti pravih uspehov. Za zdaj je zagnanost likovnih skupin tudi vse preveč enostranska, saj gojijo le slikarstvo, za kiparstvo, umetniško oblikovanje in druge Kako uresničujemo leto dni star zakon? O tem bo govor tudi na današnjem kulturniškem posvetu za dolenjsko in posavsko regijo v Novem mestu - Spregovorili bodo tudi o volitvah prihodnje leto zvrsti pa se ne zmenijo kaj dosti. Tu in tam je še vse preveč prisotno zmotno prepričanje, da je likovnikova naloga predvsem razstavljati svoja dela, in če se da, tudi kaj prodati. Tako ravnanje pa je le voda na mlin tistih, ki jim je ljubiteljstvo trn v peti. Zato so na problemski konferenci odločno pod-• črtali, da nekritičen odnos do lastnega dela in zaslužkarstvo (komercializem) nista združljiva s članstvom v tej ali oni likovni skupini. Nerazrešenih vprašanj v ljubiteljskem slikarstvu je še veliko. Na nekatera je dodatno opozorila redna letna skupščina omenjenega republiškega združenja, ki je sledila problemski konferenci. Na skupščini so med drugim podelili priznanja posameznikom, ki so veliko pripomogli k uveljavitvi in organiziranju ljubiteljskega slikarstva na Slovenskem. Med dobitniki je tudi Boža Podrgajs iz Novega mesta. V razstavišču Sinagoga in likovnem salonu Rotovž v Mariboru so od sobote na ogled tudi najboljša likovna dela ljubiteljev, članov likovnih skupin iz raznih krajev. V okviru 5. revije likovnih skupin Slovenije, kakor se imenuje prireditev, so s svojimi stvaritvami predstavljeni tudi Bojan Horvatič in Janez Kebe iz brežiške ter Jože Kotar, Maijan Maznik, Janko Orač in Toni Vovko iz novomeške likovne skupine. I. Z. Zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti, sprejet zadnje dni lanskega decembra, se zlagoma prebija v življenje. Tako poseben odbor že od febiuaija pripravlja nove samoupravne listine, na podlagi katerih bodo uskladili oiganizi-ranost in dejavnost republiške kulturne skupnosti, medtem ko v občindcih kulturnih deupno-stih podobna opravila od jeseni izvajajo njihovi izvršni odbori ob pomoči strokovnih služb. Najpomembnejši dokument, ki ga morajo obvezno oblikovati na republiški in občinskih ravneh, je prav gotovo nov samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti. Skladno s tem je previden nov način določanja delegatskih mest v zborih uporabnikov in zborih izvajalcev. Predlagano je, naj bi se število teh mest znatno zmanjšalo. V ta namen naj bi določili delegatska območja za oblikovanje konferenc delegacij, ki bodo pošiljale delegate v zbor uporabnikov republiške kulturne skupnosti. Tako naj bi zaključena delegatska območja predstavljali v celoti dolenjska in posavska regija, posebno območje pa bi tvorili kočevska in ribniška občina skupaj z grosupeljsko. Vsa tri tako nastala območja bi vsakokrat delegirala po dva delegata na zasedanje zbora uporabnikov. O vseh novostih, lahko bi tudi rekli preobrazbi, ki jo narekuje uresničevanje zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti, bo tekla tc dni razprava na območnih posvetih, ki jih prireja republiška kulturna skupnost. Posvet za dolenjsko in posavsko območje bo danes v Novem mestu, udeležili pa se ga bodo tudi nekateri najodgovornejši delavci iz republi-ških organizacij. Na novomeškem in drugih posvetih bo govor predvsem o razvoju družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov v kulturi, še posebej pa o razmerah v posameznih občinskih kulturnih skupnostih, nji- hovem medsebojnem sodelovanju in povezovanju ter o skladnem razvoju kulturnih dejavnosti. Posveti bodo obenem priložnost za pogovor o volitvah, ki bodo prihodnje leto, nalogah, ki jih je treba opraviti v pripravah, in o izkušnjah delegatskega sistema v dosedanjem mandatnem obdobju. j. z. BRANKO SUHY RAZSTAVLJA NA NIZOZEMSKEM V eni najstarejših nizozemskih galerij Pulchri studio v Haagu so 14. novembra odprli samostojno razstavo grafik novomeškega grafika in slikaija Branka Suhyja, ki se je tamkajšnjemu občinstvu predstavil z 28 deli. Razstava bo odprta do 3. decembra. Vsi so šli naprej Vsi lanski osmošolci slovenskih osnovnih šol nadaljujejo šolanje v prvih letnikih srednjih šol usmerjenega izobraževanja ______ Škorpijonček V Metliki so imeli večer Halucinacij 1 in Halucinacij 2. Da bi si bili tudi tisti, ki ne obiskujejo halucinato-ričnih prireditev, na jasnem, kaj je pravzaprav bilo, naj po domače povemo, da so nastopajoči brali svoje pesniške proizvode. Bojda so nič hudega sluteči poslušalci preživeli vse predvajane jim halucinacije. Po podatkih strokovnih služb obiskuje prve letnike srednjih šol usmerjenega izobraževanja v Sloveniji 29.683 lanskih osnovnošolcev. V oddelkih za izobraževanje ob delu je 1.978 odraslih srednješolcev. Prve letnike višjih in visokih šol pa obiskuje 8.236 rednih in 3.088 tako imenovanih izrednih študentov. Podatki o vpisu povedo, da celotna generacija, ki je končala osnovnošolsko obveznost, nadaljuje izobraževanje. podatkj q vk|jučeya. nju odraslih v srednje, višje in visoke šole pa kažejo, da zaostaja predvsem usmerjanje delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela. V vseh srednjih šolah, delavskih univerzah in izobraževalnih centrih, ki izvajajo programe za pridobitev strokovne izobrazbe, se je pouk v prvih letnikih začel po 88 novih programih. Za učence teh šol šobili še pred začetkom pouka zagotovljeni učbeniki, priročniki in delovni zvezki. Šolanje po programih srednjega usmerjenega izobraževanja poteka v Sloveniji na 218 mestih. Mrefe šol ni popolnoma enaka prvotni razporeditvi izobraževalnih programov, ker se zasedena učna mesta ne ujemajo povsod s številom razpisanih. Vasica Primož, sedež najmanjše krajevne skupnosti v sevniški občini, leži na isto-imenem hribu, 545 metrov visoko. Prijazni domačini se radi pohvalijo, da premorejo razgled, kot bi bili na vrhu Triglava. Kot na dlani so Gorjanci, Kum, Lisca, ob lepem vremenu je prav lahko ugledati mogočne Julijce. Po številnih hribih okoli Primoža je razmetanih kar enajst vasi in dvoje zaselkov, ki pa štejejo le 389 ljudi. Je pa dvajset krajanov, kolikor se jih je nagnetlo v učilnico opuščene primoške šole na tokratnem uredništvu v gosteh, ki sta ga zastopala novinarja Pavle Perc in Alfred Železnik, razgrnilo pester in nadvse delaven družbenopolitični in gospodarski utrip teh krajev. Vedno je bilo težko življenje v teh hribih. Nemci so januarja 1942 domačine izselili. Ko so se v svobodi vrnili, so našli domačije izropane in zanemarjene. Manjše bajte so Kočevarji uporabili kar za hleve. Starejši še pomnijo zanimivo dejavnost, ki jim je v preteklosti pomenila dodaten vir za preživljanje. Tod se je včasih kadilo iz najmanj dvajsetih apnenic. Za 37 ton apna, kolikor je bila, denimo, polnitev ene peči, je bilo treba 110 kubikov drv. Vsakdo si lahko predstavlja, kolikšen napor je to bil. Bilo je tudi nevarno,jianes zveni skoraj nepojmljivo: tudi*po 20 kg dinamita in vžigalnih kapic so tovorili v nahrbtniku na avtobusu iz Celja ah Novega mesta! Zadnja apnenica je ugasnila, po vsej verjetnosti za vedno, pred dobrimi petnajstimi leti. Primož, to mak) krajevno skupnost, so krajani vzeli za svojo. Ustanovljena je bila kot vse druge v sevniški občini ob preosnovi oblasti leta 1965. Tiste čase so se lotili gradnje vodovodov. Nikogar ni takrat mučilo vprašanje, ali so studenci v dolini dovolj izdatni ah ne. „Računah smo kar, kohko brent vode pride na posamezno gospodinjstvo," pripoveduje o veliki vaški slogi pri gradnji primoškega vodovoda že leta 1967, ko so dobili vodo iz pip še v Veliki Hubajnici, Rogačicah in Impolah, prizadevni predsednik sveta KS, sicer pa revirni gozdar Ivan Vintar. V presledku le nekaj let so sledili na Zgornjih in Spodnjih Orlah in Mali Hubajnici. Danes, ko tudi tod razbremenjujejo gospodinje pralni stroji, živina pa posrka vodo kar iz napajalnikov, je prenekatero zajetje postalo preskromno. SKRB ZA CESTE Zapisa vreden je podatek iz splošne predstavitve krajevne skupnosti, ki jo je podal predsednik Ivan Vintar. Vaške ceste na območju te krajevne skupnosti merijo reci in piši 32 km. Med njimi ni metra občinske, če ne štejemo .Jconjske”, kot imenujejo tisto čez Laze. Ceste so pomenile življenjsko vprašanje za te odmaknjene kraje visoko v hribih. Delali so jih, in jih tudi še, udarniško. Na vsako stran, proti Radni, Telčam ah Impoljskemu potoku, je mogoče z avtom. Hvaležni so za 800 tisočakov, kolikor jih je bila letos namenila za razširitev ceste Laze -Primož občinska komunalna skupnost. Ta denar je bil kajpak le za najnujnejša opravila, večino del so zopet sami opravili. Komur so znane vaške ceste in pota po drugih krajih občine, ne more prehvaliti primo-ških. In vendar so brez plačanih cestarjev. Navsezadnje se mora tudi poznati lani 2.400 in letos celo že 3.700 kubikov razgrnjenega gramoza. Pri tem solidarnostno ne izpustijo nikogar. Predsednik Vintar je Uredništvo v gosteh: Primož S slogo in pridnostjo premagali majhnost Ivan Vintar navedel, kako so lani od 180 tisočakov za ceste namenili star milijon tudi kmetu Bajcu, saj le-ta ni kriv, da živi na tako odmaknjeni domačiji, da rabi cesto pravzaprav samo zase. Je potemtakem še nenavadno, da je na pogovor v primoško šolo prihitelo kar petero krajanov iz sosednje tržiške krajevne skupnosti iz Drušč. Prevladovali so Kuharji -Stane, Jože in Martina, kljub istemu priimku pa ne bi mogli reči, da je prevladovala „žlahta.” V pogovoru sta živahno sodelovala Anton Dule in 61-letni kmet Martin Jermančič. OSTAJA LE PRI OBLJUBAH ,J3elavski avtobusi, ki jih za nas očitno ni, so naš največji problem. .Šihtaijev’ bi bilo vsaj za dva avtobusa. Žal ostaja le pri obljubah, zato vsak po svoje rešuje problem prevoza oz. prihoda na povprečno 10 km oddaljeno delovno mesto," pojasnjuje Stane, sicer šofer pri Mercatorju, sevniškem Kmetijskem kombinatu. ,,Imeli smo veliko sestankov, prišli so tudi Občinarji, vnedar ni bilo nič iz tega. V Sevnici nas samo /arbajo’ le obljubljajo. Star pregovor pa je, da obljuba dela dolg. Sem že precej star, pred 20 leti sem bil tudi občinski odbornik, vendar se razen ceste Telče - Primož - Sevnica ni nič drugega storilo. Nobenemu več ne verjamem, saj smo še vedno odrezani od sveta, kot da smo na Triglavu," je ogorčeno vzkliknil Jermančič. On in še 7 vaščanov v Velikih Druščah je doslej pokazalo dovolj volje in pripravljenosti za hitrejši napredek, saj so, podobno Leopold Kmc kot prav toliko vaščanov v Malih Druščah, opravili vsak po 90 prostovoljnih ur za ureditev 2 km ceste skozi vasi. Vaščani so brezplačno odstopih zemljo, prispevah so tudi vaščani iz zaselka Pečice. Jože Kuhar, mlad delavec v Kopitarni, odločno pove, da od obljub ni mogoče bolje živeti. , J*ri nas je vse premalo naložb v cestno infrastrukturo. Če bi imeh boljše ceste, bi bilo vse boljše, predvsem pa bi več mladih ostalo doma. Tako pa se hiše praznijo, vse več zemlje je zapuščene. Gotovo bi bilo tudi za naše zdravje mnogo bolje, če bi bil urejen prevoz na delo, saj moramo pozimi gaziti sneg, včasih kar do pasu, vse do Konjskega. Nič čudno ni potemtakem, da celo mlajši zbolimo. Letos sem bil zato 8 mesecev v bolniški.” Anton Dule, mlad delavec na železnici, pa doda: ..Vstajati moramo okoli treh zjutraj, da pripešačimo v dveh urah v Sevnico, kajti avtobus pred Jutranjko nam pač preoejkrat uide. Zdaj, ko ni več lesenega mostu čez Savo, je tohko dlje in težje.” Franc Mikolič, predsednik krajevne konference SZDL iz Male Hubajni-oe, je ravno tako potožil, kako se žena kljub dobri obleki premrazi na mopedu, ko se mora voziti na delo v Jutranjko. V besedo je segel Alojz Rak, sicer železničar; po hudi nesreči ima še mavec na nogi in dvoje bergel, vendar je požrtvovalno prišel, da bi rekel katero v prid delavskih prevozov. Kot vsi udeleženci tega pogovora se je zavzel za nekakšno brv namesto starega podrtega lesenega mostu čez Savo, za katerega so, kot zatrjujejo, pripravljen; seči tudi v svoj žep. Predsednika Mikolič in Vintar zatrjujeta, da bi se samo iz primoške KS vozilo z avtobusom na delo vsaj 100 delavcev. Kmet Jože Krnc iz Češnjic je povedal, kako je za cesto žrtvoval 600 ur dela, nimajo pa avtobusnega prevoza. Meni, kako je ozko grlo pravzaprav samo še odsek blizu Impoljskega potoka, ki je v oskrbi gozdarjev. Le-ti bi morali urediti tudi most. Za minulo nedeljo ob 15. uri popoldne je bil sklican zbor občanov s predstavnikom Izletnika. Verjetno bodo z njim in komisijo za prevoze pri občinskem sindikalnem svetu v Sevnici, ki bdi nad delavskimi prevozi, našli za vse sprejemljivo rešitev. Na vrata trka zima, vendar so krajani pohvalili pravzaprav lastno zimsko službo. Član sveta KS in duša številnih udarniških akcij kmet Alojz Zgonc iz Velike Hubajnice in sogovorniki so navedli, kako brez silnih besed pozimi enkrat ta, zatem spet drugi zapreže traktor v snežni plug in razen plazov skorajda ne poznajo zastojev. Tu so se zopet oglasili Druščani. ,,Če do spomladi Olga Bovhan ne bo urejena ovinkasta .konjska’ cesta, bi lahko tudi avtobusi začasno vozili preko Telč in Tržišča. Za KS Tržišče smo bolj mrtvi, smo izolirani. Tržiščani so bolj sami zase. Ko je bil prizadevni Lojze Udovč še živ, smo verjeli, da bo urejena cesta Telče - Drušče. Vendar so prodrli le do Telč. Mi bi se radi bolj odprh proti Sevnici, to možnost pa lahko dosežemo le v tesnejši povezavi s Primožem. V Tržišču nimamo kaj početi več kot enkrat ah dvakrat na leto," je pribil podobno kot drugi Druščani Stane Kuhar, ko se je zavzel za ureditev ceste Telče -Radna. Skromni invalidski upokojenec Anton Lisec iz Češnjic je voljan primakniti celo kakšen dinar od borne pokojnine. ,.Prispeval bi tudi za most čez Savo, vsaj za pešce bi ga morali urediti, kot so obljubljali," je skušal preusmeriti pogovor spet na vprašanje mostu. Razumljivo, da vsega ni mogoče postoriti naenkrat, vendar imajo le občutek, da ne pridejo na vrsto kot je npr. lani prišlo Zabukovje. Da nikakor na takšen trenutek ne čakajo s prekrižanimi rokami, potijuje izjava Olge Bovhan, blagajničarke osnovne mladinske organizacije iz Dolnjih Impol: ..Povedali smo, da bi šh sadit smrekice po okoliških gozdovih, da bi nekaj zaslužili, vendar nas sevniški gozdaiji niso uslišali.” Komu drugemu bi takšna zavrnitev verjetno povsem pobila voljo. Krajevna skupnost Promožjeena redkih, v sevniški občini pa edina, ki ne premore telefonske zveze. Zanjo in razumljivo za tolikanj omenjene ceste tudi od lani dalje zbirajo še 1,5 odstotni krajevni samoprispevek. ,.Bojimo se, da je vse manj izgledov, da bi dobili telefone," je javno izrazil bojazen predsednik Vintar. Menijo namreč, da je studenška telefonska centrala tako majhna, da bo povezala v najboljšem primeru le razvijajoče se sosede. Hvaležni bi bih, če bi jim še kdo pomagal odpirati vrata pri podjetju za PTT promet. ,,Interesenti za telefon so v vsaki vasi, če žehš ah potrebuješ kaj, se moraš enostavno vsesti v avto, na moped ah poprostiti koga da te popelje. Ni to ob prizadevanjih za štednjo z gorivi, da trošenja vozil ne računamo, negospodarno ravnanje z denarjem,” so potožili. Beseda je dala besedo tudi o kmetijstvu, čeprav je čistih kmetov, kot zatrjujejo manj kot je prstov na obeh rokah. Vseeno se je bil plaz odhajanja v svet že pred leti ustavil. „Ta knjiga pa mora biti stara”, so se čudih sicer pred petimi leti dotiska-ni tretji knjigi Krajevnega leksikona, ki jim prisoja še neurejena gnojišča. „Po vaseh so sodobni hlevi, da o traktorjih ne govorimo," je dejal Alojz Zgonc. Na marsikakšni kmetiji bi napredovali počasneje, če ne bi šel kdo tudi v tovarno. ŽANJE TUDI DIVJAD Tudi nam so, podobno kot direktorju sevniškega Kmetijskega kombinata inž. Albinu Ješelniku in sodelavcem ob akciji za setev več pšenice ogorčeno potožili, da sicer sejejo, žanje pa divjad. Kmet Franc Mikohč je enako kot na seminarju aktivistov SZDL to jesen na Lisci navedel, kako je od tržiških lovoev dobil za dve njivi v izmeri 80 arov s pšenico in manjšo z ovsom — vse so uničile divje svinje - borih 1.630 dinarjev odškodnine! Dejal je, da je šel na občinski praznik na Bučko predvsem z namenom, da bi tam komu od odgovornih potožil, kako ves njihov trud uničuje divjad. Navedel je, kako kmet težko ukrepa, zlasti če je na meji lovišč lovskih družin. Tako bi mu uničeno koruzo morali ceniti bučenski lovci. Kmetje so pa sami ugotovili, da z manj škode lahko sejejo le bolj ječmen, ki se divjadi še nekako zatika v grlu, čeprav ga tudi pomenca. Kmet Alojz Zgonc je pristavil, da divje svinje dobesedno uničijo vse poljščine, lepo njivo je moral prav zatega- Alojz Rak Stane Kuhar Vida Mikolič Karel Blatnik Anton Lisec Jože Kmc delj opustiti. Za istim omizjem je sedel lovec, in sicer pa tudi kmet Karel Mikolič iz Velike Hubajnice. Odkrito je povedal, kako neprijetno se počuti ob takih pogovorih. ,.Stale ž divjadi pada, zajcev skorajda ni več,” je navedel drugo plat medalje. Pristavil je, da so ravno divji prašiči prehodna divjad na območju več lovišč. ,JCmetje seveda črtijo nas, ki živimo tod," je rekel užaloščeno. Ostali so vseeno menili, daje stalež divjih svinj previsok in kaj bi morah tisti, ki narekujejo lovskim družinam načrte odstrela, storiti da ga končno zmanjšajo. „Obvezna oddaja po vojni, to ni bilo nič v primem s škodo po divjadi. Kaj bi pobirali, kar svinje so spustili!” so se ježih. Krajani so ponosni tudi na svoje gasilce, čeprav imajo šele kratek čas samo desetino. Z orodjem - letos so kupih dvoje Tomosovih brizgaln -jih oskrbuje pravzaprav edino krajevna skupnost. Iz njene blagajne je letos samo v ta namen šlo 90 tisočakov. ,.Požarna skupnost občine je kupila le šest delovnih oblek,,“ je povedal Jože Novšak iz Rogačic. Zaupal je tudi, da so kljub komaj enoletnemu stažu gasilske desetine letos na tekmovanju na Studencu osvojili dobro tretje mesto. Prostor imajo v opuščeni šoli, radi bi tudi kombi. PREMALO OTROK In kaj je s to šolo? Bila je udarniško zgrajena, vendar niso imeh sreče s šolskimi okoliš. Okrog leta 1968, ko so jo odprli, in še nekaj let kasneje je zaradi odseljevanja ostalo premalo otrok. Malčki se jim smilijo, čeprav prihaja ponje avtobus. Na tem mestu lahko zapišemo izjavo direktoija šolskega centra v Sevnici Jelka Štoj-sa, katerega smo dan po našem uredništvu na Primožu pobarali o tamkaj izrečeni bojazni, da bi zaprh celo podružnično šolo na Telčah. Direktor Stojs je zatrdil, da ukinitve šole na Telčah sploh ni nihče načenjal v šolstvu, navsezadnje o tem odloča občinska skupščina. Govorih pa so o tem, kako bi odpravili nesodobni kombinirani pouk, kar pa je nekaj drugega. Sola, čeprav to ni, je na Primožu vseeno nekakšen okvir družabnega in tudi društvenega življenja. Poleg že omenjenih gasilcev, krajevne skupnosti, SZDL ima tod svoj klub tudi mladina. Predsednica OO ZSMS, sicer pa konfekcionarka v Jutranjki Vida Mikohč je povedala, kako 27 aktivnih mladincev v tej sicer maloštevilni krajevni skupnosti veliko pomeni. ,,Prirejanje veselic je nujno, če želimo priti do kakšnega dinatja,” jo je dopolnila blagajničarka Olga Bolhan, prav tako zaposlena v Jutranjki. Mlade na ta način povezujejo. In spet smo pri cestah. Nekatere namreč mladi povsem samostojno vzdržujejo. Denimo cesto Primož - Zavratec, Primož — Loke in Primož - Laze. Pripravljajo tudi proslave, npr. za 8. marec, družno s krajani se nasmejejo ob skečih, imajo povsem redne plesne vaje. Mladi so navsezadnje tudi obet, da bo ta kleni rod še naprej razvijal življenje v teh hribih. Ladislav Zgonc Martina Kuhar Jože Kuhar Anton Dule Franc Mikohč Martin Jermančič TRNOVA POT DO PRIZNANJA AVNOJ Vrhovni komandant NOV in PO Jugoslavije in generalni »kretar KPJ Josip Broz—Tito bere poročilo. Zasedanje AVNOJ je potekalo v istem času kot konferenca med Rooseveltom, Stalinom in Churchillom v Teheranu. Na tej konferenci so, kot je znano, ob vprašanjih splošne strategije zaveznikov v vojni proti Hitleiju, drugi fronti in določevanju točnega datuma, ko bo druga fronta odprta, razpravljali tudi o prispevku Jugoslavije v TOjni proti silam osi. Roosevelt, Stalin in Churchil v Teheranu ugotovili, da je osnovna sila, ki se v Jugoslaviji bori proti Nemcem, narodnoosvobodilna vojska pod Titovim poveljstvom. Končno je po dveh letih in pol zagrizenih bojev in naporov, po zaroti domala vsega sveta, da se resnica o Jugoslaviji ne izve, bila ta krivica popravljena. S sklepom v Teheranu so bili partizani Jugoslavije dejansko priznani za zavezniško vojsko. In to s formalno odločitvijo treh vodij antihitleijeve koalicije. V sporočilu o sklepih v Teheranu je točka po omenjenem priznanju partizanom Jugoslavije prišla na prvo mesto. Druga točka govori o morebitnih možnostih vstopa Turčije v vojno, tretja točka o Bolgariji, četrta, da se druga fronta oziroma operacija „Overlord” začne v maju 1944, peta točka pa o tem, da se vojni štabi zavezniških sil še naprej posvetujejo o nameravanih operacijah zavezniških armad. Popolno besedilo o pomoči jugoslovanskim partizanom se glasi: Zgodovinski prikaz Posavja v letu 1941, ki od izteka oktobra zapolnjuje galerijo v brežiškem gradu, bodo z jutrišnjim dnem za mesec dni preselili še v krški delavski dom. Razstavo o dogodkih v tem usodnem letu je Posavski muzej pripravil z namenom, da bi se ob 40-letnici vstaje še enkrat pazljivo zazrli v tiste dokumente in zapise, ki obujajo iz pozabe burne in za obstoj prebivalstva v tem delu Slovenije najnevarnejše čase. Za boljše razumevanje političnih, gospodarskih in socialnih razmer posega avtor razstave prof. Maijan Gregorič nazaj v dvajseta in trideseta leta, v prve začetke revolucionarnega gibanja. Pod vplivom KPJ se je tedaj v Posavju razširila Ljudska fronta, samo za Slovenijo značilna tvorba partije. V njej so se združevali napredno usmeijeni železničarji izobraženci, obrtniki, študenti in dijaki, kot aktivist partije pa je prihajal mednje Ivan Kreft. Trideseta leta so bila za revno kmečko in delavsko prebivalstvo zaradi posledic gospodarske krize in diktatorskih političnih pritiskov huda leta, zato ni nič čudnega, če so preprosti ljudje začeli nasedati nacističnim prerokom in od nemške okupacije pričakovali vrnitev dobrih časov iz stare Avstrije. Partija je sprevidela namere Kultur-bunda in preko Ljudske fronte odpirala oči obubožanemu kmečkemu prebivalstvu. Aktivisti Ljudske fronte so družno nastopali s Hrvati, z levičarji v njihovi kmečki stranki. Razstava prikazuje v prvem delu množična zborovanja v Posavju, katerih so se udeleževali prebivalci z obeh bregov Sotle. Jeseni 1935 je bilo veliko zborovanje v Lesičnem. Zbralo se je več tisoč ljudi. Napisi na transparentih so tedaj že pozivali k bratstvu in enotnemu nastopu proti socialnim in političnim krivicam. Leto dni pozneje je bilo zborovanje v Harmici na Hrvaškem. Glavni govornik je bil Slovenec Ivan Kreft. To je bil skupen shod Ljudske fronte in levega krila Hrvatske kmečke stranke. Naslednji shod je bil v Dobovi oktobra 1937. Uprizorili so ga kar na železniški postaji, kjer pa so že posegli vmes žandaiji. Revolucionarno seme je bilo posejano in tla za ustanovitev prvih partijskih in skojevskih organizacij pripravljena. Partija je vzklila v Brežicah, Krškem, na Senovem, v Brestanici, Sevnici, na Telčah, v Dobovi, na Veliki Dolini, v Brežini in Zgornji Pohanci in razširila svoje delo tudi na mladino. Tako je nastalo še pet skojevskih organizacij. V Posavju so jo organizirali Maks Stermecki, zdravnik v krški bolnišnici, Jože Boršt nar in Franc Pacek. Ti dogodki nas pripeljejo v leto 1941 do drugega dela razstave o pripravah in začetku Vstaje po razpadu stare Jugoslavije in zasedbi *4 Slovenski in hrvaški delegati so se na poti v Jajce ustavili v Livnu „Konferenca se strinja, da je treba partizanom v Jugoslaviji pomagati z vojnim materialom in oskrbovanjem do največje možne stopnje, prav tako pa tudi z operacijami komandosov.” O konkretnih odločitvah v Jajcu Tito ni vnaprej obveščal predstavnikov niti ene velike sile, čeprav je sklepe v glavnih črtah sporočil z depešo tako vladi ZSSR, kot tudi generalu Ftzroyu MacLeanu, šefu zavezniške vojne misije pri Vrhovnem štabu. To je bila jugoslovanska stvar, to je bila izključna pravica jugoslovanskih narodov, to je bila odločitev, zasnovana na načelih, za katere so se borih združeni narodi v drugi svetovni vojni. V resoluciji AVNOJ stoji: „Narodi Jugoslavije z radostjo sprejemajo in pozdravljajo sklepe moskovske konference predstavnikov vlad ZSSR, Velike Britanije in ZDA, ki vsem narodom zagotavljajo pravico, da sami po svobodno izraženi volji rešijo vprašanje svoje notranje državne ureditve. Ti sklepi so zelo pomembni tudi za narode Jugoslavije, ki so s svojim zagrizenim osvobodilnim bojem pokazali voljo in pripravljenost, da svojo skupno domovino zgrade sami na novih temeljih resnične demokracije in enakopravnsti narodov.” Tako se je v Moskvi zvedelo za sklepe AVNOJ, posebej pa za sklep o odvzemu legitimnosti kraljevski emigrantski vladi in prepovedi vrnitve kralja Petra šele, ko so bili sprejeti, to je iz telegrama CK KPJ z dne 30. novembra 1943. Prva reakcija v Moskvi je bila burna. Radijska postaja „Svobodna Jugoslavija” je dobila ukaz, da ne sme objaviti resolucije o prepovedi vrnitve kralja Petra v Jugoslavijo, celo več, jugoslovanski predstavnik v Moskvi Veljko Vlahovič je dobil opomin, vse njegove oddaje za ..Svobodno Jugoslavijo” in Radio Moskvo so prišle pod strogo cenzuro. Manuilski mu je prenesel Stalinovo sporočilo: - Hazjajin (gospodar) je nenavadno jezen. Meni, da je to udarec z nožem v hrbet ZSSR in sklepom v Teheranu. Ta Stalinova reakcija je Jugoslovane presenetila. Takrat jim ni bila jasna. Samo karakteristično je bilo, da je bil Stalin še konec leta 1942, v času prvega zasedanja AVNOJ, proti nastanku nacionalnega komiteja. Ne ustanoviti nacionalnega komiteja, ne dati jasne perspektive narodnim masam v Jugoslaviji, za kaj se bore, perspektive boja za novo Jugoslavijo, ki se bo po vsem razlikovala od stare Jugoslavije pod dinastijo Karadjordjevičev, je pomenilo odreči se vsemu tistemu, kar je bilo doseženo v dveh letih in pol. To bi bil konec jugoslovanske revolucije. Ta Stalinov korak je postal našim ljudem popolnoma jasen šele pozneje. V Jajcu je bilo razglašeno in uresničeno načelo Jugoslavija Jugoslovanom, ne pa iteresno področje te ali one velike sile! Na Zahodu so vest o ustanovitvi nacionalnega komiteja prav tako sprejeli s presenečenjem, vendar so se tam morah pomiriti s ,/ait accomph”. Razmerje sil v Jugoslaviji je bilo tako, da je bilo vsakemu realnemu politiku jasno, kakšna Jugoslavija bo prišla iz te vojne. Poleg tega so bili v Londonu in Washingtonu vsi globoko prepričani, da se je Tito posvetoval s Stalinom, preden so bile sprejete odločitve v Jajcu. Potem, ko komentarji na Zahodu niso bili preveč ostri, ampak celo ugodni za Jugoslavijo, so v Moskvi spremenili odločitev, pa je šele 14. decembra, dva tedna za tem, ko so bili Rusi obveščeni o sklepih AVNOJ, narodni komesariat za zunanje zadeve ZSSR izdal naslednje sporočilo: „Te dogodke v Jugoslaviji, ki so že naleteli na razumevanje v Britaniji in ZDA, vlada ZSSR ocenjuje kot pozitivna dejstva, ki bodo doprinesla, k nadaljnji uspešni borbi jugoslovanskih narodov proti hitlerjevski Nemčiji. Ti dogodki tudi pričajo o velikih uspehih novih jugoslovanskih voditeljev v stvari zedinjenja vseh jugoslovanskih narodnih sil.” Istočasno je bilo sporočeno, da bo soijetska vlada poslala v Jugoslavijo svojo vojno misijo. Iz knjige Vladimira Dedijera „Novi prispevki za biografijo Josipa Broza-Tita m Čeprav v Posavju ni bilo delavskih središč, je revolucionarno seme padlo na plodna tla. O tem priča tudi precejšnja udeležba v španski državljanski vojni. Na sliki njihova predstavitev na razstavi Posavje v letu 1941. Izgnani Slovenci iz Posavja in Obsotelja so tudi v taboriščih ostali zavedni Slovenci. Mnogi so pobegnili in se pridružili borcem za svobodo. Posnetki so z razstave v Posavskem muzeju. PRIČEVANJE 0 USODNIH DOGODKIH nemških čet. Tedaj se začenja obdobje velike tragedije, ki so jo nacisti v tej obmejni slovenski pokrajini načrtovali že prej, da bi jo na hitro ponemčili, Slovence pa za vselej izbrisali z zemljevida. Vodič po razstavi našteva med poglavitnimi ukrepi množičen izgon Slovencev, množično naselitev Nemcev ter ponemčenje tistih Slovencev, ki bi jih pustili doma. S pomočjo kulturburidovcev so okupatorji že v prvih tednih izgnali iz Posavja na Hrvaško 226 ljudi in se tako znebili nacionalno najzavednejših prebivalcev. Manjši transporti v Srbijo in na Hrvaško so sledili v juniju, juhju in avgustu, množičen izgon pa se je začel v oktobru. Do februarja 1942 so nacisti poslali v Nemčijo 58 vlakov s 34126 izgnanci. Prvo je bilo na vrsti Obsotelje od Dobove navzgor, potem Brežice in Krško. Izgon ponazarjajo na razstavi številne fotografije in drugi dokumenti. Uničevalno okupatorjevo početje je v skojevskih in partijskih vrstah podžgalo uporniške iskre. Članr so sledili klicu po zbiranju orožja in snovali skupine za oborožen spopad. Že konec junija se je pripravljala na oborožen odpor krška partizanska skupina, vendar je zaradi izdaje doživela tragičen konec. Nemci so ujeh devet njenih članov in jih 30. julija postrelili v dobravskem gozdu pri Brežicah. Smrt tovarišev iz Krškega ni ohromila poguma skojevcev v Brežicah, Dobovi, Brestanici, na Senovem, v Sevnici in drugod. Iskra se je razplamenela v ogenj, ki ga noben poraz, nobena tragedija ni mogla več pogasiti. Začeje so se sabotažne akcije na železnici, priprave na oboroženo vstajo v Posavju pa sta začela Dušan Kveder in Rudi Janhuba. Pogumni fantje brežiške čete so poskušali izzvati vsesplošen upor prebivalstva in izpeljali so nekaj drznih sabotaž na izseljenem ozemlju. Njihov boj je trajal le kratek čas. 28. novembra so neizkušeno četo v Kunejevem hramu pri Podsredi presenetili Nemci in jo uničili. Tako so za nekaj časa zatrli glavne korenine odpora in zastrašili prebivalstvo, da se ni množično dvignilo in strnilo v vsesplošno vstajo. Boj za svobodo pa se je nadaljeval in pozneje so se mu pridružili tudi številni izgnanci, ki so zbežali iz nemških taborišč. S temi dogodki se končuje prikaz Posavja 1941 in njegove drame v usodnih trenutkih tistega časa. Ta skromni zapis povzema širšo in celovitejšo obravnavo obeh avtorjev kataloga z namenom, da bi vendarle spodbudil zanimanje za skrbno zasnovano jubilejno razstavo. Niti šole niti drugi doslej niso izkoristili priložnosti, da bi ob nazorni predstavitvi spoznali in z več čuti hkrati podoživeli poglavje iz nedavne zgodovine rodnih krajev iz veličine boja za svobodo. JOŽICA TEPPEV’ DOLENJSKI LIST Konec zmagovite serije V derbiju II. zvezne odbojkarske lige: Mežica—Pionir 3:1 (—13, 3, 11, 10) — V soboto doma z Drljačo — Pomembna zmaga Mokronoga v Kranju s tesnim, izidom 3:2 MLADINKE BOLJŠE V soboto, 21. novembra, je brežiški TVD Partizan organiziral že 29. telovadno srečanje mladinskih moških in ženskih vrst iz Slovenije in Vojvodine. Med mladinkami so zmagate domačinke (169,25 : 163,10). Največ točk so osvojile: Tronteljeva 35, Murnova 34,10 in Muženičeva 33,80 točk, nastopile pa so še Petkova, Ivanuševa in Papeževa. Med mladinci so Vojvodinci zbrali več točk (265,65) kot slovenska telovadna vrsta (259,35). Kar prva tri mesta so pripadla vojvodinskim mladincem Nimčeviču, Jou in Ivkoviču. Za Slovenijo so nastopali Lauš, Leščai Šoštarič, Kolman in Bešter. BRE2IČANI BOLJŠI Športna srečanja med sindikalnimi organizacijami iz Brežic in Samobora v počastitev dneva republike so postala že tradicionalna. Letos so tekmovali v 6 disciplinah, več športnega znanja in sreče pa so imeli Brežičani, ki so zmagali v kegljanju (moški in ženske) ter streljanju, medtem ko so Samoborčani zmagah v nogometu in namiznem tenisu. V šahu so točke delili: M. R. V PRVEM KOLU ČETRTI V Čateških Toplicah so odigra, prvo kolo kvalifikacij za vstop slovensko kegljajo ligo. Tekmovale so kegljaške ekipe iz vzhodne Slovenije: Brežice, Carda iz Murske Sobote, Trbovlje, Branik iz Maribora, Kovinar iz štor, Impol iz Slovenske Bistrice, Šoštanj in Fužinar z Raven na Koroškem. Zmagal je Kovinar, Brežice pa so bile s 4991 podrtimi keglji četrte. Največ kegljev je med posamezniki podrl M. Strežaj (889), najbop Brežičan pa je bil Franc Rostohar, ki je t 851 podrtimi keglji zasedel 9. mesto. V derbiju 6. kola II. zvezne odbojkarske lige med doslej edinima neporaženima ekipama v ligi, Mežico in novomeškim Pionirjem, so zmagali domačini in tako Novomeščanom, novincem v ligi, prizadejali prvi poraz v prvenstvu. Blizu 500 gledalcev je ,v mežiški športni dvorani videlo razburljiv in kvaliteten boj dveh izenačenih nasprotnikov, v katerem je zaslužena zmaga pripadla domačinom. Gostje iz Novega mesta so sicer pričeli poletno in dobili prvi niz, vendar so v nadaljevanju domačini povsem zagospodarili na igrišču in dobili vse preostale sete. Rezultat 3:1 za domačine (-11, 3, 11, 10). Novomeščanom ostaja uteha, da so prikazali dobro igro in da so izgubili s trenutno boljšo ekipo. Ostaja seveda revanša spomladi v Novem mestu. Po sobotnem pora2u je vodstvo na lestvici prevzela Mežica z 12 točkami, drugi pa je Pionir z dvema točkama manj. V naslednjem kolu čaka Novomeščane obračun pred domačim občinstvom z ekipo Drlja-če. V SOL za moške so Mokronožani presenetili v Kranju in premagali Triglav s 3:2 (-ll/ll, -7,* 12, 9) in se tako s 4 točkami obdržali na 5. mestu. V naslednjem kolu bodo igrah z Blejčani. Pri ženskah so Ko-čevke doma izgubile z Golovcem z 1:3 (9,-13,-9,-12). SEVNIŠKI ROKOMETAŠI ŠE IGRAJO Kola v jesenskem delu II. republiške rokometne lige so pri kraju. Vseeno za sevniške rokometaše ni premora. V sredo, 18. novembra, je bilo na igrišču Partizana bučno, kot že dolgo ne. V gosteh so bili člani ribniškega Inlesa v finalni tekmi za pokal maršala Tita. Inles je tekmo obrnil v svoj prid — 36 : 32. V polčasu je bila razhka večja. Poraz, česar Sevničani vsaj iz prvenstvenih tekem to jesen niso vajeni, je bil vseeno časten. Inles je icratkomalo moštvo iz vrha zahtevnejše hge. V soboto so igrah na turnirju slovenskih veteranov v Celju. Tu so jo od moštva Trimtina skupili inlesovd. Sevničani so bih šesti, kar je za konkurenco 16. moštev lep uspeh. Konec tega tedna potujejo na turnir jugoslovanskih veteranov v Umag. STAVBNA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE NOVO IV-ESTO razpisuje javno licitacijo za prodajo: - RABLJENEGA PAR- K ETA - KERAMIČNIH PECl (KAMINI) - SVETLOBNIH TE LES (RA Z N E VRSTE) - OKENSKIH REŠETK -OKENSKIH IN VRATNIH KRIL - SIPOREKSNE OPEKE Licitacija bo dne 7. 12. 1981 ob 10. uri v prostorih bivše davkarije. Novi trg 9, v Novem mestu (nasproti hotela Metropol). Interesenti si bodo lahko li-citirane predmete ogledati pol ure pred licitacijo. Najugodnejši ponudniki bodo morali pred odstranitvijo izlicitiranih predmetov plačati ponudeni znesek. 880/48-81 Do spomladi na drugem mestu Ribničani so z novo zmago končali jesenski del prvenstva v H. ZRL na drugem mestu Novomeščanke navzlic porazu tretje Zli. kolom seje v soboto končalo tekmovanje v drugoliga&ih rokometnih ligah, ki je po jesenskem delu prineslo dolenjskima predstavnikoma ugoden razplet. Ribničani so po zmagi v soboto nad Slavonijo Dl na 2. mestu, medtem ko bodo Novomeščanke navzlic porazu v Pulju spomladansko nadaljevanje pričakale na 3. mestu. Prvenstvo v republiški ligi pa se je, kot smo že poročali, končalo prejšnji teden s prav tako izrednim uspehom dolenjskih zastopnikov. INLES-SLAVONIJA Dl 26:23 (14:11) - Veliko teže, kot je bilo pričakovati, so v soboto ribniški rokometaš premagali zadnjeuvrščeno ekipo Slavonije DL Konec koncev sta najpomembnejši točki, ki sta po porazu Varteksa z Istraturistom pripeljali ekipo Inlesa po končanem jesenskem delu prvenstva na 2. mesto v ligi. Olj Ribničanov je tako dosežen, saj 3 točke zaostanka, ki jih imajo pred spomladanskim nadaljevanjem prvenstva za vodilnim Zagrebom, niso nedosegljive. Še strelci sobotnega srečanja: Križman 5, D. Ilc 2, J. Ilc 8, Troha, Karpov in Andoljšek po 1, Mikulin in Ambrožič 3 ter Putre 2. ARENA-NOVO MESTO 27:19 (15:8) - Čeprav je bilo v Pulju oričakovati izenačen dvoboj in celo morebiten uspehjostujoče ekipe, ki je v zadnjih kohh igrala v dobri formi, so Novomeščanke ob zaključku jesenskega dela prvenstva v II. ZRL razočarale. Resda sobotno srečanje ni odločalo o ničemer, saj so si Velenjčanke zli zaporednimi zmagami praktično že zagotovile naslov prvakinj ob koncu prvenstva, vendar to ne bi smelo biti opravičilo za visok poraz Novomeščank. Slednje so tako pristale na odličnem tretjem mestu, kar je za mlado in dokaj neizkušeno vrsto nedvomno uspeh, vendar se po prikaznih igrah ne moremo znebiti občutka, da bi bil ob večji zavzetosti njihov točkovni izkupiček lahko še večji. Novo mesto: Udovč, Slajkovec, Mlakar, Štrukelj 1, Ihčin 2, Sitar 2, Jakše, Kramer 1, Godler 1, Mrhar 3, Mršnik 9, Robek. • Kot smo izvedeli ob zaključku redakcije, so se novomeške rokometašice na poti v Pulj v Črnem kalu zastrupile s hrano, kar je tudi pripomoglo k visokemu porazu, saj je večina igralk nastopila obolela. Končna lestvica pri moških: 1. 2^greb 20, 2. Inles 17, 3. Varteks 15, itd. Pri dekletih pa je vrstni red naslednji: 1. Velenje 22, Zrinski 18, Novo mesto 14. V prvem spomladanskem kolu bodo Ribničani igrah s Prulami, Novomeščanke pa potujejo v Preddvor. Pionirjevci prvi Do zmage v zadnji sekundi 7. kolo v II. zvezni košarkarski ligi: Novo les—Kraški . zidar 85:84 (38:40) Novomeški strelci odlični Čeprav so imeli novomeški košarkarji v sobotnem srečanju 7. kola II. zvezne košarkarske lige s Kraše im zidarjem zmago Eraktično v žepu že veliko pred oncem srečanja, so se morali ob koncu krepko potruditi, da sta točki ostali doma. K temu je veliko pripomoglo blizu 600 gledalcev v novomeški športni dvorani in tudi nekaj sreče, saj so domačini zmagoviti koš dosegli tako rekoč v zadnji sekundi. Sobotno srečanje, ki je bilo za domačine zaradi serije zaporednih porazov še kako pomembno, so No-vomeščani pričeli vse preveč nervozno. Šele sredi drugega dela tekme so se domačini zbrali in z nekaj uspešnimi akcijami zmedh goste in si priigrali 10 točk prednosti. Ko so bili že vsi prepričani v zanesljivo zmago domačinov, so ti naredili nekaj zaporednih napak, kar so gostje s pridom izkoristili in 30 sekund pred koncem povedli s 84:83. V teh trenutkih je bila zmaga na strani gostov, ki so si vnovič priborili pogo, vendar so jo 6 sekund pred koncem tekme izgubili. Z veliko sreče so tako Novomeščani sekundo pred koncem dosegli zmagoviti koš in si priigrali svojo drugo letošnjo zmago v prvenstvu. Novoles: Cerkovnik 18, Bajc 3, Ivančič 7, Globič 4, Skube 13, La-hč 22, Plantan 18. S to zmago so Novomeščani na predzadnjem mestu s 4 točkami, v prihodnjem kolu pa potujejo v goste h Borovu, kjer nimajo domala nikakršnih možnosti za uspeh. V SKL za ženske so Novomeščanke visoko izgubile v Murski Soboti proti Pomurju z 48:87 (18:51), v moški konkurenci pa Kočevci doma s Kometom 95:100 (51:45). Ta mesec so v Novem mestu zaključili občinska strelska tekmovanja v okviru delavskih športnih iger. Nastopilo je 8 ženskih in 13 moScih ekip, v katerih je bilo skupaj 118 tekmovalcev. Kot že nekaj let so tudi letos po prvih mestih segali tekmovalci iz novomeškega SGP Pionir. Kvaliteto novomeških strelcev dokazuje tudi to, da je kar 25 tekmovalcev izpolnilo zvezno normo za odličnega strelca in 51 za dobrega strelca. Med ženskimi ekipami je prvo mesto osvojila ekipa Pionirja s 1033 krogi, druga je bila ekipa UNZ (808), tretja ekipa PTT (797). Moške ekipe so se razvrstile takole: 1. SGP Pionir (1764 krogov), 2. IMV (1637), 3. UNZ (1632). Med posameznicami je bila najboljša Metka Bučar (347), druga Štefka Šega (343), tretja Sonja Medle (341), med posamezniki pa 1. Jože Ribič (366), 2. Franci Zidanek (354), 3. Lojze Fink (354). POTA Ii\ ST dežurni poročajo V novomeški gimnaziji zmikavt zadovoljen z dresom — Na Grmu brez plena V noči na 21. november je bilo vlomljeno v novomeško gimnazijo. Nepridiprav je vdrl skozi zadnja vrata. Nato je vlomil še vrata v pisarno tajnice !in ravnatelja ter odprl mizne predale. Za njim je ostalo vse razmetano, očitno je iskal denar. Soldov ni našel, zadovoljiti se je moral s telovadnim dresom. Z vlamljanjem je zmikavt naredil za 2.000 din škode. To noč je bilo vlomljeno tudi v grmsko osnovno šolo. Vlomilec je prišel v poslopje skoz okno, ki ga je odprl na silo. Potem je skušal vlomiti vrata na hodnik, za kar pa je imel premalo znanja ah moči. Oditi je moral brez plena. ŠTIRJE AVTOMOBILI BREZ GLASBE V noči na 20. november so v Šentjerneju štirje avtomobili ostali brez radijskih aparatov: Alojz Žnidaršič je ob kasetni radio in 10 kaset, Zdravko Cerv ob radio, prav tako Željko Vasič in Anton Dular. V Novem mestu pa je omenjeno noč vlomilca zamikal avtoradio Rudija Metelka. Vdrl je v avto in ga odnesel. S STEKLENICO NAD ŽENO -Črnomaljski miličniki so 17. novembra popoldne pridržali do iztreznit-ve 28-letnega Vinka Popoviča iz Semiča. Možak je prišel pijan na gradbišče GOK Črnomelj, kjer je zaposlena njegova žena, in hotel z razbito pivsko steklenico razrešiti družinski spor. PRECEJŠEN PLEN - Stane Avguštinčič je 18. novembra ugotovil, da je nekdo vdrl v njegov osebni avto in odnesel električni vrtalni stroj,rokavice in kapo, za nameček pa še radio. Škode je za 36.000 din. ŽEPAR NA POSTAJI - Na novomeški avtobusni postaji je bil 16. novembra na delu žepar. Med vstopanjem v avtobus je v gneči izmaknil denarnico Jožetu Hočevarju iz Cirja pri Raki V denarnici je bilo 5.000 din. PRIJATELJ GLASBE - V noči na 16. november je tat odnesel iz nezaklenjenega avta Anice Kastelic iz Poljan pri Mirni peči kasetni radio, vreden 6.000 din. MOTORČEK ODBRZEL - Izpred kina Krka v Novem mestu je 22. novembra izginil motorček Franca Slaka s Trške gore. Vozilce je ocenjeno na 17.000 din. V eni noči vlomili v dve šoli PREMALO PROSTORA ALI PREVEC AVTOMOBILOV - Nekateri na ves glas vpijejo, daje v Novem mestu premalo paikimih prostorov, nemalo pa je takih, ki se zavzemajo, da bi iz starega dela mesta pregnali smrdljivi in nadležni promet. Kakorkoli že, danes te napačno parkiranje, če te zasači mož ali ženska postave, strne nekaj starih tisočakov. Umrl pretepen in oropan Janeza Muhiča, ki se je prepiral z Jožetom in Francem Pirhom ter R. J.fso našli mrtvega pri Brezovici V Novem mestu so 17. novembra priprli 24-letnega Jožeta Pirha iz Novega mesta, njegovega 22-letnega brata Franca Pirha iz Gorenje vasi in 18-let-nega R. J. Osumljeni so umora in tatvine. Omenjena trojka je bila 16. novembra zvečer v gostišču Pri-novec, kjer so se sprli z 41-letnim Janezom Muhičem iz Ljubljane. Po prepiru so se oba Pirha m R. J. odpeljali proti Brezovici ter se ustavili v bližini Muhičeve zidanice. Pričakali so Muhiča, ki je prišel za njimi, ga pretepli in mu vzeli suknjič z dokumenti in 1.500 dinaiji. Potem so nezavestnega Muhiča potegnili s poti na travnik. Zjutraj so vaščani Muhiča našli mrtvega. Opravljena je bila obdukcija, ki kaže, da je Muhič umrl nenaravne smrti. Jože in Franc Pirh ter R. J. so se po dejanju odpeljali v Novo mesto. Pri Otočcu so si razdelili denar, Muhičev suknjič pa vrgli v PLIN EKSPLODIRAL V stanovanju Ane Jerič v Trebnjem je 16. novembra dopoldne eksplodiral plin. Jeričeva je prižgala plin, ko je začela kuhati. Do eksplozije je prišlo, ker je zaradi izrabljenega ventila na priključku začel uhajati .plin. Na srečo ni bil nihče ranjen, škode v kuhinji pa je za dva tisočaka. Krko. Jožeta Pirha sta pajdaša pustila v Novem mestu, sama pa se vrnila na svoja domova. Naslednjega dne so vse tri priprli. Preiskava teče. VESELJAKI ZA REŠETKE V Novem mestu so 20. novembra zvečer pridržali do iztreznitve 31-letnega Bojana Novaka iz Novega mesta, ki je pijan rinil v že zaprti bife na Ragovski. Ta večer so dali na hladno tudi 244etnega Žarka Sešiča iz Novega mesta, ki je razgrajal v čakalnici na železni§ci postaji v Mimi peči. Šentjemejski miličniki pa so priprli 23-letnega Draga Košaka iz Dul, ki je pijan razgrajal v Tomšičevem gostišču. PO LEVI Jože Rorman iz Tomažje vasi je 17. novembra zvečer vozil osebni avto od Škocjana proti Gor. Dolam. Ko je opazil, da nasproti prihaja vozilo, je ustaviL Jože Metelko iz Za vrat ca je pripeljal z neregistriranim avtom po levi in trčil v stoječega Rormana. Rormanova sopotnica Vika Mlakar iz Gor. Dol je bila laže ranjena, škode pa je bilo za 30.000 din. OGENJ V ŠMARJEŠKI IMV V kompresorski postaji tovarne galanterijske opreme IMV v Šmarje-ti je 22. novembra zvečer začelo goreti. Plamenov so se z gasilnimi aparati polotili kar delavci in preprečili širjenje požara. Škode še niso ocenili, vendar menijo, da je precejšnja. Po prvih znakih kaže, da se je zaradi preobremenitve močno ogrel motor kompresorja, nakar so se vneli kabli. TUJCI TRČILI - Turška državljana Mustafa Sirindil in Eti Satilnis sta 16. novembra ponoči pri Dobru-ški vasi ustavila osebna avtomobila, ker se je eno od vozil pokvarilo. Za njima je pripeljal italijanski tovornjak in trčii v turška avtomobila. Oba Turka in en njun sopotnik so bili ranjeni, škode pa je za 180.000 din. V LEVO - Rifet Kudič iz Cazina je 20. novembra peljal z dostavnim avtom, v katerem je bilo 8 potnikov, od Novega mesta proti Metliki. Pri Bočki mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Anton Kralj iz Boršta pri Metliki. Med srečanjem gaje zaneslo v levo v kombi. Kralj je bil huje ranjen, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Škode je za 250.000 din. TRAKTOR V OGRAJO - Vinko PO TRAVICI ZELENI - Na zelenici (ki to že dolgo ni več) pred stanovanjskimi bloki na Drski v Norem mestu vs* dan parkirno tovornjaki, čeprav je jasno, da prostor ni namenjen ne njim ne dragim vozilom. Zdi se, da divje paikiranje nikogar ne moti, moida le travico zeleno, ki pod težkimi kolesi ne more rasti. VZELA AVTO IN GA RAZBILA Izpred zidanice na Stražnem vrhu je 21. novembra popoldne izginil osebni avto Rudija Rjtonje iz Črnomlja. Škodo, vredno 160.000 din, sta vzela 18-letni Ivan R. in 23-letni Frank Helmut iz Črnomlja. Odpeljala sta se proti Kočevju. Pri Brezovici sta imela prometno nezgodo, v kateri je na avtu nastalo za 70.000 škode. Ovadili ju bodo javnemu tožilcu. Kastelic je 21. novembra peljal s traktorjem od Mokronoga proti Zburam. Že pri Mokronogu je zapeljal na bankino in trčil v odbojno ograjo. Kastelic je bil laže ranjen, gmotne škode pa je za 3.000 din. NA BOK - Pavlina Simonič s Stražnega viha je 21. novembra popoldne peljala z osebnim avtom proti Črnomlju. Pred odcepom za Zajčji vrh je avto zaneslo v jarek. Voznica je bila laže ranjena, škode pa je za 30.000 din. V SKALNI VSEK - Štefka Krevs iz Hrastja pri Mirni je 22. novembra popoldne vozila z osebnim avtom od Metlike proti Novemu mestu. Pri Vinji vasi je v ovinku zapeljala na bankino, od koder jo je zaneslo čez cesto v skalni vsek. Voznica je bila laže ranjena, gmotne škode je za 60.000 din. VDRLI V ŽUPNIŠČE V noči na 11. november so neznanci vdrli v župnišče v Mirni peči in pretepli Franca Levičarja. Končno se jim je iztrgal in skočil skoz okno. fri padcu se je poškodoval, ranili pa so ga tudi vlomilci Levičarja zdravijo v novomeški bolnišnici. Vlomilci so prebrskali sobo in, po prvih podatkih sodeč, odnesli 3.000 din gotovine. Levičar se spominja, da sta ga napadla dva ali trjje mlajši moški. PRAZNIK OBČINE METLIKA PRAZNIK OBČINE METLIKA DOLENJSKI LIST BILI SMO USPEŠNI, KER SMO KREPILI SAMOUPRAVLJANJE Tudi letos praznujemo občinski praznik s posebnimi proslavitvami delovnih zmag ter pomembnih obletnic: 40-letni-ce vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije, 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in devetintri-desetletnice odkar je bila na Suhorju 26. novembra 1942 uničena belogardistično—italijanska postojanka — ta dan smo si krajani občine Metlika izbrali za svoj občinski praznik. Letos mineva 40 let, odkar sta fašistična Italija in nacistična Nemčija zasedli našo domovino. Praznujemo v letu, v katerem se še posebej spominjamo časov, povezanih z našo preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, to je težkih, toda slavnih časov oborožene revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti, v kateri smo pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu pred 40 leti začeli odločilen in zgodovinski boj zatiranega ljudstva za osvoboditev okupirane domovine, za oblast delovnega človeka, za novo in pravično družbenopolitično, ekonomsko in samoupravno ureditev nove, Titove in naše Jugoslavije. To je bil neenakopraven boj, saj smo ga začeli goloroki, s številčno neprimerljivo večjim sovražnikom, da ne omenjamo njegove izpopolnjene vojaške oborožitve. Naši občani so ponosni na svoj delež tako v pripravah kot v oboroženi revoluciji. Tov. Tito je na enem izmed predvojnih posvetovanj KPJ izrekel pohvalo in priznanje belokranjskim komunistom in njihovim simpatizerjem; naš občan ing. Janez Marentič se je udeležil ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, tov. Jakob Butala pa je kot član KPJ skupaj s tovarišem Titom prestajal kazen v zaporih. Nimamo namena niti ne časa, da bi pisali o vsem. Belokranjci so že leta 1941 ustanovili prvo Belokranjsko partizansko četo, v katero so odšli najbolj predani belokranjski fantje. Od takrat dalje je bila Bela krajina dežela odpora in boja za svobodo in je dajala vse, kar je imela, za osvoboditev države, dokler ni postala domovina svobodna in je v Ljubljani maja 1945 pozdravi! prvo slovensko vlado in osvoboditelje belokranjski pesnik Oton Zupančič. Kot smo že tolikokrat omenili, nam je vojna zapustila ogromno opustošenje ter potrojila predvojno revščino. Pridne roke Belokranjcev so ustvarile v jugoslovanski skupnosti iz nekdaj revne agrarne občine brez potrebnega kadra, delovnih navad in izkušenj sorazmerno razvito občino, v kateri smo dosegli soliden življenjski standard, kar nam po drugi strani vliva nov pogum za nadaljnji vsestranski družbenopolitični in ekonomski razvoj. Čeravno smo se zadnja leta odločili za brezkopromisne stabilizacijske ukrepe na vseh področjih družbenega življenja in jih tudi uspešno izvajamo, smo v letošnjem letu zaključili in začeli nekaj del in investicij, ki bodo pripomogle k še lepšemu Življenju nas občanov. Med drugim smo modernizirali 9,4 km cest, pričeli graditi skupaj z občino Ozalj most čez Kolpo, zgradili vodovodno omrežje v krajevni skupnosti Krasinec in Božakovo, ki bo oskrboval na-dajnjih 900 ljudi s pitno vodo. Pozabili nismo niti na najmlajše naše občane, kakor tudi ne na tiste, ki so pretežno izčrpali svoje moči za dobrine, ki jih imamo. V ta namen smo /n»t/ drugim dogradili otroški vrtec in zaključili sorazmerno veliko investicijo — dograditev in adaptacijo Doma počitka. f Začenja se izgradnja druge faze tovarne kopalniške opreme \ Novoles Novo mesto — TOZD* Metlika. Delovne organizacije so se tudi letos delno modernizirale in vključile v še večji izvoz. Tako srečate na delu v Iraku Transportno gradbeno podjetje, v Moskvi pa delavce TOZDA Gradbene operative Metlika, Pionirja iz Novega mesta, kar je posledica nedavne pripojitve TOZDA k dolenjskemu gradbenemu velikanu „Pionir" iz Novega mesta, da ne omenjam naših starih in reno-miranih izvoznikov, kot so Beti, Komet itd. Tudi letos smo veliko delali in veliko naredili, čeravno nismo tu vsega omenili. To nam je uspelo predvsem zato, ker smo spoštovali oblast delovnega človeka, krepili samoupravljanje in se zavzemali za vključevanje naših občanov v oblikovanje planov in njihovo realizacijo. Zato vsem v imenu občinske skupščine hvala! Želim srečno in veselo praznovanje vseh pomembnih delovnih zmag, zgodovinskih dogodkov, predvsem pa občinskega praznika in dneva republike. PREDSEDNIK skupščine občine Metlika FRANC VRVIŠČAR SKUPŠČINA OBČINE METLIKA - IZVRŠNI SVET - OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKA KONFERENCA ZKS - OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV - OBČINSKA KONFERENCA ZSMS - OBČINSKI ODBOR ZZB NOV - OBČINSKI ODBOR RK - OBČINSKI ODBOR ZRVS ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE 26. NOVEMBER 1942 - UNIČENJE BELOGARDISTIČNE POSTOJANKE NA SUHORJU Sredi novembra 1942 je okupator s pomočjo kvis-linških grupacij utrdil svojo postojanko na Suhorju. Ker okupator ni mogel mobilizirati be/okranjcev v belogardistične oddelke, je po italijanski ofenzivi zasedel Suhor belogardistični poročnik Miloš Šabič z vsemi legisti iz Stopič. Na Suhor pa so se zatekli tudi italijanski fašisti s Hrasta. Na sam dan partizanskega napada na Suhor 26. novembra 1942 se je suhorski posadki pridružilo še bataljonsko poveljstvo s srbskim komandantom Dobri -vojem Vasiljevičem — Iztokom in metliškim patrom Norbertom. Strateški cilj suhorskih sovražnih utrdb v šoli in župnišču je bil nadzorovanje ceste preko Vahte, preprečevanje stikov med slovenskimi in hrvaškimi partizani. Kot je kasneje povedal zajeti kapetan Vasiljevič, pa so nameravali zasesti celotne Gorjance, na njih zgraditi oskrbovalno letališče in postopoma osvojiti partizansko osvobojeno ozemlje. Glavno slovensko partizansko poveljstvo se je dobro zavedalo strateške vloge Suhorja. Zato so se na pogovorih s člani II. operativne cone Hrvaške 24. novembra 1942 v Sošicah dogovorili o sodelovanju pri napadu na belogardistično postojanko na Suhorju. Sestavili so skupen štab pod poveljstvom Venčeslava Holjevca, politični komisar pa je bil dr. Jože Brilej. Prvi in drugi belokranjski bataljon sta zastražila dohode od Metlike in Črnomlja, tretji pa od Semiča. S pomočjo druge gorjanske čete so zastražili še dohode z novomeške strani. Med posvetovanjem Vasi /jevičevih bataljonskih štabovcev se je 26. novembra 1942 ob 20. uri pričel partizanski napad na šolo. Brez strela so zajeli stražo in osem sovražnikovih štabovcev. Medtem pa sta hrvaška XIII. brigada in tretja gorjanska četa napadli posadko v župnišču. Z minami so porušili vogal župnišča in napravili veliko odprtino v steni. Poslopje je kmalu zajel hud požar. Ocenjujejo, da je takrat padlo ali zgorelo okrog 30 legisto v, zajeli so 99 sovražnikovih vojakov, od tega 35 italijanskih fašistov, 40 belogardistov pa se je rešilo z begom. Partizani so imeli vsega 4 mrtve. Suhorski poraz je bil za legiste usoden. Brez boja so zapustili kar 9 postojank in se zatekli v večje postojanke pod okrilje Italijanov. Belogardistični komandant kapetan Debeljak—Džovani je obupan vzkliknil, da rešuje kar se še rešiti da. VJolbang, duhovni vodja belogardizma, pa je pristavil v zaupnem poročilu Gestapu, da „naši nobenkrat dosti kredita niso imeli, pa so sedaj še tistega zapravili." Zmaga na Suhorju je pripomogla k velikemu razvoju narodnoosvobodilne borbe in nove ljudske oblasti na tem območju ter zagotovila srečnejše življenje prebivalcev ne samo tega dela Bele krajine, ampak celotnega slovenskega ljudstva v svobodni domovini. Po brošuri „ Vstaja pod Gorjanci" priredil Janko Saje KRAJEVNA SKUPNOST SUHOR VSEM KRAJANOM KS SUHOR ČESTITAMO ZA KRAJEVNI PRAZNIK 26. NOVEMBER ZBOR DELEGATOV KS SUHOR obrtna zadruga metlika, partizanski trg 5 % ^3 zdelo/nimi in poslo/nimi enotami obrtno mehanizacija, metlika tel. /068/77 510 'V L ■ 7720, tfSkmLSŠŠffi poslana enota ljubljana /061/313749 -iv - ,(='-« 'itefl?!ffe' ČESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM, KOOPERANTOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM ORČANOM ZA PRAZNIK ORČINE METLIKA IN ZA DAN REPUBLIKE IN SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI IN STORITVAMI! «^v m. m aTvsiv.r«/v ». v» ?V>|\ zadrugo metlika teunspoetno gradbeno podjetje metli ha Št 48 (1685) 26. novembra 1981 DOLENJSKI LIST 'iska. zacLeuaa.( ihti ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA 68330 METLIKA, TRG SVOBODE 3 — TEL. 068-77261 „KIT" Kmetijska zadruga Metlika, ki jo sestavljata temeljni enoti TOZD Vinska klet in TZO Kooperacija, zagotavlja uspešno sodelovanje z vsemi kmetijskimi proizvajalci, pa tudi z vsemi kupci in potrošniki. Samo dolgoročno in pošteno sodelovanje med proizvajalci grozdja,sadja, mesa, mleka, krompirja in ostalih kmetijskih pridelkov na eni strani in Kmetijsko zadrugo na drugi strani lahko zagotovi trajno preskrbo s kvalitetnimi pridelki naših občanov. PIONIR T0Z0 GRADBENA OPERATIVA METLIKA NUDIMO KVALITETNE IZDELKE: - ZENSKO INTIMNO PERILO: -NEDRČKE -STEZNIKE - KOMBINE2E hlačke - Zenske, moške in otroške kopalke PRAZNIK OBČINE METLIKA PRAZNIK OBČINE METLIKA ‘§>ff SREBRNI JI / BELOKRANJ INDUSTRIJE bila nova tovarna teksturirane preje — Kodranka. To je bila v tem času najsodobnejša tehnologija, ki je zahtevala več poglobljenega, tehničnega znanja. Oprema je bila zelo- draga in je precej menjala organski sestav kapitala v prozvodnji. Z novo kodranko smo poglobili tehnološki proces iz prejšnjih treh faz: pletenja, barvanja in šivanja še v četrto predhodno fazo, teksturiranje. Na tržišču je močno primanjkovalo tekstu-rirane preje, zato smo z novo teksturirnico zagotovili surovino domači pletilnici, sekundarnega pomena pa je bila prodaja preje. V tem času je proizvodni program slonel predvsem na sintetiki, ki je bila krik mode, skoraj v celoti pa smo opustili predelavo naravnih vlaken. Tudi cena sintetike je bila bolj dostopna potrošniku. V letih 1970, 1971 in 1972 se je močno povečal standard delavcev. Rezultati poslovanja so bili ugodni in smo zato relativno precej povečali osebne dohodke. Ob 15-letnici podjetja smo odprli zelo sodoben obrat družbene preskrbe in adaptirali počitniški dom v Seči, ki sta najprej poslovala v sklopu ho-telsko-turističnega obrata Gostur, ki je združeval vse gostinstvo v Metliki pod okriljem Beti. Kasneje so se gostinski objekti pripojili k Viatorju, družbena preskrba pa je ostala v Beti. Proti koncu 1971 je bil ustanovljen mehanografski oddelek, ki se je kasneje preimenoval v ERC — elektronsko računski center. Danes na teh strojih obdelujemo celotno materialno evidenco, vodimo vse komercialno poslovanje in statistiko, obračun OD itd. Sedaj si ne moremo predstavljati vodenje delovne organizacije brez hitrih in točnih podatkov, ki nam jih nudi ERC. Veliko sprememb in izpopolnitev na tem področju pričakujemo od nabave in montaže novega računalnika, ki bo začel delovati v naslednjem letu. V srednjeročnem obdobju 1971—75 je podjetje doživelo stagnacijo zaradi nakopičenih protislovij, ki so se pojavile pri hitrem razvoju podjetja. Pri ekstenzivnem razvoju smo pozabljali na notranje organizacijske in personalne odnose. Podjetje je bilo preveliko za centralno uprabljanje, posamezne organizacijske enote pa niso bile sistemsko naravnane na samostojno odločanje. Ob večjih kadrovskih spremembah je nekoliko upadla tudi podjetnost, zato se je ustavila celotna prej začrtana investicijska dejavnost. Leta J974 smo se reorganizk rali na 8 temeljnih organizacij in DSSS. Izpopolnili smo notra; njo zakonodajo in omogočil' večjo demokratičnost odločanja, kar je povečalo vpli'( subjektivnih sil na celotno samoupravno strukturiranje f kolektivu. To je omogočilo sanirati nestabilnost, saj se j* usposobil širši krog ljudi Z* prevzemanje odgovornih nalofl v dokaj kompleksnem sistemO poslovanja. V predzadnjem srednjeročnem obdobju (1976—1980) j* delovna organizacija Beti ponovno dosegla hitrejšo rast-Ožje okolje, zlasti gospodarstO Metlike, je že imelo precft veliko gospodarsko osnovo, tako da ni bilo več potrebno ekstenzivno širiti proizvodnje ih S tem prispevkom želimo seznaniti vse naše braice z razvojem DO Beti. Podjetje je bilo ustanovljeno že leta 1948 z odločbo vlade LRS pod firmo Invalidsko podjetje Pletilstvo Črnomelj. Pogoji za ustanovitev so bili dani z nacionalizacijo privatne pletilske delavnice. Z ukinitvijo invalidskega podjetja se je organizacija preimenovala v tovarno trikotaže ..Belokranjka" Črnomelj s proizvodnim programom predelovanja volne, bombaža in svile v pletenine in konfekcijske izdelke. Nagle razvojne potrebe, zlasti pritisk delovne sile na zaposlovanje, so povzročali zaskrbljenost, kako in kje dobiti prostor za normalno poslovanje in nadaljnje širjenje podjetja Belokranjke. Takratni okraj Črnomelj in občina Metlika sta se sporazumela, da se podjetje preseli v Metliko, kjer ni bilo do takrat nobene industrije. Vodstvo podjetja je s pomočjo občinskih organov najelo kredit in leta 1954 začelo graditi nove proizvodne prostore tovarne v Metliki blizu železniške postaje (današnji Novoteks). Ker je primanjkovalo sredstev, se je gradnja zavlekla do 1956. Tega leta se je Belokranjka preselila iz Črnomlja v Metliko. Ob preselitvi se je z odločbo obč. LO Metlika podjetje preimenovalo v BETI, kar je kratica besed Belokranjska trikotažna industrija. Pod to firmo posluje Beti Metlika še danes. Čepravje obstoj delovne organizacije veliko daljši, jemljemo leto 1956 kot leto ustanovitve in obdobje 1956—81 predstavlja 25 let obstoja in delovanja naše DO, zato slavimo letos srebrni jubilej. V novem okolju je tovarna začela bolje poslovati, vendar se je še vedno borila z velikimi težavami, ki so zavirale hitrejši razvoj. Težave sta povzročala zlasti zastareli strojni park in slaba kvalifikacijska struktura zaposlenih. Zaradi nizke produktivnosti in slabše kvalitete je bilo težko rentabilno plasirati končne izdelke. Vse to se je kazalo v slabem finančnem uspehu podjetja in v nizkih osebnih dohodkih delavcev. V tem času, na začetku industrializacije Bele krajine, sta bivši okraj Črnomelj in občina Metlika pospeševala vse-vrste gospodarskih naložb v Belo krajino s strani tovarn iz razvitejših delov naše republike. Zato je ministrstvo za industrijo in rudarstvo predlagalo, naj se tovarna Beti preseli iz novozgrajenih prostorov v druge prostore v Metliki, v dosedanjih prostorih pa naj tovarna ..Novoteks" iz Novega mesta montira predilnico česane volnene preje. S sporazumom, doseženim med Beti in Novoteksom, se je „Beti" preselila na Pungart, Novoteks pa je organiziral proizvodnjo tam, kjer stoji še danes. Novi prostori so bili za „Beti" kmalu pretesni, saj so v lastni mehanični delavnici usposobili precej starih strojev za proizvodnjo, ki so omogočili zaposliti 155 novih delavcev in 14 uslužbencev. Leta 1958 je bilo že 219 zaposlenih. Dotok delovne sile je bil iz dneva v dan večji. Tudi povpraševanje po trikotažnem perilu je raslo. Vse to je privedlo podjetje do tega, da je začelo misliti na nabavo novih visoko produktivnih strojev. Ker ni bilo mogoče uvažati novih strojev, smo stare pošiljali v inozemstvo v popravilo, poleg tega pa kupovali opremo od tekstilnih tovarn, ki so v Nemčiji stale zaradi pomanjkanja delovne sile in za njihove razmere nizke produktivnosti. Rekonstruirana oprema je zagotavljala normalno produktivnost, postali smo konkurenčni na trgu in začeli smo uspešno poslovati. Leta 1959 se je podjetje odločilo odkupiti opuščene vojaške barake, ki so stale na bregu poleg železniške postaje. Barake smo z udarniškim delom adaptirali v lastni režji s pomočjo članov kolektiva. Novi prostori tovarne so bili odprti 12. julija 1960. Nato se je semkaj preselilo celotno podjetje s Pungarta, od Cara in ostalih prostorov, ki so bili raztreseni po vsej Metliki. Isto leto je bil izdelan program za rekonstrukcijo oziroma nabavo nove strojne opreme, saj je podjetje v novih prostorih imelo možnost znatno izboljšati kvaliteto izdelkov. Sprejet je bil prvi srednjeročni (perspektivni) plan 1961-1965, za kar je bil s strokovnimi službami podjetja in ostalimi so delavci izven podjetja izdelan eleborat. V prvi fazi rekonstrukcije leta 196Z so bili v Nemčiji nabavljeni 4 raschel stroji, dva stroja za izdelavo čipk in 12 šivalnih strojev. Isto leto je bila adaptirana barvarna in prizidan prostor za suho apreturo barvarne. Do takrat smo zavese belili v škafih in jih sušili na soncu, ostala pletiva pa oplemenjevali pri sorodnih podjetjih. Do leta 1964 je bila uresničena tudi druga faza rekonstrukcije in to nam jasno govori, da so bile investicije koristne, saj so omogočile, da sta se znatno povečala proizvodnja in število zaposlenih. Do konca leta 1965 seje močno razširila pletilnica s snutkovnimi in okroglimi stroji in modernizirala barvarna. V letu 1962 se je k Beti pripojilo na novo ustanovljeno podjetje Belokranjke iz Črnomlja, leta 1964 pa še pletilstvo „Doko" iz Dobove in pletilstvo ..Dolenjka" iz Mirne peči. Pripojeni obrati z 260 zaposlenimi delavci so bili tehnično precej zastareli, saj so stroji za ročno pletenje uporabljali pretežno človeško delovno silo za pogonsko energijo. S temi izdelki se ni dalo konkurirati na tržišču, zaloge so rasle, tako da so morali komercialisti prodajati izdelke na stojnicah po sejmih. Ker smo v Metliki v tem času že razvili sodobnejšo tehnologijo pletenja in barvanja lahkih pletiv, se je kazala večja potreba po konfekcioniranju, zato smo pripojene zunanje obrate postopoma rekonstruirali v konfekcije, pletilje pa prekvalificirali v šivilje. Leta 1966 je bila odprta poklicna šola Beti v sklopu tekstilnega centra iz Kranja. To je bilo neobhodno, če smo hoteli zadržati mladino v domačem kraju in prekvalificirati obstoječo in na novo zaposleno delovno silo. V drugem srednjeročnem planu od 1966-1971 se je podjetje še hitreje razvijalo. Zgrajena je bila nova konfekcijska stavba v Metliki, adaptirani so bili upravni prostori in pomožni prostori pletilnice in barvarne. Opremo smo skoraj v celoti zamenjali in znatno razširili obseg proizvodnje na račun povečane tehnične produktivnosti iz naslova boljših strojev, delovne produktivnosti, boljše organizacije dela in na račun na novo zaposlenih delavcev. Leta 1971 je Beti slavila 15-letnico obstoja. Odprta je OB 25-LETNICI NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN ZA DAN REPUBLIKE JBILEJ ISKE TRIKOTAŽNE i JETI” METLIKA zaposlovati novih delavcev, saj je bila dosežena zelo visoka stopnja zaposlenosti na obeh straneh Kolpe. Vključevanje v mednarodno delitev dela je zahtevalo, da razvijamo bolj kvalitativne dejavnike poslovanja, ki se kažejo v sodobnem dizajnu, visoki produktivnosti živega dela in v visoki kvaliteti. letih 1975—1977 smo precej investirali v opremo pletilnice, zlasti barvarne, in v posodoblja-nje šivalnih strojev. V tem času nismo niti dinarja vlagali v stavbe. To nam je omogočilo bistveno izboljšati, rentabilnost poslovanja, ki je izvirala v glavnem iz visoke stopnje izkoriščenosti osnovnih in obratnih sredstev. Leta 1978 smo odprli novo otroško konfekcijo v Žakanju, ki je rezultat skupnih interesov Beti in občine Ozalj. Ta proizvodni program omogoča zaposlitev delovne sile iz nerazvitih krajev in hkrati rentabilno proizvodnjo. S pomočjo kredita republiškega fonda za nerazvite kraje SRH smo uspešno izvedli naložbo v Žakanju, saj je že 200 zaposlenih in so se delavci organizirali v temeljno organizacijo. Konec 1979 smo odprli zraven starih prostorov Beti popolnoma novo tovarno za proizvodnjo sintetične preje pod okriljem obstoječe TOZD Kodranke in v sklopu reprodukcijske celote Yulon Ljubljana. Naložba je veljala 300 milijonov dinarjev, kar je največji investicijski vložek v zgodovini Beti. Za ilustracijo naj navedemo, da se je z aktiviranjem nove kodranke v Beti podvojila vrednost osnovnih in obratnih sredstev. Uspešno smo končali srednjeročno obdobje 1976—1980, saj so vsi načrtovani elementi preseženi. Letos pa so stopili v novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Tradicija 1800-članskega kolektiva nas zavezuje, da moramo nadaljevati enako hiter razvoj kot doslej z nekoliko drugačno karakteristiko, ki nam jo narekuje sedanje in bodoče družbenoekonomsko in gospodarsko stanje doma in v svetu. Sprejeli smo srednjeročni plan 1981—1985 in se na referendumu zavezali, da ga bomo izpolnili, o čemer nihče ne dvomi, saj danes resnično razpolagamo z visokimi materialnimi in kadrovskimi resursi. To nam potrjujejo tudi doseženi rezultati poslovanja, ki so z ozirom na stabilizacijsko leto in svetovno gospodarsko krizo še kar ugodni. Morali se bomo bolj vključiti na konvertibilna tržišča, kar pa od vseh nas zahteva še veliko več energije. To terja od nas gospodarska stabilizacija, ki je hkrati stabilizacija celotne družbe. Upamo, da bomo tudi na tem področju v celoti uspeli. 2e v letu 1982 računamo, da bomo krili uvozne potrebe surovin z lastnim izvozom na konvertibilno področje. nih surovin. To je kar trdna osnova. 25 let je zelo kratka doba, a hkrati za delovni kolektiv BETI dovolj dolga za realizacijo doseženih rezultatov. Delovni kolektiv lahko s ponosom gleda na prehojeno pot in dosežene uspehe. Ves čas poslovanja je bilo podjetje likvidno in rentabilno. V pravem smislu je bilo upoštevano načelo, da se lahko deli in razporeja le ustvarjeni dohodek. Ce bi se vsi držali tega pravila, danes ne bi bilo potrebno sprejemati izrednih stabilizacijskih iostalih ukrepov. Zaradi pozitivnega ponašanja in odločanja lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da razpolaga Beti s 34520 m2 uporabnih površin. Skupna vrednost osnovnih sredstev po nabavni ceni znaša 812 milijonov dinarjev in po sedanji 601 milijon. Nad dve tretjini teh sredstev je financiranih iz lastnega poslovnega sklada. Vsi proizvodni prostori so dokaj dobro urejeni in moderno opremljeni. S planiranimi investicijami za prihodnje leto bomo strojni park še bolj posodobili in prilagodili proizvodnjo za najbolj zahtevno tržišče. Poleg že omenjenih številk podajamo grafični prikaz gibanja skupnega prihodka, dohodka in zaposlenih v zadnjih 15 letih, tj. od 1966-1981. Kritično leto je bilo 1973, vendar smo ga uspešno zaključili. Leta 1980 in 1981 prikazujeta izredne rezultate. To je rezultat večjih investicijskih vlaganj, produktivnosti, pravilne politike in izbire proizvodnega programa in ne nazadnje inflacijskih gibanj. Na kraju lahko dodamo, da je kolektiv v celoti realiziral sprejeti program, vseskozi uspešno posloval in v celoti upravičil prehojeno pot. Glede na razpoložljivi materialni, kadrovski in ostali potencial ima delovna organizacija BETI kot celota povsem realne možnosti za še hitrejši bodoči razvoj. V naslednjih grafikonih prikazujemo rast celotnega prihodka, dohodka in zaposlenih. Zelo velike težave so s preskrbo z domačimi surovinami. Beti v tem pogledu ne bi »nela imeti večjih težav, ker ima že dalj časa več oblik samoupravnega povezovanja in dogovarjanja.J"renutno uspešno sodelujemo z več proizvodnimi organizacijami, ki nam dobavijo surovine (Yulon, Tekstil, Glina, Tehnocolor, Inter-traede itd.), in trgovskimi organizacijami, ki jim prodajamo končne izdelke. Z obstoječimi oblikami dogovarjanja in zdru-ževanja dela in sredstev imamo Zagotovljenih nad 80% potreb- ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA JMM o PRAZNIK OBČINE METLIKA PRAZNIK OBČINE METLIKA TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV obrat SUHOR novoles novoles KOPALNIŠKA OPREMA »KOLPA” Mercator MERCATOR ROŽNIK TOZD METLIKA VSEM OBČANOM IN POTROŠNIKOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK IN NAKUP V NAŠIH TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH LOKALIH! Dobro delo SZDL v Butoraju Na seji krajevne konference SZDL v Butoraju prejšnji teden so ocenili delo tega organa v zadnjem obdobju. Vsekakor je vidno, da je krajevna konferenca usklajevalec vseh aktivnosti v krajevni skupnosti. V zadnjem obdobju so veliko stvari naredili s prostovoljnim delom, med večja sodi gotovo gasilski dom in športno igrišče s pripadajočim objektom. Med najbolj delavna društva ne samo v krajevni skupnosti, ampak v črnomaljski občini sploh sodita športno in kulturno-umetni-3co društvo iz Butoraja. Na seji so kritično spregovorili tudi o pomanjkljivostih pri delu KK SZDL; tako so menili, da bi morali več narediti pri obrambnem načrtu, prav tako bo treba poslej na tem območju pridelati več hrane in vzpostaviti boljše odnose s črnomaljsko kmetijsko zadrugo. Prihodnje leto naj bi dobili telefon, za katerega so pripravljeni z delom sami prispevati. Na seji so sprejeli program dela v prihodnjem letu. DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE POSLOVNIH PROSTOROV Pogoji: osemletka Za opravljanje navedenih del in nalog sklenemo Jelovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene vloge v 15 dneh po objavi na naslov: Dolenjski projektivni biro Novo mesto - Odbor za delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo. 882/48-81 /O ljubljanska banka ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA VSEM ČLANICAM IN VARČEVALCEM OBČANOM OBČINE METLIKA ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE, KRAJANOM SOHORJA PA ZA KRAJEVNI PRAZNIK NOVOTEKS TOZD NEDILNICO METLIKO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE IN ZA DAN REPUBLIKE TER JIM ŽELIMO SE VELIKO NOVIH DELOVNIH ZMAG IN USPEHOV! čestitamo za dan republike 1 novoles lesni kombinat novo mesto - straža n. sol. o. svojimi tozd A K XY/ ^ "7\ i®« •s- - fr čestitamo za dan republike DOLENJSKI UST 15 PRIHRANITE ČAS IN DENAR ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ J ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ a i m il CENIK INDUSTRIJSKO OBNOVLJENIH MOTORJEV Model avtomobila ZASTAVA 750 ZASTAVA 430 TK ZASTAVA 1300 ZASTAVA 130 TF ZASTAVA 1500 ZASTAVA 620 ZASTAVA AR - 55 105 B 007 ZASTAVA 101 128 A 064 Tip motorja 100 D 000 100 DF 018 116 C 000 116 003 115 C 064 105 BJ 005 Cena motorja 11.079.50 12.637,10 19.501,95 20.464.50 21.314,85 32.322.30 32.322.30 19.825.50 1—LETNA GARANCIJA možnost nakupa na kredit trajnost in kvaliteta enaka novemu vračunan stari motor za ceno generalnega popravila kompleten motor zjamstvom originalen motor z originalnimi deli Zastava hitra zamenjava gosta servisna mreža PRODAJA NA KREDIT — V ceni je vračunana vrednost starega motorja. — Prevozni stroški za motor 350,00 din. — prodajalec odobri kredit za vrednost motorja po ceniku — polog 40 % — rok odplačila 12 mesecev — obresti 12 % — prodajalec izroči ustrezne kreditne pole kupcu in ta jih izpolni in potrdi v svoji delovni organizaciji — po predložitvi izpolnjenih obrazcev prodajalec takoj odobri kredit — kupec vplača polog in prejme vso dokumentacijo za zamenjavo motorja ZAMENJAJTE DOTRAJAN MOTOR ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ S i i * * ★ ? ¥ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ . ¥ ¥ ¥ * * ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * ♦ ¥ ¥ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ♦ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ♦ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ♦ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ♦ ¥ ¥ i AVTOMOBILE ZASTAVA! ♦ * PRODAJNO SERVISNA MREŽA PODROČJE VGRADNJA PRODAJA LJUBLJANA ZASTAVA Avto — TOZD Zastava AVTOMERKUR Servis Bežigrad, Samova 14 XX ZASTAVA avto TOZD Zastava Servis Vič, Tržaška 133 XX ZASTAVA avto — TOZD Zastava Vilharjeva 33 — Jama X X Kadunc Matevž, Knezova 16 X X VRHNIKA AVTOMERKUR - TOZD Servis Vrhnika X X LOGATEC AVTOMERKUR - TOZD Servis Logatec X X TRBOVLJE VOLAN — Servis Zastava X KRANJ ZASTAVA avto — TOZD Zastava JLA 10 ALPETOUR — Servis Labore Ljubljanska c. X RADOVUICA MERKUR Kranj — Posl. Elektromoto JESENICE AVTOMERKUR - TOZD KEG Prodajalna 512, M. Tita 28 CELJE ZASTAVA avto — TOZD Avtomotor P—701, Miklošičeva 5 Avto Celje — Servis Zastava Ipavčeva 21 X Motel Celje, Ljubljanska 37 P—713 VELENJE ZASTAVA avto — TOZD Avtomotor P—705, Šaleška 18 Komunalni obrtni center — TOZD Komunala X SLOVENJ GRADEC ZASTAVA avto — TOZD Avtomotor P—710, Glavni trg 44 P—720, Francetova 11 VIATOR — Servis Zastava X ŠEMPETER V SAV. DOLINI AVTOMERKUR - TOZD CKM Prodajalna, Dobrteša vas 3 MOZIRJE AVTOMERKUR - TOZD CKM Prodajalna, Mozirje 27 SLOVENSKE KONJICE AVTOMERKUR - TOZD CKM Prodajalna, Prevrat 7 ADM — Avto—moto društvo X MARIBOR ZASTAVA avto — TOZD Actomotor P—725, Valvasorjeva 10 FERROMOTO — Servis Zastava Mlinska 13 AVTO-MOTO DRUŠTVO SLOV. BISTRICA FERROMOTO — Servis Zastava Čopova RAVNE NA KOROŠKEM ZASTAVA AVTO -TOZD Avtomotor P—712, Dobja vas 33 PTUJ AGIS — Servis Zastava, Rajšpova 13 AVTOMERKUR - TOZD CKM Prodajalna, Nova cesta 2 MURSKA SOBOTA ABC Pomurka — TOZD Agroservis Servis Zastava LJUTOMER TEHNOSTROJ - Servis Zastava LAŠKO KOMUNALNO PODJETJE ROGAŠKA SLATINA AVTOMERKUR - TOZD CKM Prodajalna, Ratanska vas 13 Komunalno podjetje NOVO MESTO NOVOTEHNA -Servis Zastava SGP Pionir — Servis Zastava TREBNJE NOVOTEHNA - Servis Zastava KRŠKO ZASTAVA avto -Servis Zastava, Krških žrtev 53 METLIKA NOVOTEHNA-Servis Zastava KOČEVJE AVTO KOČEVJE -Servis Zastava KOPER ZASTAVA avto - TOZD Zastava servis. Istrska 55 Trgoavto — TOZD Maloprodaja JNA 25 ¥ PORTOROŽ Trgoavto — Servis Zastava RIJEKA AVTOMERKUR - TOZD KEG Prodajalna 507, Potok 22 IDRIJA AVTOPREVOZ Tolmin -TOZD Promet Servis Zastava TOLMIN AVTOPREVOZ -Servis Zastava TRGOAVTO Koper, Posl. 17 NOVA GORICA Vozila Gorica — TOZD MOTOREMONT Servis Zastava POSTOJNA TRGOAVTO Koper — Poslovalnica Tržaška 41 AVTO-MOTO DRUŠTVO, Ljubljanska c. INDUSTRIJSKO OBNOVLJENI MOTORJI ZA /O ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto /. Razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje dela in naloge kolegijskega poslovodnega odbora za dobo 4 let, s polnim delovnim časom, in sicer: 1. PREDSEDNIKA POSLOVODNEGA ODBORA 2. DVEH ČLANOV POSLOVODNEGA ODBORA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za opravljanje zgoraj navedenih del oziroma nalog izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. imeti morajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ter najmanj 5 let delovnih izkušenj v organizaciji poslovanja, zlasti na področju ekonomije, prava ali političnih ved 2. imeti morajo strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti poslovodnega odbora, zlasti na področju OZD materialne proizvodnje ali bančnega poslovanja 3. zavzemati se morajo za dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov 4. imeti morajo moralnopolitične vrline, ki odražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela Razpisni pogoji so za predsednika in člana poslovodnega odbora enaki. II. Delavski svet delovne skupnosti objavlja dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let, s polnim delovnim časom in sicer: | , 1. VODENJE* POSLOVNE ENOTE ČRNOMELJ - 1 izvajalec 2. VODENJE POSLOVNE ENOTE NOVO MESTO - 1 izvajalec 3. VODENJE POSLOVNE ENOTE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO KREDITIRANJE — 1 izvajalec Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri ter najmanj 5 let delovnih izkušenj 2. imeti morajo strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za izvajanje vodenja poslovnih enot 3. imeti morajo moralnopolitične vrline, ki se odražajo v uspešnosti dosedanjega dela in zavzemanju za razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov. Razpisni pogoji so za vsa objavljena dela in naloge enaki. Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in menijo, da bi lahko uspešno opravljali razpisana dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili, naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi tega razpisa. Prijavi naj priložijo življenjepis in dokazila o izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev. Nepopolnih in po objavljenem roku prispelih prijav ne bomo obravnavali. Kandidati naj oddajo svojo prijavo v zaprti ovojnici na naslov: LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO, KETTEJEV DREVORED 1, z oznako: I. „za razpisno komisijo" II. „za razpis delavskega sveta" Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri najkasneje 45 dni po preteku roka za prijavo. DEŽURNE PRODAJALNE Mercator dolenjka DELOVNI CAS PRODAJALN V CASU PRAZNOVANJA DNEVA REPUBLIKE EMONA DOLENJKA, MERCATOR STANDARD in KMETIJSKA ZADRUGA KRKA iz Novega mesta obveščajo potrošnike, da bodo prodajalne v času praznovanja dneva republike obratovale po sledečem razporedu: V soboto, 28. novembra, bodo prodajalne odprte kot običajno. . V nedeljo, 29., in v ponedeljek, 30. novembra, bodo vse prodajalne zaprte. V torek, 1. decembra, bodo v času od 7.30 do 10.30 dežurne naslednje prodajalne: MERCATORJEVE Potroš. center Zagrebška Prodajalna Šmihel Potroš. center Ločna KZ KRKE Prodajalna mesa na Glavnem trgu Blagovnica Žabja vas DOLENJKINE V Novem mestu Samopostrežba pri mostu Market v Bršljinu Market Cesta herojev Market Drska Prodajalna kruha Gl. trg Market Kristanova Market Ragovska V ostalih krajih Market v Šentjerneju Market v Straži Blagovnica Trebnje Samopostrežba v Črnomlju Prodajalna Vinica Živila v Mokronogu Prodajalna Grič Mirna VSEM NAŠIM POTROŠNIKOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP! Prodajalna Dol. Toplice Prodajalna Šmarjeta Prodajalna Mirna peč Prodajalna Škocjan Rešitev iz prejšnje številke «^|i_!m;/JiA; sit k k. t r """Ulj-j ' 11*'^ O .TBA^'K|Č V k! i t! uU [tl- I«' T > I i c j Al j A £~S= ' .°.T ",£1>:0,n ZiN iT*1|7!k:a aIu * *• A iSr N*& e s'fTFt r. e aJ uuttmTTT Ženske so lahke kot pleve in vsak pih jih odnese, kamor hoče. NIZAMI Važnejše je življenje sprejeti kot razumeti. A. TRSTENJAK Kakor je večna tema, je večna tudi luč. J. VIDMAR .i i; east ure center moldavi i« voz na prekuc kdor deli toke ljudstvo tovarna vmirni ž.ime d I mor. “IS. bos. gorovje glasbenik soss atrij Posuže no mest upad mor. VQdfi_ norma stari it.reka _r_.. župančr; tur. oton Sl cimoso avto veiikaš boter d I stiska 6. sklon org.ždrT dela az.reka i ! avstr, j reka pri to k ,donave bog vetrov cas enota jpritok jamurja dimasta krava okolje zdravilc za mor bolezer nrv.po- krajina podkev škof- krilo skala litij ugriz mletje gimn. prvina smuč. klub teodo- rekis ter V starem železju je veliko romantike. Hlaponi še niso izginili Zasebna združenja vzdržujejo kratke odseke prog, katerih vozijo vlaki na parno vleko — Turizem na Ljubezen do parnih lokomotiv je močnejša kot ukaz časa, zato motorne in električne lokomotive po Šestdesetih in sedemdesetih letih niso povsem izrinile s tirov dobrih starih hlaponov. Ljubitelji parnih vlakov so v Veliki Britaniji, domovini železnic, ustanovili že preko 100 društev za ohranjanje in zaščito železnic. V združevanja je včlanjenih preko 150.000 ljubiteljev parne romantike na tirih. Gre za zasebna združenja, v katerih člani pomagajo pri vzdrževanju kratkih odsekov železniških prog, na katerih vozijo vlaki, kakršne so poznali še naši očetje in matere. Nekateri odseki so dolgi vsega kilometer, nekateri pa tudi do 30 kilometrov, kot je proga od Mineheada do Bishops Lydearda. Na teh progah ljubiteljsko vzdržujejo železniške postaje, signalne naprave, zapornice in seveda vlake. Vse to počnejo v prostem času iz ljubezni do starih hlaponov. Vse bolj očitno postaja, da so takšne ,igrice za odrasle" lahko tudi ekonomsko upravičene. Postale so turistične zanimivosti, in število potnikov, ki se žele za zabavo pope- ljati s starimi vlaki na parno vleko, je vedno večje. Nekatera združenja prodajo tudi po 300.000 vozovnic na leto. Rekorder je združenje, ki ima v lasti ozkotirno železnico na hrib Snowdonijo; vsako leto prepelje milijon potnikov. In še eno nalogo opravljajo ljubitelji parne železnice: pomagajo ohranjati stare lokomotive in ostalo železniško opremo. Nenavadna igrica je torej vsestransko koristna. Da tovrstno ljubiteljstvo ni poceni, je jasno. Letos so ljubitelji železnic, združeni v družbi North Yorkshire Moors, kupili staro lokomotivo 9 F, ki je svoj čas vlekla vagone skozi indijsko džunglo. Zanjo so morah odšteti v naši vrednosti 630.000 dinarjev. A to je šele prva kapljica. Za obnovo in usposobitev lokomotive bodo porabili še 2 milijona dinarjev. Parna igračka bo torej hudo draga. Ker vsakomur ni mogoče zaupati pravih parnih lokomotiv pa še potnikov povrhu, so nenavadna združenja ustanovila tudi posebne tečaje, na katerih si zaljubljenci v paro pridobijo izpit strojevodje za parno lokomotivo. Izpit je strog in ga opravijo le najboljši. Škodi ali ne? Kaj je s pasivnim kajenjem in pljučnim rakom Ah je stalno prebivanje v zakajenih prostorih škodljivo za človekovo zdravje? Odgovora na to vprašanje zaenkrat še ni, ker dve veliki študiji, ki so ju opravili na Japonskem in v ZDA, dajeta nasprotujoča si izsledka. Takeshi Hirayama iz japonskega centra za raziskave raka je 14 let zbiral podatke o zdravju 265.000 sorojakov in nedolgo tega izsledke združil v poročilo. Med drugim je v njem dokazal, da žene, katerih možje so kadilci, pogosteje obolijo za rakom na pljučih kot žene, katerih možje ne kadijo. Z drugimi besedami; Hirayamina študija, ki je znanstveno neoporečna, dokazuje, da pasivno kajenje prav tako kot aktivno nosi v sebi nevarnost za razvoj pljučnega raka. Pred kratkim pa so v ZDA objavili svojo študijo, ki so jo naredili na podlagi dolgoletnih analiz zdravstvenega stanja 176.739 Američanov. Analiza je pokazala, da obolevnost za rakom na pljučih ni odvisna od tega, ali človek živi v stalni družbi s kadilcem, oz. kadilko. Pasivno kajenje naj bi torej ne vplivalo na obolevnost za rakom na pljučih. Obe študiji sta bili izpeljani strogo strokovno, zato sta različna osnovna izsledka presenetljiva. Tobačne tovarne bodo najbrž bolj veijele ameriški študiji, nasprotniki kajenja pa japonski. Podoba bodočnosti Čaka nas obilje energije Seveda šele čez dobrega pol stoletja, ko bodo na voljo novi viri energije — Manj onesnaževanja okolja Venera ponuja sliko možnih razmer na Zemlji Po mnenju slovitega astronoma Carla Saganaje naša najbližja vesoljska soseda Venera bolj podobna peklu, kot pa boginji ljubezni, kar namiguje njeno ime. Zavita je v strupen plašč plinov, vročina je na površju neznosna, zračni pritisk pa je devetdesetkrat večji kot na Zemlji. Razmere so torej takšne, da življenje na Veneri ni možno. Kljub temu veneijanski pekel zelo privlači znanstvenike. Predvsem jih zanima, kako je mogoče, da se je na planetu, ki je tako podoben Zemlji po velikosti in oddaljenosti do Sonca, razvil takšen pekel. Nekateri celo vidijo v Veneri opomin za človeštvo, ker se prav lahko zgodi, da bo Zemlja v bodočih stoletjih podobna svoji vesoljski sosedi. Večino informacij so znanstveniki dobili z avtomatskih sond, ki so jih poslali v tirnico okoli Venere ali celo na njeno površje. Posebno dragocene podatke je dal Pioneer, kije pred tremi leti obrkožil Venero in z radatjem preiskal njeno površje, sicer skrito pod gostim plinastim plaščem. Odkril je, daje planet vulkansko zelo aktiven. Ognjeniki so najverjetneje odigrali poglavitno vlogo pri stvarjenju takšnega peklenskega okolja na Veneri. In ker izgorevanje fosilnih goriv na našem planetu povzroča podobne spremembe v ozračju, je možno, da bo Zemlja čez nekaj stoletij zavita v strupen plašč, ki ne bo dopuščal življenja. Proučevanje Venere ima tako povsem praktične vrednosti. Energija postaja vse bolj tisti bistveni element, brez katerega si ni mogoče zamisliti gospodarskega življenja, kot si ni mogoče brez kisika zamisliti življenja sploh. In prav s tem ..ekonomskim kisikom" so dandanašnji največje težave. V energetski stiski, ki je zajela svet, so se znašli tako visoko razviti kot nerazviti. In če za prve velja, da se ne morejo odreči dosežene življenjske ravni in razvoja, pa za nerazvite vztrajanje pri gospodarskem razvoju pomeni pravzaprav edino možnost življenja. In tako se oba pola sodobnega sveta srečujeta pri virih energije z enako nujnimi potrebami. Žeja po energiji nikakor ne bo manjša niti ne bo ostala na sedanji stopnji, temveč se bo hitro večala, pri tem pa težave, ki so povezane z njo, ne zadevajo več samo posameznih dežel ali predelov sveta, marveč človeštvo v celoti. Od tega, kako bo človeštvo razvozlalo zapleteni energetski vozel, je odvisna prihodnost vseh, ki živimo ali bodo še živeli na modrozeleni nebesni krogli - Zemlji. Iz ekoloških in drugih razlogovje pridobivanje energije iz fosilnih goriv (nafta, naravni plin, premog, naftni skrivalci itd.) postalo hudo vprašljivo, pri načrtovanjih za daljše obdobje pa sploh ne pride več v poštev. Zaloge teh virov so namreč omejene in z nobenim varčevanjem jih ne bo mogoče prihraniti za bodočnost, zato jih načrtovalci upoštevajo samo še kot tiste energetske vire, na katere se bo gospodarstvo naslanjalo v prehodnem obdobju, dokler znanost ne razvije ekološko sprejemljivejših virov energije, ki ne bodo zastrupljevali okolja, ki bodo cenejši in predvsem, ki naj bi jih bilo dovolj. Med takšnimi bodočimi viri je atomska energija. Sicer je to že vsakdanjik in vsled tega poznamo tudi njene slabe plati. Nekateri vplivi na okolje, posebno vprašanje odlaganja radioaktivnih odpadkov, so vprašljivi in zato atomsko energijo nekateri načrtovalci bodočnosti celo brišejo s seznama energije, od katerih bo živelo človeštvo bodočnosti. Nedvomno pa je atomska energija dandanašji ob uporabi fosilnih goriv nadvse pomemben vir. Med pravimi bodočimi viri energije navajajo veter. Mešanje toplega in mrzlega zraka, kar pravzaprav je veter, se v naravi stalno ponavlja. Človeštvo je moč vetra koristno uporabljalo za plovbo po motju in za pogon mlinov, v bodoče pa naj bi ekološko povsem nevprašljiv veter dajal tudi električno energijo. Trenutno že dela nekaj prototipov elektrarn na veter. Največja stoji v ameriški zvezni državi Oregon. Tridesetmetrska vetrnica poganja generator, ki proizvaja ob primernem vetru 2,5 milijona vatov. Resje, da je gradnja elektrarne na veter stala več, kot bi stala enako močna termoelektrarna, toda veter piha zastonj in ne bo ga zmanjkalo. Na. Havajih, kjer imajo dosti vetra, načrtujejo, da bodo do leta 1984 postavili 32 orjaških vetrnic, ki bodo moč vetra spreminjale v električno energijo in tako dopolnjevale klasični električni sistem. Zaenkrat bo njihov delež v porabi 8-odstoten. Drugi energetski vir bodočnosti je Sonce. Tudi tu je človeštvo že naredilo prve korake. Izkoriščanje sončne energije se je v zadnjem desetletju hitro razvijalo. Leta 1954 so izumili prvo sončno celico, ki pretvarja sončno energijo v električno; danes so sončne celice močno izpopolnjene. Vat električne energije, pridobljen s prvimi sončnimi celicami, je stal 40.000 din, danes daje sodobna sončna celica vat po 50 din, kar je sice res še drago, vendar pa osemtisočkrat ceneje. Nekateri strokovnjaki računajo, da bodo kmalu izdelali sončne celice, ki bodo učinkovite in poceni. Že zdaj pa so v gradnji prve velike sončne elektrarne, da o uporabi plošč s sončnimi celicami za dogre-vanje prostorov in sanitarne vode v gospodinjstvih sploh ne omenjamo, saj so vsakdanjost že tudi pri nas. Veliko se govori o tako imenovani bioenergiji, točneje o obnovljivih virih energije, ki nastajajo iz živih bitij. Les je že eden od njih, čeprav je kot surovina tako vsestransko uporaben, da ga je za kurjenje skorajda že škoda. Gozdarski strokovnjaki želijo pridobiti super drevesa, ki bi hitro rastla in zadovoljila strahotno žejo po lesu. Genetiki pa so se lotili tudi ..stvarjenja" nekakšnih super alg, ki bj proizvajale energetski plin. Vsi ti poskusi so na začetku poti. Največje upanje za bodočnost pa je pridobivanje energije s pomočjo termonuklearnega spajanja atomov - fuzije. Tega procesa, ki poteka v zvezdnih masah, torej tudi v našem Soncu, znanstvenikom še ni uspelo izvesti nadzorovano. Sposobni so sicer izdelati fuzijsko bombo, fuzijski reaktor pa je še stvar bodočnosti. Zadnje vesti iz Sovjetske zveze govore, da so tam začeli graditi postajo za termonukleamo fuzijo Tokamak 15, v kateri bodo lahko proizvedli temperaturo 100 milijonov stopinj Celzija. TASS poroča, naj bi to bil prototip poskusnega reaktorja, ki ga bodo zgradili kdaj kasneje. Optimisti torej pričakujejo prve fuzijske naprave že v prihodnjem stoletju. Gorivo v njih nqj bi bil devterij (izotop vodika), ki ga je zlahka mogoče pridobivati iz vode, tudi iz morske, katere je zanesljivo dovolj. Pogled v bodočnost torej le ni tako teman, kot je morda videti iz današnjih razmer. Električni mrki, vrste za plin, čakanje na premog, težave v preskrbi z nafto idr. so torej stvari prehodnega značaja, če gledamo malo dlje v bodočnost. A če človeka danes zebe, ga pač zebe in ga misel na obilje energije čez 50 let ne more ogreti. Zgodba o iskanju sreče se konča zmeraj v pošastnem občutku brezdanjega niča. D. H. LAWRENCE MARJAN BREGAR ILIR m ,,Nehajte!” je zavpil Ken. Meči so se povesili. »Kaj hočeš? ” je Ken stopik k Rimljanu in ta j« odgovaijal keltsko. »Boriti se želim s poveljnikom!” Ken se je ozrl po tovariših. Med možmi je završalo. „Ti si naš poveljnik! Kdodrug?” Ken je sklonil j^avo, se zagledal v okvrvavlje-*** tneč v svoji kovaški roki in v kopico mož na “eh, ki jim je ta meč utrnil življenje ... »Dovolj je krvi!” je prvikrat uporabil pravico ukazovanja, ki so mu jo pravkar podelili. »Pojdi in povej to svojemu poveljniku!” Kenov obraz je bil svečan in odločen. „Če pa želite boj - sporoči mu: mi smo tu!” Ta hip je na balkonu zasijala bela knezova postava. Nasmeh je ožaijal starčev obraz in s prostranega dvorišča je iz stotih grl zaorilo: »Hurrrra!” Ursus seje potepel z Gradišča. Stokrat raje bi ta hip legel s presekanim srcem k padlim pajdašem. Zrlo ga je, bolelo do obupa ne le to, da je premagan, temveč predvsem to, da je mlečnozob barbar odklonil boj z njim, poveljnikom garde, vojakom od peta do glave! Mrk, strgan in opraskan je Ursus odvihral izpod Gradišča in prav tak je odgrnil zaveso na poveljniŠcem šotoru. »Izdani in poraženi!” Njegov krik je odmeval pod škrlatnim platnom. Pred njim je stal poveljnik Gaj, rimski velikaš, vojskovodja. Prebledel je. Na desni sta stala keltski plemič in ob njem neznana mlada ženska. Ursus je izdrl meč in brez besede planil k Udumiku. Še preden se je ta utegnil upreti, je z zamolklim pokom Rimljanov meč razlal Keltovo lobanjo. Kri in zdrobljeni možgani so obrizgali škrlai šotora ... EETRTK0V INTERVJU {Na začetku poizkusništvo j Ortopedagoginja Marija Stariha je s prvimi mladostniki začela delati v delavnicah pod posebnimi pogoji Uradno so delavnice pod posebnimi pogoji v novomeški občini začele delati takoj po 1. novembru, vendar še prva dva tedna zatem v njih ni bUo gojencev. Začela je ortopedagoginja Marija Stariha, ki si je najprej v Ljubljani in Jaršah nabirala izkušenj v tamkajšnjih ustanovah, sredi novembra pa je prvih pet prizadetih mladih ljudi prišlo v delavnice. Kakšen je začetek in kaj si še obetajo, je povedala Starihova: Marija Stariha: ,JCer že po Z prvih dneh opažamo, da go-<; jenci radi hodijo v delavnice, < ► smo dobili potrditev, da J J delamo prav.“ „Po vzorih, ki sem jih dobila drugod, smo že prvi dan začeli naše gojence privajati na delo, ki ga bodo sicer opravljali. Za zdaj pakirajo toaletne robčke, ki jih dela tovarna ,Krka‘. Najprej pregledajo, če so robčki brezhibni, nato jih zlagajo v zloženko in po 5 zloženk dajejo v kartonsko škatlo. Vseh pet prvih gojencev je zelo uspešnih in spretnih. Delo jim gre zelo naglo izpod rok, in kar je najvažnejše, to radi delajo. Imajo občutek, da so zaposleni." - Kakšen je na začetku vaš delovni dan? „Učenci prihajajo v delavnice med 7. uro in 7.30. Prihajajo sami, ker je večina iz mesta, eden pa se vozi iz Gabrja. Takoj se lotijo dela, nato zajtrkujejo in spet nadaljujejo delo do kosila. Namen naših delavnic ni zaslužek, čeravno bo tudi ta dobrodošel, ampak varstvo in delo hkrati, da so njihovi starši vsaj nekaj ur na dan razbremenjeni skrbi zanje. Mislimo si lahko, kako je sicer naporno neprenehoma skrbeti za takega člana družine." - Koliko mladostnikov boste sploh imeli in kdaj bodo vaše zdajšnje zmogljivosti polne? „Postopoma prihajajo novi, vseh skupaj pa bo za zdaj samo 15 v naših delavnicah. Za več ni prostora in ne kadra. Povedati pa moram, da naš program še ni dokončno oblikovan, ker moramo najprej preizkusiti sposobnosti gojencev, in le-tem bo prilagojen program. Domenjeno pa je, da bomo poleg dela za razne tovarne in morda še zasebnike gojili še lasten program, ki bo obsegal tkanje, vezenje in druga ročna dela. Poleg tega bo čas za rekreacijo in druge dejavnosti, glede na nagnjenja gojencev." - Kako se počutijo gojenci po prvih dneh osemurnega bivanja pri vas? „Zelo radi prihajajo, kar nam potrjuje, da smo na pravi poti. Vedeti moramo še, da imajo pri nas razen dela in hrane tudi sebi primerno družbo. Pogovarjajo se in spoznavajo ter šalijo, kar je za vsakega mladega človeka nujen del vsakdanjnosti. Mi jih ne silimo k delu. Če kdo hoče, lahko vmes malo počiva, vstane in se sprehodi ali kaj podobnega, vendar prve dni kažejo izredno prizadevnost." R. B. Občni zbori - ocena razmer V teku priprave na občne zbore osnovnih sindikalnih organizacij — Do pobud za reševanje lastnih problemov IZVOZNI NAČRT BO PRESEŽEN — Proizvodnja prikolic v IMV bo večja od načrtovane za tretjino. Poleg tega je razveseljivo, da zahteva izdelava prikolice najmanj uvoženega materiala. (Foto: R. Bačer) Ena glavnih nalog, ki čaka občinske svete Zveze sindikatov v prihodnjih mesecih, so pravočasne in temeljite priprave na izvedbo občnih zborov osnovnih sindikalnih organizacij v začetku prihodnjega leta. Novomeški sindikalni svet je svoje naloge na tem področju in rokovnik občnih zborov sprejel na seji 19. novembra. Priprave na občne zbore so izredno pomembna naloga. Na njih naj bi ocenili dveletno delovanje osnovnih sindikalnih organizacij in konferenc, sprejeli programe in izvolili nove organe. Obravnavali naj bi tudi gospodarske in samoupravne razmere. Pri tem naj bi se ne lotevali vseh vprašanj in ostajali na površju, ampak kritično obravnavali bistvena vprašanja in probleme iz lastnega okolja ter iskali konkretne pobude za njihovo reševanje. Pri kandidiranju, predvsem za odgovornejše funkcije, pa naj bi res poiskali sposobne ljudi, kjer tudi mladih ne gre prezreti. Svet je obravnaval oceno akcije NNNP 1980/81. Po mnenju komisije za SLO pri svetu je večina osnovnih sindikalnih organizacij izpolnila svoje obveznosti v akciji (iz ocene je to le delno razvidno). Delo na tem področju pa bi moralo biti bolj kontinuirano, tako tudi informiranje delavcev preko internih glasil. Redneje bi morah dopolnjevati obrambne načrte in načrte delovanja v izrednih razmerah ter poiskati pot za večjo obrambno aktivnost v kr^evnih skupnostih. Govor je bil nadalje o problematiki in možnostih razvoja družbene prehrane, kjer stanje ni najbolj razveseljivo, kljub temu da mnoge delovne organizacije v to veliko vlagajo. ' / - Svet je podprl ugotovitve, ki jih je izdelal Šolski center za gostinstvo, skupaj pa bodo pripravili predlog o možnostih in pogojih sodelovanja centra z obrati družbene prehrane, da bi delava imeli čimbolj primemo prehrano. Z. L. - D. Zavlačevanje je vsak dan dražje Po devetmesečnem obračunu znaša letošnja izguba v IMV 923 milijonov dinarjev - Do junija 1982 bodo izpolnili stare obveznosti do domačih kupcev — Se vedno ogromno vozil v nedovršeni proizvodnji ker manjkajo posamezni deli — Produktivnost raste! V devetih mesecih letošnjega leta so v tovarni IMV izdelali blizu 20.000 osebnih avtomobilov, od tega 17.000 „katrc“, in dve tretjini celotne proizvodnje R—4 so izvozili. Razen tega so dali na trg 788 gospodarskih vozil in 10.837 prikolic ter-še okrog 7.000 prikolic po delih, ki so jih nato sestavili v svoji belgijski tovarni. Tekla pa je tudi proizvodnja rezervnih delov. Kljub vsemu se izguba veča. V letošnjih devetih mesecih so v IMV dosegli za 21 odst. večji fizični obseg proizvodnje kot v tem času lani. Ker pa so vse to naredili z 200 ljudmi manj (sami so zapustili kolektiv in namesto njih niso zaposlili drugih delavcev), je letošnja produktivnost za 23 odstotkov boljša od lanske, dosežene v devetih mesecih. Osebnih dohodkov letos niso povečevali Septembra letos je poprečen zaslužek v IMV (z regresom in ostalimi dajatvami vred) znašal 8.654 dinarjev. Polovično izpolnjene naloge Velik primanjkljaj sredstev hromi izvedbo del na področju komunale v novomeški občini - Nekaj objektov preloženih - IMV oproščena plačila 18,5 milijona dinarjev V novomeški komunalni skupnosti v devetih mesecih letošnjega leta ni uspelo v polni meri uresničevati s planom sprejetih nalog, izpada pa tudi do konca leta ne bo mogoče nadomestiti. Vzrok za to je seveda pomanjkanje sredstev, saj je v celoti izpadel dohodek iz 1,4-odstotnega prispevka za vzajemno programiranje in krediti, predvideni na osnovi teh sredstev. Zaradi pomanjkanja sredstev je tudi program vlaganj v vodovodne in kanalizacijske sisteme ter čistilne naprave izpolnjen komaj polovično. To je bilo moč brati v poročilu, ki so ga delegati obravnavali na skupščini 19. novembra. cestnega odseka bolnišnica-Brod, ki je prav gotovo nujna, vendar žal komunalna skupnost tega ne more rešiti, ker je to naloga Republiške skupnosti za ceste. Z. L. -D. Namesto načrtovanih 159 milijonov je komunalna skupnost za vse naloge zbrala le 91 milijonov (57 odstotkov). Jasno je, da je zaradi tega odpadlo precej predvidenih del v naši občini (gradenj in obnov cest, mostov ter drugih komunalnih objektov in naprav), čeprav je nekaj vendarle bilo narejenega. Skupna vrednost odloženih investicij v letošnjem letu je 33,3 milijona dinarjev oz. kar 21 odstotkov celoletnega plana. Le tako bo komunalna skupnost nekako prišla skozi s sredstvi. Okrnjene so predvsem nekatere nujne večje investicije. Za gradnjo novega novomeškega pokopališča je bilo namesto 20,66 milijona porabljenih le 1,3 miljjona, medtem ko je ostalo odloženo. Na boljše čase bo morala počakati tudi ureditev novomeške tržnice, ki je že prenesena iz prejšnjega srednjeročnega obodbja. Tudi v dokončno ureditev osrednjega odlagališča v Leskovcu ni bilo vloženih nič sredstev. Kljub temu bo po zagotovilih novo smetišče začelo obratovati v začetku leta 1982. Višje stroške odvoza pa naj bi Komunala krila s povprečno 67 odstotkov višjimi cenami, kar je skupščina podprla, odločala pa bo o tem seveda Skupnost za cene. Delegati so tudi sprejeli obveznost komunalne skupnosti, da prispeva za pospeševanje izvoza 830 tisoč dinarjev. Kljub nekaterim pomislekom je bil sprejet tudi sklep, da se IMV zaradi težkega položaja odpiše obveznost plačila 1-odstotnega prispevka iz dohodka za izgradnjo komunalnih objektov (18,5 milijona dinarjev), ki ga dolguje še za čas 1976-1980. Ponovno je bila obravnavana problematika ureditve JUTRI NAGRADE INOVATORJEM V petek, 27. novembra dopoldne, bo v prostorih Muzeja NOB svečana podelitev vsakoletnih občinskih nagrad in diplom za dosežke na področju inovacijske dejavnosti v novomeški občini. Občinska raziskovalna skupnost, ki nagrade podeljuje, daje s tem priznanja za najboljše dosežke v minulem letu, hkrati pa ima namen spodbujati tovrstno dejavnost. Uvedli so vrsto notranjih ukrepov z zelo zaostreno osebno odgovornostjo, varčevanje na vsakem koraku. Kljub vsemu so stroški poslovanja še vedno zelo visoki. Nekaj uspeha je bilo tudi že z nadomeščanjem uvoznih materialov z domačimi, vendar prav tovrstna dejavnost počasi napreduje. Vse to ni moglo tovarne rešiti nedonosnega poslovanja. Izguba je znašala letos po devetmesečnem obračunu že 930 milijonov dinarjev, če upoštevamo knjigovodske podatke, medtem ko je dejanskega primanjkljaja za 620 milijonov dinarjev. O tem so povsem odkrito in brez olepšav spregovorili prejšnji teden, ko so imeli v gosteh delegacijo izvršnega sveta skupščine SRS na čelu s predsednikom Janezom Zemljaričem. Takrat je generalni direktor IMV Marjan Simič tudi pojasnjeval letošnjo izgubo. Gre za velika vlaganja v preteklosti, ki še ne dajejo polnih zmogljivosti in pričakovanih rezultatov, amortizacija je letos skoro enkrat večja, razne obresti so za nad 100 odstotkov višje. V proizvodnji še vedno hudo primanjkuje po- Za pomoč Romom še širši krog strokovnjakov sameznih delov in surovin, tako iz uvoza kot od domačih dobaviteljev, in ogromno vozil se spet nabira na parkiriščih kot nedovršena proizvodnja. Razen tega precejšnje količine blaga ležijo na carini in tudi stimulacija na izvoz za 9 mesecev še ni obračunana, znaša pa kar 317 milijonov dinarjev. Ne nazadnje pa je 100 milijonov izgube v letošnjem letu prinesla tudi obveznost do domačih kupcev avtomobilov. V proizvodnji prihaja do pogostnih zastojev. Samo v novomeški tovarni prikolic so letos stali 34.570 ur, ker materiala ni bilo pravočasno. Kajpada vse to veliko stane. Očitno je tudi, da je bil letošnji plan izvoza preveč pogumno zastavljen in ga ne bo možno povsem uresničiti. Tudi k Renaultu ne gre več toliko vozil kot prejšnja leta. Celotna proizvodnja avtomobilov bo letos pod planom, medtem pa se prikoličarska proizvodnja že septembra letos ponaša z izpolnjenim celoletnim planom in vse kaže, da bo ob koncu leta proizvodnja prikolic za 36 odstotkov plan presegla. Prav zato, ker proizvodnja prikolic zahteva najmanj uvoženih materialov, v IMV razmišljajo o tem, da bi začasno delali manj osebnih avtomobilov, pa uvedli tretjo izmeno pri prikolicah. Dejstvo pa ostaja, Ma bodo vse do konca leta delali samo še na izvoz. V prodaji na domačem trgu ne kaže več tako slabo, odkar so uvedli obročno odplačevanje. Trenutno gotovih izdelkov za domači trg skoroda ni več, pač pa ostajajo še stare, neizpolnjene obveznosti do kupcev, ki jih bodo izpolnili do srede leta 1982. Ne nazadnje pa je omeniti še napredek pri dogovarjanju in sodelovanju z domačo avtomobilsko industrijo, kjer potekajo že konkretni dogovori za kooperacijo. Rešitev za IMV je predvsem v tem, da bo sanacija čimprej odpravljena. Sklad skupnih rezerv SRS se je v uresničevanje sanacijskega programa lepo vključil, svoj prispevek pa bo dala tudi dolenjska regija z združevanjem sredstev občinskih rezervnih skladov. Ta akcija že poteka in bo dala 50 milijonov dinarjev posojila IMV. V občinski pristoj nosti pa so bili sprejeti drobni ukrepi za razne oprostitve dajatev, kar je tudi znak razumevanja za ureditev razmer v največjem dolenjskem kolektivu s 6000 ljudmi. „Gre pa za čas, ki je uspešni sanaciji v IMV najhujši sovražnik," je poudaril direktor Marijan Simič. Dokler splet vseh težav s starimi obveznostmi in letošnjo izgubo ne bo razrešen, česar pa kolektiv sam razumljivo, ni sposoben, toliko časa bo izguba naraščala. R. B. NOVI NAMESTNIK Po sklepu zadnje seje novomeške občinske skupščine bo pravnik Jože Blažič od 1. decembra letos dalje opravljal dolžnost mestnega predsednika komiteja za družbeni razvoj občinske skupščine. To nalogo je prej opravljal Miha Burgar, ta pa je prevzel novo dolžnost. Tovariš Blažič je bil doslej zaposlen kot sekretar občinske zdravstvene skupnosti. V skladu z dotočili pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda razpisuje žirija za podeljevanje Priznanj osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Novo mesto Priznanja OF za leto 1982 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek dosežkom trajnejšega pomena pri: - razvijanju naše samoupavne socialistične družbe, - uresničevanju ustavno opredeljenih družbeno -ekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, - krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predloge lahko oblikujejo vse družbenopolitične organizacije v KS in občini, samoupravni organi, samoupravne interesne skupnosti, družbene organizacije in društva ter njihove zveze in skupnosti. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo pošljite Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Novo mesto, Kettejev drevored 3, DO 15. JANUARJA 1982. Predlogi se izdelajo na posebnem obrazcu, ki ga dobite pri OK SZDL. Predlogi naj vsebujejo točne podatke o predlaganem kandidatu, utemeljitev in življenjepis. Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL Novo mesto Pritegniti še raziskovalno skupnost in sociologe 19. novembra so delegati občinske skupnosti socialnega varstva v Novem mestu med drugim razpravljali tudi o uspešnosti dosedanjega načina razreševanja romske problematike v občini in menili, da bi morali posebno pri zaposlovanju in nastanitvi Romov najti uspešnejše prijeme kot doslej. Vsa dosedanja praksa je namreč pokazala, da znatna sredstva, vložena v izobraževanje oziroma pripravljalne tečaje pred zaposlitvijo Romov, ne dajejo niti približno pričakovanih rezultatov. Letos je bito na primer na tovrstnih usposabljanjih 41 Romov, a je trenutno od teh le še polovica zaposlenih. Pri delu za tekočim trakom v industriji ne obstanejo. Delegati so predlagali, naj bi s strokovnega gledišča pomagali pripraviti o tem ustrezno študijo v občinski raziskovalni skupnosti, pritegnili pa naj bi tudi Društvo sociologov. Izoblikovalo se je stališče, da je treba glede razmer v Žabjeku priti do čim hitrejših rešitev, pri čemer moramo upoštevati, da gre zaenkrat le za ustrezna bivališča z elektriko in vodo v bližini, ne pa za stavbe, v katerih se Romi niti ne bi dobro počutili. Ena bistvenih pripomb delegatov je bila tudi v tem, da se z dosedanjo višino solidarnostnih sredstev, ki so prišla za Rome iz republiških virov, ne gre zadovoljiti, saj pomeni 430.000 din (v zadnjem letu dni) le kapljo v morje. Novomeška kronika ŠOPKI SAMO DOMA! - Pred nedavnim so na ginekološko - porodniškem oddelku novomeške bolnišnice uvedli ukrep: cvetja ni dovoljeno več prinašati Gotovo je taka odločitev utemeljena, prav pa je, da zanjo izvedo občani, da si ne delajo po nepotrebnem stroškov. Porodnice in druge pacientke bodo torej šopke lahko dobivale le doma. DUHOVIT PRIPIS - Eden od inkasantov za elektriko na področju mesta ima navado strankam, ki jih ne dobi doma, so pa dolžne plačati zaostale zneske, pripisati na listek: „Bodite resni!” Ob tem pa bi veljalo vprašati: le kdo se ne zresni, ko dobi račun za elektriko? ! BLATO NA CESTI - V Jerebovi ulici opravljajo ta čas obsežnejša komunalna dela, zato je cesta ob odvažanju materiala hudo onesnažena. Občinski odlok sicer zavezuje izvajalce del za seboj počistiti cestišče, ampak v tem primeru (ki pa ni prvi) jim ne uspe. Kdor ne verjame, naj gre pogledat. PRIMERNEJŠE KOT OBIČAJNO VOŠČILO - Izvršni svet novomeške občinske skupščine je sklenil namesto novoletnih čestitk nakazati v sklad za drage medicinske instrumente 1.000 dinarjev. Odločitev je pravočasna, da bi jo lahko vzeli za zgled še drugi. ŠTIRJE FANTIČKI, TRI PUNČKE - Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile z območja rnesta: Milena Starešinič z Ragovskc 9 a - Anito, Dragica Savič z Ljubljanske 20 — Neša; Majda Barič iz Ulice Mirana Jarca 30 - Miha; Vilma Korbar z Ljubljanske 34 -Bojano; Dragica Kralj z Ljubljanse 46 - Petro; Darja Brezovar iz Ulice Danila Bučarja 8 - Gašperja in Terezija Pucelj z Ragovske 10 a -Roka. TRŽNICA SPET OŽIVELA -Potem ko je bila zadnjih štirinajst dni novomeška tržnica ob tržnih dneh slabo zatožena, je bila zadnji ponedeljek spet precejšnja ponudba domačih proizvajalcev kmetijskih pridelkov. Jajca prodajajo že po 10 din, ampak gredo bolj slabo v promet, ker so v trgovinah najmanj za 2 din cenejša. Eno gospo zanima, kdo je avtor nenavadne prometne rešitve za dohod na ločensko bencinsko črpalko. Kdor hoče z vozilom tja iz mesta ali pa z obratne strani, mora ali kršiti cestnoprometne predpise ali pa peljati precej daleč mimo in na dovoljenem kraju obrniti... DO PRAZNIKA NARED - Piko na „i“ pri urejanju okolice večnamenskega duma v Pišecah so s prostovoljnim delom dodali krajani. Na sobotni slovesnosti bodo pred novim poslopjem odkrili plaketo jezikoslovcu Maksu Pleteršniku (več v Prilogi prihodnji teden), ki mu je 1840 stekla zibelka v tem kraju. O njem bo govoril prof. Jože Toporišič. (Foto: Jožica Teppey) »Nismo več na koncu sveta” V Pišecah bodo 28. novembra odprli dom z dvorano, zdravstveno postajo in pošto V Pišecah je te dni živo, kot že dolgo ni bilo. Šolaiji, mladinci, kmetje, gospodinje in drugi krajani pridnih rok od minulega četrtka dalje vneto urejajo okolico novega družbenega in kulturnega središča krajevne skupnosti. Za zdaj mu pravijo še večnamenski dom. »Res je, da so bile naše želje večje in da smo jih sproti krčili, vendar smo nove pridobitve kljub vsemu zelo veseli, saj se še predobro zavedamo, da smo jo ujeli za rep in da bi se nam investicija prav lahko izmuznila," je menila Mira Podgoršek, ravnateljica pišečke osnovne šole. »Pod novo streho smo dobili dvorano za kulturne prireditve in telesno vzgojo," je nadaljevala. ,.Sprejme lahko 250 ljudi. To je za Pišece dovolj, žal pa ne ustreza v celoti za športnim tekmovanjem. Dolga je samo 18 metrov in ne 24, kot jebilo sprva zamišljeno. Po idejnem osnutku inž. arh. Franca Filipčiča naj bi samo dvorana merila 449 m2, zdaj Pa meri toliko celotna stavba. Zaradi pomanjkanja denarja smo se odrekli knjižnici in klubskemu prostoru za sestanke krajanov. Pomagali si bomo tako, da bomo za knjižnico Pregradili del hodnika, za sestanke se bomo pa tudi kako drugače znašli. Poglavitni sta dvorana, ki jo bomo lahko uporabljali za več namenov, in pa zdravstvena postaja. Pišece so le kraj s številnimi odročnimi vasmi in zaselki po bregeh, z veliko ostarelimi in osamelimi ljudmi, ki že do sem težko pridejo. S šolaiji vred si bomo vsi skupaj poslej prihranili veliko časa in stroškov za obiske zobozdravnika. Ta bo prihajal sem prav tako kot splošni zdravnik. „Zdaj si bom tudi jaz oddahnil," je dejal predsednik skupščine KS Ivan Cizelj, ki se je končno znebil številnih denarnih idrugih skrbi. Povedal je, da pišečka KS sodeluje v investiciji s 400 tisočaki, celotna vrednost objekta pa je 10 milijonov JUBILEJ LOVSKEGA ZBORA IZ GLOBOKEGA Na praznik republike, v nedeljo, 29. novembra, prirejajo v Globokem jubilejni nastop moškega lovskega pevskega zbora. Za desetletnico obstoja se mu bodo na koncertu pridružili novoustanovljeni ženski zbor in učenci domače osnovne šole. Z njimi bodo zapeli tudi pevci moškega pevskega zbora Prosvetnega društva Oton Župančič iz Artič. dinarjev. PTT in zdravstvena skupnost financirata svoje prostore, kulturna skupnost pa svoje. Pri tem ne smemo pozabiti dotacije republiške KS (2,6 milijona dinaijev) in pa samoprispevka občanov, ki pa se v skupni vsoti skoraj izgubi. Franc Cizelj je z zadovoljstvom omenil, da bodo Pišece hkrati z novimi prostori za pošto dobile tudi javno govorilni-oo. Kraj namreč še nima avtomatske telefonske centrale, zato jim bo govorilnica nadvse dobrodošla. JOŽICA TEPPEY NOVO V BREŽICAH SPREJEM ZA STARŠE - V salonu hotela Turist so 20. novembra povabili starše 50 novorojenčkov. Predsednik občinske skupščine Stanko Rebernik jim je čestital za veseli dogodek in vsakemu poklonil knjigo »Naš malček". Sprejemi so od februarja letos postali stalna oblika stika s starši. Organizirajo in sofinancirajo jih ZPM, občina ter SIS za otroško varstvo in zdravstvo. Mamice in očetje so veseli te pozornosti, saj tako rojstvo ni le na družinski krog omejen dogodek. BREŽIŠKE VESTI S šotori prodrli v Nemčijo V mokronoškem obratu Induplati bodo letos izdelali 18 tisoč šotorov — Vsa pro» izvodnja gre v izvoz — Povečali produktivnost in izboljšali kvaliteto V mokronoškem obratu Induplati računajo, da bodo tudi letos uresničli zastavljene proizvodne načrte, čeprav imajo v načrtu izdelati 3 tisoč več šotorov kot lani. Vse izdelke izvozijo na zahodnonem&i trg. ve in kemikalije. Vendar težav z uvozom niso imeli po lastni krivdi, saj je Induplati med delovnimi organizacijami, ki imajo pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. J. S. Da so v Induplati dosegli take rezultate, ne gre pripisati nekoliko večji zaposlenosti, ampak predvsem večji produktivnosti. S preselitvijo v prenovljene prostore stare mokrono-ške osnovne šole so namreč drugače organizirali proizvodnjo, nekoliko pa so spremenili tudi proizvodni program. Zdaj delavke dosegajo take proizvodne čase, ki so med najboljšimi v Induplati, kosale pa bi se lahko kar z evropskimi normami. Vendar v Mokronogu niso povečali proizvodnje samo količinsko, zelo se je izboljšala tudi kvaliteta, poraba pa se je zmanjšala, kar je posledica prakse, ki so si jo pridobili, ko so še delali „lon“ posle za Nemce; ti so gledali na vsako krpico tkanine za šotore. Doseženi uspehi v mokronoškem obratu spodbujajo delavke k še boljšemu delu, k novim načrtom. Strojno opremo, ki je že naročena, bi radi dobili čimprej, morda dobo tudi zaposlili kakšno novo delavko. Za vse to pa imajo tudi pogoje. Ob devetmesečnem obračunu jim je v tozdu ostalo še 10 milijonov dinarjev ostanka dohodka, precej pa o se izboljšali osebni dohodki delavk, ki že dosegajo 9 tisoč dinaijev. Potek proizvodnje je bil ves čas reden, čeprav jim je tu in tam primanjkovalo materialov iz uvoza, kot so impregnacijska sredstva, bar- SEJE IN SESTANKI V četrtek in petek bosta v Trebnjem ločeni seji družbenopolitičnega zbora ter zbora združenega dela in krajevnih skupnosti. Delegati bodo na seji obravnavali uresničevanje resolucije ob družbenoekonomski politiki za leto 1981 in osnutek resolucije za prihodnje leto. Hkrati bodo na sejah obravnavali informacijo o stanju vzgoje in izobraževanja v trebanjski občini V petek bo v Trebnjem tudi seja obeh zborov občinske izobraževalne skupnosti, na kateri bodo poleg informacije o stanju vzgoje in izobraževanja v trebanjski občini obravnavali tudi realizacijo finančnih načrtov za letos in plane porabe v naslednjem letu. Obravnavali bodo tudi osnutek sporazuma o novi organiziranosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. TRETJINA PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI STOJI - V mokro-noški Iskri, kjer so letos spomladi še upali, da bodo premagali težave pri nabavi materiala, že od oktobra dalje delajo s tretjino manjšimi zmogljivostmi. Vzrok za ta ukrep je pomanjkanje materiala, ki se bo menda nadaljevalo do konca leta, prav tako pa je vprašljivo, kako bo z njim naslednje leto. Težave poskušajo reševati z nadomestnimi deli za šentjemejsko Iskro, vendar ' pa z njimi ne morejo ustvarjati takega dohodka kot s svojo proizvodnjo. Ob vsem tem je treba dodati, daje bila nova tovarna v Mokronogu zgrajena pred letom dni, v njej pa so najmodernejši stroji japonske proizvodnje, s katerimi so v mokronoški Iskri nameravali precej povečati produktivnost. STARI TRG IN ŠOLA BOSTA DOBILA VODO IZ NOVEGA OMREŽJA Komunalno podjetje Grosuplje je pred dnevi začelo v Trebnjem graditi vodovod v tako imenovani visoki coni. Gre za gradnjo dva in pol kilometra dolgega cevovoda od starega rezervoarja na Cvibljah mimo strelišča do novega naselja v Starem trgu in obstoječega omrežja. Oskrba z vodo bo v novem naselju in šoli zdaj veliko boljša, saj bodo tako povezali objekte v visoki coni z novim rezervoarjem, kije bil zgrajen v lanskem letu. Dela bodo veljala 4 milijone dinarjev, dokončana pa bodo v štirinajstih dneh. TREBANJSKE NOVICE Strah pred prakso je votel Tovarna in krajani sodelujejo Komunisti o usmerjenem izobraževanju — Zakaj bojazen pred proizvodno prakso? Mnogo novega v Kladju, Brezovem in še kje — Nove naloge krajevne skupnosti „Občina Krško je dosegla lepe rezultate pri izvajanju enoizmenskega pouka. Le še v kostanj e viški in podbočjanski osnovni šoli učenci obiskujejo voizmenski pouk. S četrtino učencev, vključenih v celodnevno osnovno šolo, smo med vodilnimi v Sloveniji, prav tako z desetimi oddelki podaljšanega oivanja v Krškem in na Senovem, kjer je vključenih 34 odstotkov otrok,“ se je lahko v uvodnih besedah na seji OK ZK 18. novembra v Krškem pohvalil Niko Žibret, predsednik občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Ker pa je partijska konferenca Posvetila vso pozornost oceni izvajanja procesa in uveljavljanja kadrovske vloge usmerjenega izobraževanja v občini, podtoni o usmerjenem izobraževanju in štipendijski politiki niso bili tako svetli, kot uvodničarjevi o dosežkih v osnovnem šolstvu. Svobodna menjava dela se še vedno Prevečkrat pojavlja le na prizorišču bitk za stopnje, ker so miselne spone etatizma proračuna še zelo Prisotne. Zato tudi ne preseneča, da &1 povsod razpravljajo o ceni oddelka, ne pa o vrednosti programa. Razveseljivo je, da Šolski center v Krškem nima izpada vpisanih, temveč je učencev celo več kot lani, a ni prav, da se delovne organizacije zapirajo, ko bi morale sprejeti učen-® na proizvodno prakso. Po stežka doseženem usklajevanju za učence kovinske usmeritve je še vedno v °spredju elektro usmeritev. Gre za 'vprašanje, kam s 150 učenci. Po besedah zadolženega za organizacijo Proizvodne prakse pri ŠC-Planica v nuklearki in Elektru izjavljajo, da bodo sprejemali le svoje štipendiste, v brestaniški elektrarni pa še sami ne vedo, kaj naj delajo. Kostanjeviška Iskra še za svoje delavce nima urejenega prevoza in ob vsem tem je prava sreča, da je novomeški Pionir sam ponudil, da bo vzel na proiz- vodno prakso nekaj učencev. Rešitev to ni, taki odpori združenega dela pa terjajo takojšnjo politično akcijo in ukrepanje v vseh okoljih. P. PERC Kruh od jablan in smrek Razgovor z Jamnikovimi iz Kočnega Kmetija Jamnikovih v Kočnem 1 premore preko 20 ha površin, a več kot polovica je gozda. Gospodar, 60-letni Jože, je letos oddal krškemu Agrokombinatu dobre 4 tone ribeza in prav toliko jabolk gloster, idared in jonagold. Komaj lani je z ženo Zalko in ob pomoči «i * . 'nrat.vi - Jože Jamnik: »Premalo izkoriščeni stroji so dragi!“ 27-letnega sina Vida, ki bo verjetno tedaj, ko bo oče opešal, pustil službo v Celulozi in se povsem posvetil kmetovanju, uredil nasad jablan s 1800 sadikami, ..Pridelek je bil dober, za jabolka pa so nam plačali 13 dinaijev akontacije in pričakujemo lahko še nekaj doplačila. Le vinograd je dal dvakrat manjši pridelek kot lani, ko je bilo grozdja 7 ton, a je bilo manj kakovostno," pripoveduje Jože. V hlevu imajo zdaj 5 krav in ^ plemensko kobilo, ki je očitno dokaj donosna ..naložba". »Za poldrugo leto staro žrebico smo dobili že 45 tisočakov, sicer pa je običajna cena žrebeta okoli 30 tisočakov. Kobila je nepogrešljiva za oranje v vinogradu, zvozi pa tudi vso krmo za živino." Pri Jamnikovih ne manjka kmetijskih strojev. Letos so kupili še mulčer za muljenje trave v sadovnjaku. „Tod so preveč raztresene kmetije in, žal, ne moremo v strojne skupnosti. V Gabrju pod Gorjanci, kjer sem rojena, so visoko v hribih kmetije bolj povezane, ker je vas strnjena," pravi gospodinja Zal-ka, mož pa doda, da bi bili takoj celo za skupne garaže in strojni park, čeprav je res veliko odvisno tudi od ljudi - sosedov. Jamnikova sta za otroke lepo poskrbela (starejši sin Jože je elektroinženir v Kovinarski, hči pa poročena v soseščini), in čeprav ni bilo vedno lahko življenje, sta med počitnicami vzela v skrbništvo še 14-letnega Viktorja, veselega fanta, ki bi po končani osemletki in ko se bo izučil, najraje kar ostal pri prijazni in urejeni družini. Letos so Jamnikovi na enem hektarju zemlje nasadili čez 3000 smrek. Ko je sin Vid sprožil pobudo v Celulozi, so bili takoj za to. „Tovarna je kupila sadike in si zagotovila prednostno pravico nakupa smrek," razodene skrb za ohranjevanje zemlje, ki bi jo načenjala erozija, Jože Jamnik. P. PERC^ Krajevna skupnost Blanca je bila po v minulem srednjeročnem obdobju veljavnem zakonu prišteta med tako imenovane manj razvite. Nova Stillesova tovarna pod Kladjem je zrasla tudi zategadelj. To še ni vse: pri Dolnjem Brezovem gradi sevniški tozd Betona novo tovarno Lisce in sovlagateljev, zadnje čase vse bolj znane pod imenom Inplet. Na Blanci nastaja separacija Rudnika nekovin. Ob vsem tem ne smemo zanemariti še številnih akcij krajanov. Predsednik sveta blanške KS Alojz Po-žun navaja kot velik uspeh razmah telefonije. Lani so dobili novo centralo s sto številkami. Le-ta je domala že polna. Številni naročniki imajo sedaj avtomatsko zvezo ne le na Blanci, temveč tudi v Kladju, Brezovem in Selcah. SEVNIŠKI PABERKI SPET POKAŽI, KAJ ZNAŠ - V soboto ob 17. uri bo v dvorani sevniškega gasilskega doma zanimiva prireditev. Pod geslom „Pokaži, kaj znaš" seje do konca minulega tedna prijavilo 29 posameznikov in skupin. Vrsto let je s temi prireditvami spodbujala amaterje in ljubitelje skupna kulturna komisija v Lisci Prireditelj tokratnega širšega srečanja je občinska Zveza kulturnih organizacij. REŠILI KINO IN ŠE KAJ -Minuli teden so v Sevnici marsikoga zbodli napisi nekako v tem smislu: „Ker dvorana ni ogrevana, kina ne bo.” Tako hudo naposled vseeno ni bilo. Kako bo z ogrevanjem, predvsem plačilom za pokurjeno olje, so zatem nemudoma rešili s pogovorom. To bi bili lahko storili tudi že prej, preden so enostransko razglasili, da Filmov ne bodo vrteli. VELIKO KUPCEV - Sobotni smučarski sejem na sevniškem Glavnem trgu je privabil mnogo kupcev. Pred trgovino, kjer tudi nasploh prodajajo smučarsko opremo, so že dan poprej člani smučarskega kluba namestili vse potrebno. Lastnika je zamenjalo 49 parov smuči, 31 parov smučarskih čevljev in nekaj oblačil, Prodali bi zanesljivo tudi več, če bi le bilo več ponudbe. V samem Kladju je bil neutruden predsednik številnih gradbenih odborov Franc Abram ml. Nepogrešljiv je bil pri vodovodu, telefonu ali asfaltiranju. Komunalna ureditev je prišla prav tudi Stillesu, pomagano je bilo tudi krajanom. V pravcatem razcvetu je Dolnje Brezovo. Zraslo je že mnogo hiš, Vaški vodovod vsem ni bil več kos. Sedaj družno z novo tovarno gradijo novega. Nekaj so pridobili tudi v središču krajevne skupnosti na sami Blanci. Tako je sedaj asfaltirano križišče, cesta proti nasadu jablan in še en krajši odsek. Med problemi navaja predsednik Požun vzdrževanje vaških poti, kjer deževje običajno razdira trud, ko odnaša pesek. »Želja številnih delavcev vozačev je razširitev ceste proti Pokleku. Po vijugasti dolini vozi mnogo avtobusov. Udarniško je bil razširjen že prenekateri ovinek, vseeno pa se bo treba korenito lotiti ceste," pove odločno. Pozna se tudi, da so v krajevni skupnosti bolje organizirani. Tu jim pride prav roka tajnika Jožeta Novaka. A. ŽELEZNIK DELITEV PO NOVEM V najstarejši sevniški tovarni Kopitarni so konec oktobra uspešno opravili referendume, kjer so delavci sprejeli cel sveženj aktov. To je bil predvsem samoupravni sporazum o delitvi čistega dohodka, denarja za osebne dohodke in skupno porabo, seveda pa tudi za to pripravljen pravilnik. Izglasovali so tudi spremembo tovarniScega statuta, ki določa, da se delovna enota 5 združi z enoto kopit. Vsi ti akti so pričeli veljati s 1. novembrom. ShVMŠIII VESTMI UREJENA STRUGA - Niso bile vse le otvoritve ob nedavnem občinskem prazniku na Bučki. Kot kačo zavito strugo Radulje so zravnali stroji novomeškega Vodnogospodarskega podjetja. S pomočjo zemljiške skupnosti bodo tako pri Dolnjih Raduljah izboljšali zemljišče. KJE BODO SE PRAZNOVALI? Že nekaj let v sevniški občini prenašajo težišče proslavljanj ob občinskem prazniku na obrobne krajevne skupnosti. Tako se vse ne odvija v strogem središču. Lani je bilo to, kot je znano, v Zabukovju, letos je bila osrednja proslava na Bučki. Predsednik občinske skupščine Janko Rebernik je na predzadnji seji vseh treh zborov v Sevnici dejal, da bi bila prihodnje leto prav lahko na vrsti krajevna skupnost Blanca. Žeja vseh je, da bi tovarna elastičnih pletenin Lisce in sovlagateljev Jutranjke ter Kometa zrasla do takrat. Leta 1983 bi lahko proslavljanje prenesli na območje krajevne skupnosti Boštanj. Takrat namreč predvidevajo, da bo dokončno posodobljena cesta za Mirno. Boštanjčani pa bodo dotlej pridali še kakšno delovno zmago. KRŠKI tednik Ne le o težavah, tudi o uspehih Boljše obveščanje v Zvezi komunistov — Informatorji še ne izpolnjujejo svojih nalog Čeprav se je informiranje v Zvezi komunistov v črnomaljski občini v zadnjem letu precej izboljšalo, se še vedno srečujejo z neodgovornostjo večine informatoijev, ki kljub jasno zastavljenim zahtevam in sprejetim dogovorom svojih obveznosti ne izpolnjujejo, zato so na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju sklenili, da morajo osnovne organizacije tako ravnanje oz. neizpolnjevanje sprejetih obveznosti oceniti in, če je treba, ustrezno vzgojno-politično ukrepati. Seveda so med temi informatorji 'n dejavnosti v združenem delu in tudi izjeme, ki dobro in odgovorno opravljajo svoje naloge: To velja predvsem za Iskro, Belt, Kovinar, zdravstveni dom, Dolenjko, Center srednjih šol in Gorenje. Informacija pa mora biti ne samo sprotna in natančna, zajeti mora bistvene ugotovitve in probleme, ki so jih obravnavali na sestanku osnovne organizacije, ampak morajo to informacijo potrditi vsi člani osnovne organizacije. Le tako bo komite sproti in pravilno seznanjen z razmerami in razpoloženjem ljudi in bo lahko takoj ukrepal in začel z ustrezno politično aktivnostjo. Prav zato naloga informatorjev ni le poročanje o seji osnovne organizacije Zveze komunistov, ampak je potrebno redno poročanje o idejnopolitičnih, samoupravnih in gospodarskih razmerah krajevni skupnosti. Prav zato je ena DROBIŽ ZA KAZEN Poleg 106 prijavljenih avtoprevoznikov v črnomaljski občini je tudi nekaj takih, ki se s tem poslom ukvarjajo na črno. Še posebno vztrajen je eden, ki so ga inšpektorji že večkrat zalotili pri tem početju in ga seveda vedno tudi kaznovali. Možaku, ki se za „fuš”, večkrat dogovori kar dopoldne na svojem delovnem mestu, pa so te kazni očitno navaden drobiž, saj jih veselo plačuje in svoje donosno početje opravlja naprej. Ljudje pa še vedno upajo, da se bo tudi za take našel kdo, ki jim bo kos. od nalog vodilnih delavcev v organi-k zacijah združenega dela tudi obveščanje članov Zveze komunistov o gospodarskih in drugih vprašanjih svoje delovne organizacije, krajevne skupnosti in interesnih skupnosti. Najvišji črnomaljski partijski organ se je v zvezi z informiranjem zavzel za objektivno obveščanje, se pravi, da je treba poročati in pisati ne samo o težavah, problemih, nepravilnostih, marveč prav tako o uspehih, uresničenih planih, uveljavljanju samoupravnih odnosov itd. PANORAMA Z NAPAKO — Podoba Črnomlja, gledano z Loke, se v tem stoletju ni kaj prida spremenila, kaj lahko pa se zgodi, da se bo v kratkem. Dve značilni stavbi, Kobetičev grad in cetkvica sv. Duha, sta namreč v hudo slabem stanju. Za obnovo ni denaija. Če se bo Kobetičev grad lepega dne zrušil, bo treba poskrbeti le za odvoz ruševin. KRVODAJALSKA AKCIJA Črnomaljski Rdeči križ pripravlja za prihodnji četrtek, 3. decembra, krvodajalsko akcijo za potrebe novomeške bolnišnice. Krvodajalce iz delovnih organizacij in krajevnih organizacij Rdečega križa pozivajo, naj se akcije udeleže v čim večjem številu. Odhod avtobusa bo ob 6.30 izpred gradu. ČRNOMALJSKI DROBIR FILATELISTIČNA RAZSTAVA - Filatelistično društvo iz Črnomlja pripravlja v prostorih Zveze obrtnikov filatelistično razstavo. Zbiralci znamk bodo svoje bogastvo dali na ogled od 28. novembra do 1. decembra. _ MLADI BREZ PROSTOROV -Že dalj časa v Črnomlju ugotavljajo, da bi mladina nujno morala imeti svoje prostore, nekakšen mladinski klub, kjer bi se sestajali in gojili razne dejavnosti. Vendar kaj dalj kot do te ugotovitve zadeva ne pride, mladim pa še vedno ostajajo za zbirališča številni javni lokali_ MOLČEČI RADIO - Hrup okoli belokranjskega radia, ki naj bi deloval v Črnomlju, se je polegeL Dobili so že nekaj starih aparatur iz Ljubljane, celo prostore za radio so že rezervirali, ko pa se je izkazalo, da bi za letno delovanje radijske postaje morali zagotoviti (po lanskih cenah) 1,50 milijona dinarjev, so ta še nerojeni radio kar hitro ugasili. Mladi se odločajo za zemljo Značilni problemi mladih premalokrat na dnevnih redih - Četrtina evidentiranih kandidatov je mladincev — Zelo dobro sodelovanje z borci Ena od ugotovitev na nedavni seji programsko volilne konference mladinske organizacije v metliški občini je tudi, da kljub ustrezni zastopanosti mladih delegatov v raznih organih vpliva mladih v občini še ni dovolj čutiti in da značilni problemi mladih premalokrat pridejo na dnevne rede skupščin. Zato je ena od nalog mladinske ge. Pri tem ima pomembno vlogo organizacije tudi prizadevanje da bodo predstavniki mladih povsod tam, kjer se odloča tako o najširših vprašanjih kot o interesih, ki še posebej zadevajo mlade. Dosedanji potek evidenitranja za prihodnje volitve kaže, da jim bo to tudi uspelo, saj je že četrtina evidentiranih kandidatov za skupščine družbenopolitične skupnosti in interesne skupnosti iz vrst mladih. Seveda pa je konec koncev le od mladih samih v največji meri odvisno, kako bodo izkoristili vse možnosti, ki jim jih širok in demokratični sistem odločanja nudi Na področju kmetijstva, kateremu v občini namenjajo še posebno skrb in pozornost, so prav mladi eden najodločilnejših dejavnikov, saj je prav od njihove odločitve, ali bodo ostali na kmetjjah ali ne, v precejšnji meri odvisen nadaljnji kakovostni razvoj te pomembne pano- aktiv mladih zadružnikov, ki že več let uspešno deluje, zlasti kar se tiče strokovnega usposabljanja mladih kmetov. Razveseljivo je, da je v zadnjem času vedno več zanimanja mladih za izobraževanje v poklicnih in srednjih kmetijskih šolah, kar je povezano z odločitvijo, da po končanem šolanju ostanejo na kmetiji Delovanje mladih v občini je še posebej čutiti na kulturnem področju, saj je v večini krajevnih skupno- O URESNIČEVANJU KULTURNE POLITIKE Torkova seja občinske konference SZDL v Metliki je bila posvečena vprašanjem kulture, točneje, uresničevanju kulturne politike v metliški občini, za kar so pripravili obsežno gradivo. Na seji je beseda tekla še o pripravah na volitve. stih pa tudi v združenem delu prav mladina nosilec kulturnega delovanja. Eno perečih vprašanj, s katerimi se srečuje mladinska organizacija, je tudi zaposlovanje mladih: med tistimi, ki (tudi neuspešno) iščejo zaposlitev, je tudi precej mladih; temu vprašanju bodo posvetili eno od sej OK ZSMS. Med uspešna pa vsekakor sodi sodelovanje mladih z borčevsko organizacijo pri negodovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij NOB, kjer obe organizaciji zelo tesno in uspešno sodelujeta. A. B. SPREH00 PO METLIKI LITERARNA SEKCIJA MLADINSKEGA KLUBA je pripravila —soboto večer poezije, na prejšnjo katerem TRGOVINA IN ZOBNA AMBULANTA - Pri Beti delavci s pridom izkoriščajo lepo poznojesensko vreme za dela pri adaptaciji stavbe, v kateri bodo dobili prostore sedaj močno utesnjena trgovina, frizerski salon in zobna ambulanta za delavce Beti. terem so brali svoje pesmi Bevk, Vlašič, Vraničar in Jarnevič. Pesmi poslušalcem niso bile neznane, saj so bile objavljene v zbornikih Halucinacije pod belimi brezami in Halucinacije št. 2. Pozoren poslušalec je lahko začutil, kako razmišlja in čustvuje (?) mlada metliška pesniška generacija. V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA je pripravil rokometni klub turnir ženskega rokometa. Tekmovanje je bilo v športni dvorani med seboj pa so se pomerila dekleta iz Novega mesta, Sombora in Metlike. Predsednik metliškega rokometnega kluba Ivan Malešič je bil vseskozi dobre volje, četudi „njegova” dekleta niso blestela, da bi si moralo gledalstvo natikati sončna očala. ŽE NEKAJ SOBOT ZAPORED je v Brunskoletovi gostilni na Hrastu ples, na katerem igra ansambel Zarja. Gostilna je zmeraj nabito polna, kar kaže na pomanjkanje te vrste zabave na tej strani Gorjancev. Presneto moram napeti možgane, da se spomnim, kdaj je bil nazadnje ples v katerem metliškem gostinskem lokalu. Kaže, kot da bi bilo metliškim gostincem bolj všeč, da sedi za njihovimi mizami čim manj ljudi. metliški tednik Spet boji na črno-belih poljih Aprila šah spet oživel — Maja imeli že prvaka Dolenjske — Zdaj občinsko prvenstvo Aprila letos je začel ponovno delati Šahovski klub Kočevje in takrat so izvolili za novega predsednika Staneta Gabriča, za tajnika pa Toneta Rakoviča. V Kočevju je bil pred leti šah zelo uspešen. Mladi kočevski šahisti, predvsem pionirji in mladinci, so dosegali pod vodstvom mentorja Iveta Staniča izredne uspehe v okviru republike in države. Kočevska ekipa članov, članic in mladincev paje igrala v prvi republiški ligi. Kasneje je šah zamrl, kočevski šahisti pa so začeli igrati za razne klube izven domače občine. ,.Zdaj se je večina šahistov vrnila v domači klub. Šahovsko življenje in delo v Kočevju in celo v občini je spet razgibano. Vsak mesec razen med dopusti organiziramo klubski hitropotezni turnir. Za občinski praznik smo izvedli tudi odprto hitropotezno prvenstvo," nam je začel pripovedovati o delu kluba njegov predsednik Stane Gabrič. „Poleti smo organizirali simultanko velemojstra Bruna Parme, ki je igral s 40 šahisti in oddal 12 remijev. Na letošnjem sindikalnem prvenstvu v šahu je sodelovalo 8 ekip, zmagal pa je Elektro. Sodelovali smo na turnirju ob prazniku KS Osilnica in zasedli najboljša mesta. Na hitropoteznem prvenstvu Dolenjske v maju je zmagal naš član Stane Pod-koritnik." Zdaj poteka občinsko prvenstvo, na katerem sodeluje 15 tekmovalcev KOČEVJE: RAZSTAVA LOVSKIH FOTOGRAFIJ Pod pokroviteljstvom Zveze lovskih družin Kočevje bodo danes ob 17.30 v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo čmo-belih fotografij Janeza Černača, Marka Figarja, Janeza Konečnika, Konrada Lampeta, Staneta Lavriča, Stanka Lavriča in Janeza Papeža, članov kočevske sekcije Kluba Diane. Fotografije z lovskimi motivi in motivi iz narave bodo na ogled do 13. decembra. iz vse občine. Pokrovitelj je Tekstilna. Šahovski klub ima prostore v klubu Društva upokojencev in zato plačujejo po 500 din najemnine na mesec. Denarja imajo bolj malo, ker zaradi kasne oživitve dela (aprila) niso "prišli v program finansiranja pri TTKS. Z delom pa dokazujejo, da zaslužijo, da pridejo v redni program finansiranja. V načrtu imajo še oživitev dela s pionirji in mladinci ter pomoč sekcijam v Osilnici in Pod-preski. Nekoliko bojj oddaljen cilj pa je, da bi spet imeli svojo ekipo v slovenski ligi, za kar potrebujejo več dobrih šahistov (tudi žensk in mladincev) in več denaija. občan vprašuje 0 volitvah in gospodarjenju Le evidentirani je iahkoTudi kandidiran Letošnji načrti na področju gospodarjenja v kočevski ob čini ne bodo uresničeni, pa tudi prihodnje leto bo še izredno težko. To so ugotovili na zadnji seji občinske konference SZDL, ko so razpravjjali o planskih dokumentih in stabilizacijskih prizadevanjih. V razpravi je bilo poudarjeno, da rast osebnih dohodkov ne sme biti odvisna od rasti cen, ampak od rasti dohodka. Z ozirom na ustvarjeni dohodek je veliko OZD izplačalo previsoke osebne dohodke. Za LIK so prvotno ocenili, da ima 9 milijonov dinarjev izgube, po najnovejših podatkih pa znaša izguba že 17 milijonov. V razpravi o izhodiščih za prihodnje leto je bilo tudi poudarjeno, da pomeni predvidena rast zaposlenosti 0,5 odstotka za občino pravo katastrofo, saj je treba zagotoviti na leto zaposlitev za okoli 300 ljudi, kar predstavlja blizu 4-odstotno rast. Ko so razpravljali o pripravah na skupščinske volitve, so „sami sebi izrekli kritiko, ker niso vodili stalnih kadrovskih priprav na volitve že od volitev leta 1978 dalje." Od maja letos do 20. septembra je bilo evidentiranih 834 možnih kandidatov za opravljanje družbenih dolžnosti. Evidentiranih je tudi preko 300 možnih kandidatov za najodgovornejše dolžnosti v občini. Ocenjeno je, da je bilo v dosedanjem delu spoštovano načelo demokratičnosti postopkov in da bo to načelo spoštovano tudi v nadaljnjih postopkih, in to skupaj z načelom, da nihče, kdor ni bil evidentiran, ne more biti kandidiran. Sklepali so še o spremembi pravil občinske organizacije SZDL, in podano je bilo obvestilo o poteku prostorskega preoblikovanja KS Koče vjemes to. Sklenili so, da bo naslednja seja konference v drugi polovici decembra, na njej pa bodo med drugim razpravljali tudi o delovanju delegatskega sistema v občini in sprejeli delovni program za prihodnje leto. J. P. odgovarja — Po čem sklepaš, da letošnji načrti v kočevski občini ne bodo uresničeni? — Bliža se že konec leta pa so predsedniku izvršnega sveta ukradli šele eno kolo, medtem ko so mu prejšnja leta vsako leto najmanj dve. OROBNE IZ KOČEVJA IZRUVANI ROBNIKI - Imamo ugodno vreme za popravila cest in pločnikov. Popravilo Ljubljanske ceste zaključujejo. Podaljšek ceste bi bil že asfaltiran, pa se je zataknilo,vendar ne zaradi vremena, temveč zaradi človeških nesoglasij. Za podaljšek od Sajevčeve hiše dalje je bilo že vse pripravljeno za asfaltiranje, ko pa so prišli delava s stroji, so bili robniki pred nekaterimi hišami izruvani. Morali so jih spet popraviti, in ko so naslednji dan spet prišli s stroji, so bili robniki ponovno izruvani. Kdo je krivec za vse to, bo ugotavljal tožilec, kateremu so zadevo prijavili, nato pa bo razsojalo še sodišče. Po nepotrebnem je bilo kar precej stroškov. KOČEVSKE Predlagani za odgovorna mesta V ribniški občini znana imena možnih kandidatov za najodgovornejše dolžnosti v občini Seznam se spreminja, saj je prav zdaj v široki javni razpravi Te dni potekajo po ribniški občini razprave o tem, kdo naj bo kandidiran na najodgovornejše dolžnosti v občini Ribnica. Volitve, ki bodo marca prihodnje leto, se namreč naglo bližajo. Odgovorni v SIS Liste dopolnjujejo Za odgovorne dolžnosti v SIS so v ribniški občini doslej evidentirani kot možni kandidati: vzgoja in izobraževanje: Danilo Divjak (za preds. skupščine), Cvetka Vesel (preds. zbora izvajalcev), Milojka Leban (preds. zb. uporabnikov); kultura: Janez Debeljak (preds. sk.); raziskovalna skupnost: Janez Lesar in Janez Hočevar (za preds. in podpr.) zdravstvo: Milena Borovac (preds. sk-), Lojzka Zakrajšek (preds. IO), Lado Poljanec (preds. zb. izvaj.); socialno skrbstvo: Nada Blatnik (preds. sk.), Majda Vrh (preds. zb. izvaj.), Vinko Kersnič (preds. zb. uporabnikov); socialno varstvo: Darinka Jankovič (preds. zb. izvaj.), Anica Marolt S (preds. zb. uporabnikov); telesnokultuma skupnost: Viktor Pogorelc in Jože Starc (oba za ireds. skupščine), Milan Bavdek ireds. zb. izvaj.), Tone Joras (preds. zb. upor.); otrodeo varstvo: Bernarda Pirc (preds. skl.), Anica Modic (preds. zb. izvaj.), Matjana Radivojevič (preds. zb. upor.); zaposlovanje: Ivan Francelj (preds. skl.), Tanja Debeljak namestnica (preds.); stanovanjsko gospodarstvo: Jože Oven (preds. del.), Dušan Bajde (preds. zb. upor.). Za vse SIS še ni bilo evidentiranih možnih kandidatov za najodgovornejše dolžnosti ali pa v nekaterih še ni nujna zamenjava. Poudariti moramo, da se imena evidentiranih neprestano menjajo, ker na sestankih predlagajo še nove, ker nekateri evidentirani ne pristanejo na kandidature ali pa z nekaterimi še niso bili opravljeni razgovori. J. P. Prav te dni potekajo sestanki osnovnih organizacij ZK, krajevnih konferenc SZDL, zbori občanov in drugi sestanki, na katerih delovni ljudje in občani ponekod bolj, drugod manj zavzeto, razpravljajo o evidentiranih. Ponekod se z evidentiranimi strinjajo, drugod predlagajo še nove. Na sestanku osnovne organizacije ZK Ribnica so se komunisti sicer strinjali, daje Janez Gorše evidentiran za predsednika občinske konfe-renoe SZDL, menili pa so, da bi bilo lahko kandidatov tudi več. Za sekretarja sta predlagana Ivan Petrič in Janez Bambič. Slednji je skupaj s Francem Železnikom predlagan tudi za sekretarja občinske konference ZK, medtem ko so za predsednika te organizacije predlagani Franc Ilc, Jože Košmrlj in Jože Marolt. Franc Železnik je hkrati s Francem Bcg-cem, Janezom Novakom in Mirkom Pircem evidentiran tudi kot možni kandidat za predsednika občinske skupščine. Za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine sta predlagana Franc Lapajne in Vinko Drobnič, diplomirana ekonomista. Po temeljiti razpravi so ribniški komunisti menili, naj bi kandidirali za sekretarja občinskega- komiteja ZK Janeza Bambiča, za predsednika občinske skupščine Franca Železnika, za predsednika občinskega izvršnega sveta Franca Lapajneta, med- občan vprašuje I,' M IA' TO Sest-? > feVl m v /medved odgovarja — Zakaj v dvorani v gozdarskem domu v Ribnici ne nadomestijo razbitih in pregorelih žarnic z novimi? — Zaradi stabilizacije, se pravi zaradi varčevanja z električno energijo in drugimi materialnimi stroški. tem ko naj bi Vinko Drobnič postal direktor ITPP. Menili so tudi, da kaznovani komunisti ne morejo biti kandidirani za odgovorne dolžnosti v občini. Opozorili so še, da med doslej evidentiranimi skoraj ni žensk in mladine. Pri občinski skupščini so evidentirani za predsednika zbora združenega dela Jože Bartolj, predsednika zbora KS Mirko Pirc in Lojze Ru-parčič in za predsednico družbenopolitičnega zbora Jagoda Erčulj. Za predsednika občinskega odbora ZZB je evidentiran Vinko Kersnič, za tajnico pa Nada Blatnik. Mladinci so svoje novo vodstvo izvolili pred kratkim (o čemer smo že poročali), o možnih kandidatih za občinsko vodstvo zveze sindikatov smo tudi že poročali v prejšnji številki. Na sestanku so poudarjali, da je treba kandidate za nova vodstva izbirati odgovorno in preudarno,saj doslej v več primerih niso imeli srečne roke. Vsak naj pač dela tam, kjer bo nqbolj koristil skupnosti, in na takem mestu, za katero je usposobljen. J . PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ZAGOTOVITI OSKRBO S PLI NOM - Zadnje čase imajo Ribni-čanje vedno več težav z nakupom plina v domači zasebni prodajalni. Tefeve so v tem, ker do prodajalne ni primerne ceste, oz. je cesta, v primeru deževja neprevozna. Cesto bi bilo treba popraviti in še prej razširiti, a niso rešene zadeve glede lastništva zemlje oz. odstopa zemlje za cesto. Na srečo se je priglasilo tudi že več drugih, ki bi radi prodajali plin, med njimi Komunala in Mercator-JeOca. Po enem izmed predlogov naj bi prodajo prevzela Jelka, ki je v Ribnici, in tako obča* nom ne bo treba po plin na Breg (h Komunali) ali celo v Sodražico. Loški potok, Velike Lašče, Kočevje ali Ljubljano, kamor hodijo ponj zdaj. REŠET0 DOLENJSKI LIST (TELEVIZIJSKI SPORED^ 27. XI. petek 8.50 TV V ŠOU: Koledar, Nemščina, Slovenščina 10.00 TV V ŠOU: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 15.30 TV V ŠOU: Nemščina, Slovenščina 17.10 POROČILA 17.15 PADLA Z NEBA, češka oddaja za otroke 17.40 TELESTART 81, zabavnoglasbena oddaja 18.15 OBZORNIK 18.25 ENERGETIKA: VODA, izobraževalna oddaja 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 ŽENSKA, IMENOVANA MOJZES, druga in hkrati zadnja oddaja ameriške nadaljevanke 21.35 TI DNEVI, TA LETA Na sporedu bo prva iz nanizanke dokumentarnih oddaj, ki so nastale po arhivskem gradivu reporterjev Filmskih novosti in bodo prikazale dogajanje v Jugoslaviji od konca vojne do 1961, ko je bila v Beogradu prva konferenca neuvrščenih. 22.20 V ZNAMENJU 22.35 NOČNI KINO: MOŽ, IMENOVAN KONJ Film z gornjim naslovom je 1970 posnel ameriški režiser Elliot Silver-stein, delo (o Angležu, ki ga zajamejo Indijanci, možak pa se izkaže s hrabrostjo in postane celo poglavar rdečekožcev) smo si lahko že ogledali v kinu, vnovično spremljanje napete zgodbe pa ne bo potrata časa, saj gre za izvrsten film. Igrajo Richard Harris, Dame J. Anderson, Corinna Tsopei in drugi. 16.00 Test — 16.25 Madžarska: Jugoslavija (prenos rokometne tekme) - 17.45 Plavica - 18.15 Koraki - 18.45 Na svoj način — 19.30 Dnevnik - 20.00 Družina in družba - 20.45 Zagrebška panorama - 21.10 Svetovno prvenstvo v gimnastiki (posnetek mnogoboja moških) 28. XI. sobota 8.00 POROČILA 8.05 GLASBA ZA CICIBANE: OTROŠKA SRCA 8.20 LOLEK IN BOLEK, poljska risanka 8.30 JELENČEK 9.00 NIHČE KAKOR JAZ 9.30 DVA DNI V VVEIMARJU, dokumentarna oddaja 10.05 JEDRSKA REVOLUCIJA: SKRIVNOST ATOMA 10.35 ŽUPAN V CASTERBRID-GEU 11.25 in 15.55 POROČILA 16.00 NE OBRAČAJ SE, SINKO, jugoslovanski film Film, ki ga je 1965 posnel Branko Bauer, je na tretjem puljskem festivalu prejel zlato areno. Gre za zgodbo iz časov okupiranega Zagreba, kamor iz jasenovskega taborišča pribeži človek, čigar sin je v ustaškem internatu. Skupaj skušata prebežati k partizanom... Glavne vloge igrajo Bert Sotlar, Lila Andres, Zlatko Lukman in Radojki Ježič. 17.45 FESTIVAL REVOLUCIJA IN GLASBA: PESEM MLADIH 18.50 NAŠ KRAJ: DESTRNIK V SLOVENSKIH GORICAH 19.05 ZLATA PTICA: O MULI, KI JE REŠILA PARTIZANA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NAŠE SREČANJE 21.40 MODNI UTRINKI 21.45 VRNITEV, jugoslovanski film 23.15 KAŽIPOT 23.35 POROČILA 14.45 Test - 15.00 Boks za zlato rokavico — 18.15 Svetovno prvenstvo v gimnastiki (posnetek ženskega mnogoboja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Ljudska revolucionarna pesem - 20.30 Feljton - 21.00 Poročila - 21.10 Športna sobota - 21.30 Glasbeni atelje 29. XI. nedelja 8.35 POROČILA 8.40 ŽIVŽAV 9.30 ANNO DOMINI 1573 10.30 NARODNA GLASBA 11.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.00 KAŽIPOT 12.20 POROČILA 13.25 GRČIJA: JUGOSLAVIJA, rrenos nogometne tekme 5.15 PEKINŠKA OPERA Na sporedu bo prvi del predstave Pekinške opere, ki so jo kitajski umetniki izvedli na letošnjem Bite- 30. XI. ponedeljek 9.05 POROČILA 9.10 OTROŠKA VESELICA 9.40 V. Pečjak-B. Lukan: DREJ-CEK IN TRIJE MARSOVCKI, predstava SLG Celje 10.40 RIKI-TIKI-TAVI, sovjetski mladinski film Film z gornjim naslovom so sovjetski filmarji posneli v sodelovanju z indijskimi filmskimi delavci. Gre za dogajanja v džungli, kakor jih le popisal literat R. Kipling. Film je ttežiral Aleksander Zguridi, igrajo Pa A. Batalov, M. Terehova, I. Aleksejev in drugi. fu. Ne gre za opero v evropskem pomenu, temveč za posebno obliko gledališke umetnosti, ki združuje sestavine stare kitajske glasbe, igre, petja, borilnih veščin in celo akrobatike. 16.15 PESEM ZAPOJMO SI 17.15 SKRIVNOST NIKOLE TESLE, jugoslovanski film Z mednarodno igralsko zasedbo je Krsto Papič posnel film, ki je poučen in svojevrstna paša za oči. Delo o velikem znanstveniku je bilo lani nagrajeno s puljsko srebrno areno. 19.00 ZLATA PTICA: PIKAPOLONICA 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VRE MF 11.55 POROČILA 15.00 GLASBA ZA CICIBANE: BRUNDO NA GUGALNICI 15.20 VESNA IZ ZAGORJA, glasbena oddaja 15.50 POROČILA 15.55 PEKINŠKA OPERA, drugi del predstave 16.55 MORTADELA, italijanski film Delo je pred desetimi leti posnel Mario Monicelli, igrajo Sophia Loren, Luigi Proietti, William Devane, Beeson Carroll in drugi, zgodba pa kaže delavko iz tovarne salame, ki sc odpravi v Ameriko na obisk k zaročencu ... 18.30 VELIKA IZKUŠNJA, DRAGOCEN NAPOTEK, dokumentarna oddaja o JE Krško 19.00 ZLATA PTICA: MESEČINA 19 10 RISANKA 20.00 MANJ STRAŠNA NOC Na sporedu bo prva oddaja nadaljevanke, o kateri pišemo v današnji številki Dolenjskega lista. 21.00 HANZOVA POT, dokumentarna oddaja o alpinizmu 21.30 ŠPORTNI PREGLED 22.00 POROČILA 15.10 Poročila - 15.15 Svetovno prvenstvo v gimnastiki - 17.40 Pošk: Szentes (prenos vaterpolske tekme) - 18.45 Čas podvigov - 19.30 Dnevnik — 20.00 Slavnostni koncert ob dnevu republike - 21.00 Poročila - 21.10 Hvala za pozornost 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 D. Todorovič: MURVA, novosadska televizijska drama 21.25 EVROPA IŠČE TRETJO POT, aktualna oddaja 22.05 POROČILA 14.30 Jugoslovansko prvenstvo v tenisu - 17.00 Glasbeni album — 17.15 Koncert zborov iz Slavonije - 18.15 E. Cossetto: Poema o domovini - 18.50 Športna oddaja - 19. 30 Dnevnik - 20.00 Vitkivejič: Mati l.XII. torek 16.50 POROČILA 16.55 POPOTOVANJE ŠKRATA ttAJASKA, češka risanka 17.05 DRUGO SREČANJE TAM- BURAŠKIH SKUPIN SLOVENIJE 17.35 PISANI SVET: NEZASLIŠA- NI VIDEZ STVARI 17.55 Mile Klopčič: MATI, televizijska drama 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 ŽENSKE Z OBALE 22.25 Minkus: DON KIHOT, balet 23.30 POROČILA 14.30 Jugoslovansko prvenstvo v tenisu — 17.00 Narodna glasba — 17.30 Jazz koncert - 18.30 Dnevnik 10 - 18.45 YU računalnik - 19.15 Naj se sliši glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Stare uspešnice — 20.55 Dokumentarna oddaja - 21.25 Poročila — 21.30 Rezerviran čas 2. XII. sreda | 9.00 TV V ŠOU: Koledar, Ne '■ P°zabi, Kenija, Zanimivo potovanje 10.00 TV V ŠOU: Biologija, Kraji ju ljudje, Risanka, Kocka, kockica, Mali program, Risanka, Telesna y?goja, Zadnje minute 16.40 SMUK ZA ŽENSKE, posnetek iz Val d’Isera ■7.30 POROČILA 17.35 CIRKUS 18.00 ROMANTIKA PROTI KLASICIZMU 18.30 OBZORNIK 18.45 BALET ZA VSAKOGAR: ZAČETKI DANAŠNJEGA BALETA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA. ZAKONSKO ŽIVLJENJE MARIE BRAUN Zahodnonemški film z gornjim naslovom je pred tremi leti posnel Rainer Werner Fassbinder. Ne gre za običajno družinsko dramo, ženska namreč verjame, da mož ni poginil v vojni, a se vseeno zaplete v razmerje z ameriškim vojakom. Zanosi, tedaj pa se vrne mož. Na vse načine skušata obnoviti nekdaj srečno zakonsko življenje, a kakor ni lahko bivanje v porušeni Nemčiji, tako tudi intimnejši odnosi niso nekaj neminljivega. Konec je tragičen . .. Igrajo Hamia Schygulla, Klaus Loesvitsch, Ivan Desny, Gottfried John in drugi. 22.00 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Neven - 18.15 Obramba in samozaščita - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 Dnevnik - 20.00 I. Vojnovič: Dubrovniška trilogija (1. del gledališke predstave) - 21.00 Zagrebška panorama - 21.20 Anno domini 1573 - 22.15 Gibljive slike 3; XII. četrtek 1 10.25 VELESLALOM ZA ŽEN-SRE, prenos l. teka iz Val cTIsera 13.35 VELESLALOM ZA ŽENSKE, prenos 2. teka iz Val d’Isera 15.30 TV V ŠOU: Matematika, Glovek spreminja rečne tokove 16.15 VELESLALOM ZA ŽENSKE, posnetek iz Val dTsera 17.25 POROČILA 17.30 JELENČEK 18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA: PODOBA BLAGINJE, pakistanski film 18.30 OBZORNIK 18.40 MLADI ZA MLADE: KRATEK STIK Tokratna oddaja bo skušala raziskati ozadje dogodka, ki se je oktobra pripetil v Brežicah. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 STUDIO 2, kulturna oddaja 21.35 SAD V USTIH SMRTI, balet na glasbo J. M. Jarre OXYGEN 22.15 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Mi smo smešna družina - 18.15 Znanost - 18.45 Tikvaruim — 19.30 Dnevnik - 20.00 Teleskopija - 21.00 Po izbiri - 22.30 24 ur Mladi Trebanjci na pravi poti Na volilno—programski konferenci je mladina ocenila svoje dosedanje delo — Izvolili so novo vodstvo Janez Zakrajšek še naprej predsednik, Dušan Skerbiš sekretar „V mladinski organizaciji bomo dosegli množičnost, ko bodo mlaidi videli v programih svoje lastne interese, hkrati pa mora prodirati spoznanje, da so problemi družbe tudi problemi mladih. Prav zato bi se morali mladi več ukvarjati z vprašanji stabilizacije, kot so se doslej," je rekla predsednica republiške konference ZSMS Daija Colarič na volilno programski konferenci trebanjske mladine. „Kot kaže živahna razprava, pa ste v trebanjski občini na pravi poti, vendar pa morate doseči, da boste bolj sodelovali z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami," je poudarila. V razpravi, kjer so se oglašali mladi iz osnovnih šol in krajevnih organizacij ZSMS, je ne tako redko bilo slišati pripombe, da je mladinska organizacija pogosto pozabljena, da ji tu in tam manjka denarja, da nima prostorov. Vendar je prevladalo prepričanje, da ni dovolj samo kritizirati in iz leta v leto ponavljati ene in iste ugotovitve. Mladi bi morali s pomočjo sindikata, zveze komunistov in drugih organizacij reševati konkretna vprašanja. In teh ni malo. Kot rečeno, bi morali mladi prevzeti marsikatero nalogo v prizadevanjih za stabilizacijo, njihovo torišče dela je še v štipendiranju, izobraževanju, zaposlovanju in drugje- Vse to je zapisano tudi v programu mladinske organizacije za naslednje leto. Predsedstvo občinske konference pa bo za vsako trimeseč- ŠOLA BO DOBILA KANALIZACIJO Trebanjski Tregrad te dni hiti z gradnjo kanalizacije za novo osnovno šolo. Kot kaže, bodo gradbinci zaradi lepega vremena in dobre organizacije dokončali kanalizacijo do konca tega meseca. Z deli pri gradnji 250 metrov dolge kanalizacije, od katere je odvisna tudi dokončna dograditev šole, so imeli kar precej težav, saj potekajo vodi po dokaj neugodnem terenu. no razdobje izdelalo podroben program, po katerem se bodo trabanjski mladinci ravnali Na programsko volilni konferenci so poleg pregleda dela v preteklem obdobju in programa za prihodnost izvolili novo predsedstvo in predsednika občinske konference. To dolžnost bo še naprej opravljal Janez Zakrajšek, medtem ko bo Dušan Skerbiš profesionalni sekretar. Oskrba se izboljšuje Medtem ko so imeli lani v trabnjski občini precej težav z redno preskrbo prebivalstva, so z letošnjimi ukrepi v trgovskih organizacijah in organih družbenopolitičnih skupnosti dosegli, daje preskrba znatno boljša. Vendar to še ne pomeni, da se tu in tam ne pojavljajo težave z oskrbo nekaterih strani. Da je oskrba boljša, so veliko pripomogle občinske blagovne rezerve, malo manj uspešna pa je bila priprava blagovnih rezerv v trgovini na drobno. Kot je videti iz analize o preskrbljenosti trga v trebanjski občini, ki jo je pripravil izvršni svet občinske skupščine, so temu vzrok premajhna obratna sredstva trgovskih podjetij. Zaradi sorazmerno maj-nih zalog, zaostrene gospodarske situacije pa se je še dogajalo, da je manjkalo nekaterih proizvodov. Ko so se razširile vesti, da se bo podražilo olje, sladkor in moka, je teh proizvodov zmanjkalo v trebanjskih trgovinah. Po posredovanju izvršnega sveta n aktiviranju občinskih in republiških blagovnih rezerv pa je bilo teh proizvodov kmalu dovolj na trgu. Prav tako so se v trebanjski občini uspešno zoperstavljali občasnemu pomanjkanju kave, pralnega praška, mleka in drugih živil. Neuspešno pa se je končalo prizadevanje izvršnega sveta, da bi s sovlaganjem v premogovnike dosegli boljšo oskrbo s premogom. Precejšnje težave so imeli v trebanjski občini tudi z oskrbo z mineralnimi gnojili, katerih je manjkalo zlasti v spomladanskih mesecih. Skratka; pokazalo se je, da se da z usklajeno in pravočasno akcijo vseh odgovornih dejavnikov doseči, daje kljub težavam oskrba lahko znatno boljša. Žal pa se v ta prizadevanja niso ustrezno vključili potrošniški sveti, ki v nekaterih krajevnih skupnostih še niso zaživeli tako, kot bi morali. Vendar tu ni torišče dela samo za SZDL, ampak tudi za druge družbenopolitične organizacije v občinskem in krajevnem merilu. Olj skupnih prizadevanj bi namreč moral biti, da zaradi takih in podobnih težav med prabivalci ne bi prihajalo do nezadovoljstva. j. s. Zaprta vrata za mlade Trebeljane Mladi iz trebeljanske krajevne skupnosti so brez denarja za svojo dejavnost, vodstvo KS jih ne vabi na sestanke — Tudi vrata šolskega dvorišča so zanje zaprta Osnovna organizacija ZSMS v trebeljanjski krajevni skupnosti je kar številna, s^j šteje petdeset mladincev. Od tega je le približno polovica mladincev dejavnih. Kako spodbuditi mlade k delu, so na Trebelnem skupaj s predstavnikoma občinske konference ZSMS Trebnje ugotavljali nedavno. Sklepe o tem bodo še sprejeli. Kajti sestanka se je udeležilo le 19 mladincev, niti vsi člani predsedstva ne. Zato na nedavnem sestanku, ki je bil v prostorih stare trebeljanske osnovne šole, niso mogli sprejeti delovnega programa. Večina razgovora se je namreč vrtela okoli zatišja, ki je zadnje čase zavladalo v osnovni organizaciji, zlasti pa so se mladinci spraševali, kako pritegni-Ti k delu mlade ljudi. Pokazalo se je, da so mladi siti' sestankovanja. Zanje bodo morali organizirati tudi druge oblike dela in zabave. Na Trebelnem pa, kaže, imajo še več drugih problemov. Večina mladine se šola v drugih krajih, domov pa se vrača le ob sobotah in nedeljah. Ko pridejo domov, morajo pomagati na kmetijah, tako so sestanki lahko le zvečer. Tedaj pa je težko priti na Trebelno, saj so vasi in zaselki razsejani po velikem prostoru. Vendar bi se te in podobne težave še dale premagati, če bi za delo mladinske organizacije imeli več razumevanja v vodstvu krajevne skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Mladinska organizacija namreč za svoje delo ne dobiva nobenega denarja, njeni predstavniki niso vabljeni na seje sveta krajevne skupnosti. Tudi sodelovanje s šolo ne more in ne more zaživeti. V šoli namreč ne morejo organizirati ne sestankov ne prireditev, šolsko dvorišče je zaprto za športna tekmovanja. Mladi Trebeljani zato upravičeno dobivajo občutek, da so zanje na Trebelnem zaprta vsa vrata, hkrati pa se zavedajo, da bi tudi oni sami morali več narediti za razvoj domačih krajev, ki se še otepajo z nerazvitostjo. Ta dolg čutijo prav vsi, tako tisti, ki so NA REPCAH DOKONČALI IZKOP JARKOV ZA VODOVOD Na Repčah so krajani nedavno organizirali delovno akcijo, katere cilj jybil dokončati izkop jarkov za vodovod. Akcija je v celoti uspela, krajani pa komaj čakajo, da bodo delavci Komunalnega podjetja Grosuplje položili cevovode. Teren je za polaganje cevi že pripravljen na eni lokaciji na Repčah in na treh v Svetinjah. Pri dokončanju del bodo v prihodnjem letu sodelovale tudi mladinske delovne brigade. že končali fakultete in srednje šole, pa se vračajo domov, da bi poprijeli za delo, kot tisti, ki se šele priprav- ljajo na šolanje. Vendar spoznanja niso dovolj, treba jih bo spremeniti v delo. Kako poprijeti zanj se ni pokazalo na minulem sestanku. Zdi se namreč, da mladinski organizaciji ne manjka samo denarja in pomoči odgovornih dejavnikov, ampak boljše delovne metode. KAKO SPET POŽIVITI DELO? - Mladi Trebeljani se že še zberejo na sestanek, težje pa je, ko se je treba lotiti dela. Pa ne da bi ne hoteli delati, le oblike so nekoliko zastarele in niso po meri časa! Zato bodo morali v vodstvu razmisliti, s katerim načinom pritegniti več mladih in jih pripraviti za politično delo. Prav tega na Trebelnem manjka, še posebej če se hoče ta krajevna skupnost izviti iz spon nerazvitosti. (Tekst: J. Simčič, foto: Janez Pavlin) IZ KRAJA V KRAJ BELA OPOJNOST NE POZNA STABILIZACIJE - Trebanjski sejem nove in rabljene smučarske opreme kaže, da je smučanje v resnici hudo pomemben slovenski šport. Kljub občutno manjši osebnim dohodkom je bila telovadnica trebanjske osnovne šole skoraj nabito polna, starši pa so kupili na tone smučarske opreme za svoje najmlajše. In reči moramo, da so morali seči globoko v žep, saj je treba za najcenejšo opremo odšteti 6 tisoč dinarjev. Pri takih vsotah tudi 10-odstotni popust ne zaleže dosti. CVETLIČNI LONČKI BODO ČAKALI DO POMLADI - Boj za cvetlične lončke, s katerimi naj bi omejili parkiranje pred trebanjskim spominskim parkom je bil dolgotrajen. Vendar pa bo parkiranje na tistem prostoru kljub znaku še v veljavi. Lončkov ne bodo postavili do začetka pomladi, ker menda motijo čiščenje snega. Tega so menda še posebno veseli nekateri Tre-. banjci, ki so znani po tem, da najraje parkirajo na tistem prostoru. Vprašanje pa je, ali bodo cvetlični lončki zalegli ravno toliko kot kazni Če bodo toliko, kot so kazni, se bo parkiranje še nadaljevalo. OKOLI KOČE NA DEBENCU JE BILO ŽIVAHNO - Preteklo soboto so se pri koči na Debencu zbrali mladi člani Partizana z Mirne, taborniki in mladinci. Tam so sc zbrali na delovni akciji, katere cilj je bil očistiti okolico. Akcija je v celoti uspela in pokazala, da so mladi pripravljeni delati, le če so prednje postavljeni konkretni cilji. KRAJAN JE „SPET” IZŠEL -Medtem ko je Krajan, glasilo mirenske krajevne skupnosti, pretekla leta dokaj redno izhajal, pa se je v tem letu tej dobri navadi izneveril Novembra, torej predzadnji mesec v letu, je izšla šele prva številka. Žal pa na svojih straneh ne piše, zakaj je prišlo do take zakasnitve. TREBANJSKE NOVICE TEDENS Četrtek, 26. novembra - Konrad Petek, 27. novembra - Virgil Sobota, 28. novembra - Jakob Nedelja, 29. novembra - Dan republike Ponedeljek, 30. novembra — Andrej Torek, 1. decembra - Marijan Sreda, 2. decembra - Blanka Četrtek, 3. decembra — Franc LUNINE MENE 26. novembra ob 15.38 - mlaj BREŽICE: 27. in 28. 11. ltali-janski barvni film Plačani ljubček. 29. in 30. 11. ameriški barvni film V čast zrelih žensk. 1. in 2. 12. ameriški barvni film Ameriški grafiti. ČRNOMEU: 26. in 27. 11. nemški film Resnične zgodbe — V. del. KOSTANJEVICA: 28. 11. italijanski film Satirikom 29. 11. ameriški film Norma RC. 2. 12. španski film Za eno noč ljubezni. KRŠKO: 28. in 29. 11. jugoslovanski film Tren. 2. 12. nemški film Hotel Drakula. 3. 12. francoski film Madame Cio ud. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 27. do 29. 11. ameriški barvni film Nedosegljivi most. 30. 11. in 1. 12. ameriški barvni film Tudi to je Amerika. - 1. del. 2. in 3. 12. avstralski barvni film Harlekin. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 27. 11. domači film Padec Italije. 30. 11. ter 1. in 2. 12. ameriški film Krvne zveze. SEVNICA: Od 27. do 29. 11. jugoslovanski film Človek, ki ga je treba ubiti. SLUŽBO DOBI HIŠNI SVET Segova 6, Novo mesto, honorarno zaposli čistilko. Vlogo oddajte v nabiralnik hišnega sveta na Šegovi 6. STANOVANJA UPOKOJENCA iščeta skromno stanovanje. Naslov v upravi lista (4934/81). MAMICA Z OTROKOM išče sobo in kuhinjo ali sobo z možnostjo kuhanja. Tanja Jerebinšek, Na žago l.Novo mesto, tel. 22-415. možen na naslov Jože Krevs, Karteljevo, Mirna peč. PRODAM dve novi polosi in štiri amortizerje za R 12 TL za 30.000 din. Telefon (068) 61-479, Brežice. PRODAM novo, karambolirano (zadnji desni del) koljko za zastavo 750. Informacije popoldne na telefon (068) 23 -695. Z 101 B, letnik 1980, prevoženih 17.000 km, prodam za 13,8 M. Brane Markelc, Brinje 32, Šentrupert. R 4 TLS, letnik 1981, prodam. Trelc, Šegova 3, Novo mesto. R 8 S, prodam. Martin Becele, Smo-lenja vas 63, Novo mesto. ZASTAVO 101, letnik 1974, po delih prodam. Motor, menjalnik, streha itd. so v dobrem stanju. Za FIAT 850 imam nove obročke Motorna vozila (standard), izpušno cev in skoraj nov menjalnik. Prodam tudi pi- TOVORNI AVTO TATRA 148, registriran, prodam. Martin Kastelic, Gotna vas 15 a, Novo mesto. R 4 TLS, leto izdelave 1978,garaži-ran, ugodno prodam. Janez Jesenovec, Velike Brusnice 8. RENAULT 4 TLS, letnik 1977, ugodno prodam. Peter Iskra, Otočec 32. PRODAM 4 vrata za škodo in še druge dele. Naslov v upravi lista (4941/81). R 4, letnik 1978, prodam po ugodni ceni ali menjam za zastavo 750. Ivan Luzar, Šegova 6, Novo mesto. ŠKODO 105, staro tri leta, prodam. Gorenje Dole 9, Škocjan. LADO, letnik 1976, ohranjeno, prodam. Podgora 13, Straža. ZASTAVO 750 prodam. Gačeša, Žabja vas 3, Novo mesto. R 4 TLS, letnik 1978, prodam. Naslov v upravi lista (4942/81). 126 P, letnik 1981, prodam. Andol-šek, Vel. Bučna vas 48, Novo mesto. TOVORNI AVTO TAM 5500 prodam za 9.000,00 din. Avto lahko plačate tudi z delom. Viktor Fister, Spodnje Laknice 22, Mokronog. KOMBI ZASTAVA 430 K, letnik 1976, prodam. Franc Mrvič, Osojnik 16, Semič. 125 P, karamboliran, letnik 1977, po delih ali celega, prodam. Ogled štolo za lakiranje, znamka „Sata“. Dušan Žgobar, Semič 1. ZASTAVO 101 COMFORT, letnik 1979, prevoženih 22.000 km, prodam. Franc Zaletelj, Mirana Jarca 1, Novo mesto. VW 1303, letnik 1974, prodam. Informacije na naslov Peter Sever, Tomšičeva 5, Trebnje. DIANO, staro 5 let, poceni prodam. Telefon 24-297 (popoldne). TOMOS 15 SL in čelado NA VAZ prodam. Ogled v nedeljo dopoldan. Mežnaršič, Gor. Polje 23, 68 351 Straža. ZASTAVO 750, obnovljeno, letnik 1974, prodam. Anton Bartolj, ■’' “, Sen Vrh 7, Šentrupert. LADO 1200, letnik 1973, dobro ohranjeno, prodam. Karel Miklavčič, Gor. Brezovica 20, Šentjer- nej. ZASTAVO 101 comfort, letnik 1981, nujno prodam. Franc Kožar, Pristava ob Krki 15, Podbočje. ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam za 69.000 din. Alojz Goren-čič, Ajdovec 12, Dvor pri Žužemberku. NSU 110 SC, letnik 1967, skupaj ali po delih, motor generalno obnovljen, ugodno prodam. Anton Blažič, Jezero 16, Trebnje. ZASTAVO 750, letnik 1973, v dobrem stanju, prodam. Tel. 23-011. ZASTAVO 750 L, letnik 1973, regi- DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski ust, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebpje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR:- Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zbran in Alfred Železnik* Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. .Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100;,-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadpji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1.11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33. teL (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. strirano do junija 1982, ugodno prodam. Prodam tudi trajno žarečo peč. Informacije na telefon 24-150 vsak dan od 19.30 do 20.30. ZASTAVO 750, letnik 1969, prodam za 1,3 M. Pavšelj, telefon (068) 85-417. TAM 4500 KIPER Prodam ali menjam za osebni avto. Franc Bevc, Prešernova 4, Krško. ZASTAVO 1300, december 1975, prodam ali menjam ža manjši avto. Ogled v nedeljo dopoldne. Jože Legan, Gornji Kot 1, Dvor. TRAKTOR FERGUSON 35 KM s koso, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi lista (4933/81). TRAKTOR GOSENIČAR znamke Fiat, 43 KM, prodam. Tel. (068) 83-513. MOTOKULTIVATOR s frezo, moč 9 KM, prodam za 4 M. Srečko Tomec, Dol. Ajdovec 20, Dvor pri Žužemberku. TRAKTOR masser Ferguson 42 KM prodam. Ivan Turk, Sela pri Rate- žu 21, Otočec. PRODAM (popoldne). KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (plin, elektrika) prodam. Rudolf Kuhar, Mokronog, telefon 82-769. PRAŠIČA prodam. Franc Rupar, Gori&a vas 12, Škogan. KOBILO, staro dve leti, prodam. 16, Mirna peč. GORILEC CTC in cisterno (4000 1) «r lezno peč na premog in emajhra-‘ uhinjs' no kuhinjsko pečico. Jože Grahek, Kot (Gorenjci), Semič. PRODAM dvometrsko pig maSno, kombinirano z ulcen štango, malo rabljeno. Cena po dogovoru. Milan Muhič, Dol. Toplice 92. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (3 KW) prodam. Dol. Kamence 4 (nova hiša), Novo mesto. _ , . , pri Janez Hočevar, Krka 2, Novo mesto. KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam. Janez Hočevar, Krka 2, ' mesto. ČRNO-BELI TELEVIZOR pro- K pri dam. Naslov v upravi lista (4937/81). POROČNO OBLEKO (za nosečnice) številka 42 prodam. Naslov v upravi lista (4938/81). PRODAM motorno žago STIHL 050 in rabljen gumi voz za traktor 16 c. Naslov v upravi lista (4939/81). PRODAM zračni kompresor TIP EKZ - 3, kapaciteta 180 m3/h, tlak 7 atmosfer, z E motorjem TIP OPS 25/6 P=27 KW COS d 0,85, ali zamenjam za manjši kompresor z doplačilom. Prodam tudi prenosni hladilnik za mleko, nov, z garancijo. Inforrrihcije na telefon 76-073, Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj. SPALNICO, rabljeno, zelo poceni prodam. Ogled vsak dan. Zup čič, Ragov&a 8, Novo mesto. MLIN s kamni za mletje vseh vrst žita, s pogonom na elektromotor, prodam. Janez Stopar, Veliki Ban 11, Šentjernej. GUMI VOZ (14 col), nov, prodam. Alojz Senica, Meniška vas 20, Dolenjske Toplice. PRODAM malo rabljen trosed z dvema foteljema, samsko omaro in komodo po ugodni ceni. Dragica Badovinac, like Vaštetove 17, Novo mesto. PRODAM diatonično harmoniko ali zamenjam za kaj drugega. Janez Velikonja, Krka 22 a, Novo mesto. PRAŠIČA, težkega 100 kg, prodam. Naslov v upravi lista (4940/81). PRODAM kombinirani štedilnik (plin-elektrika), star dve leti. Prodam tudi otroško kolo. Ivan Vračun, Ul. Ilije Gregoriča 6, Brežice. Ogled možen ob nedeljah (telefon 61-561). KANARČKE - barvaste samce in samice prodam. Jože Turk, Tovarnica 3, Krško. KUPIM jj Kmetijski stroji jj TROFAZNI MOTOR za hidrofor (150 1) kupim. Alojz Ljubi, Ždi-nja vas 7, Otočec. MOTORNO ŽAGO STIHL 041, rabljeno, kupim. Naslov v upravi lista (4943/81) (telefon 25-212). GRADBENO PARCELO v okolici Novega mesta z enkratnim gotovinskim plačilom kupim. Pismene ponudbe pošljite pod šifro: „NAŠ DOM“. HIŠO v krški občini kupim. Cena 30 M. Naslov v upravi lista (49 35 /81). UGODNO PRODAM parcelo 33 a (delno star vinograd), položna lega, z zidanico-hramom v Starih vinih pri Šmarjeških Toplicah. Dostop z asfaltne ceste dolg 800 m (z vsakim vozilom). Elektrika je na parceli. Informacije na telefon (068) 22-215 do 9. ure in po 19. uri. STAREJŠO VSELJIVO HIŠO, 3 km od Šmarjeških Toplic, ugodno e le) “ prodam. Voda in elektrika je v hiši. Ogled možen za 29. november. Naslov v upravi lista (4931/81). SLAŠČIČARNO v Bršljinu prodam. Interesenti naj se oglasijo po telefonu (068) 23-728. ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Krškem z garažo in vrtom ugodno prodam. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod šifro: »UGODNA LOKACIJA". DVE PEČI na olje, malo rabljeni, prodam po ugodni ceni. Vinko Kranjčevič, Leskovec pri Krškem 17. PRODAM pohištvo (6-delno kombinirano omaro, ležišče z jogijem, omarico, mizo in fotelje). Ponudbe na telefon (068) 23-262 RAZNO Kebejj, Karteljevo 19LMima peč. nrodai DVE VZMETNICI JOGI prodam. Telefon 23-561. DVE CB POSTAJI z antenami prodam. Branko Šutar, Vel. Bučna vas 4, 68000 Novo mesto. KRAVO, brejo, prodam. Biška vas prodam za 20.000 din. Jože Len-čič, Šmalčja vas 36, Šentjernej. UGODNO PRODAM novo peč na trdo gorivo Kueppersbusch in akustično kitaro. Ogled vsako popoldne. Zlatko Peršič, Šoferska 5, Krško. PEČ na olje Emo prodam. V Brezov log 61, Novo mesto. PRODAM ohranjeno regalno po-hištvo za dnevno sobo. Trdinova 34, a Novo mesto. NOVO ZAMRZOVALNO SKRINJO (601) prodam. Telefon 85-107. PRODAM trajno žarečo peč, že- DOJENČKA ali otroka ao enega leta starosti sprejmem v varstvo v Šegovi ulici. Naslov v upravi lista (4932/81). ODDAM NOVOZGRAJEN LOKAL kleparskemu mojstru v Dobovi. AVTOLIČAR ALOJZ BRAČUN, Ključ, Mokrička 17, 41292 Šen-kovec. Prednost imajo zdomci, ki se želijo vrniti v domovino. MLADA DRUŽINA išče varstvo za sedemmesečnega otroka. Telefon 23-962 popoldan. POSPRAVLJAM 2-krat na teden na domu. Naslov v upravi lista (4936/81). VAR ST V O za 20-mesečnega otroka iščem. Tanja Jerebinšek, Na žago 1, Novo mesto. OBVESTI LA I 12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove, nove, prodam za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delamo tudi vse vrste traktorskih prikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po do- f)voru. Priporoča se STANE ULC, Jurčkova pot 73, Ljublja-na-Rakovnik. IVANKA GOLOB, Ratež 33, Brusnice, opozarjam svojega moža ALBINA GOLOBA, da ni upravičen prodajati premičnine in nepremičnine, ki so bile kupljene v zakonu, dokler ni sodnij-sRo rešeno VOJKO BORŠTNAR, 68233 Mima, preklicujem neresnične izjave, ki sem jih govoril dne 11. 4.1981 v gostilni Javornik na Rakovniku o tovariših Petru Zgoncu in Poldetu Jurgliču, in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. kar mi je odnesel iz stanovanja. Opozarjam pa ga tudi, da imajo Turkovi z Dolža 2 pravico obdelovati zemljo, katera jim je bila dana v uporabo od Terezije Klobučar. DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING ALOJZ TEKSTOR, Mali Slatnik 5, Novo mesto, prepovedujem sekanje drv in grabljenje listja v mojem gozdu na Lokah (bivši Mavsarjev gozd). Ker je bila ena oseba že opažena, opozarjam vsakega, naj se varuje sodnih postopkov. IZBR£2lŠK€,, porodniSni« & PA' NAŠI DRAGI MAMI MARIJI ŠMAJDEK iz Regerče vasi želijo za njen 75. rojstni dan in god še mnogo zdravih in zadovoljnih let otroci Milka, Mici, Franci in Stane z družinami. Vnuki in pra-vnučki pa ji pošiljajo koš poljubčkov. DRAGI mami Rozaliji Tomažin iz Impolja, želijo za njen rojstni dan, vse najlepše otroci: Tilka in Tone z družinama, ter Anica in Lojze. DRAGI mami Frančiški Zoran, iz Prapreč za njen rojstni dan, vse naj lepše želijo otroci: Ivan in Anica z družinama, ter Franci. V času od 14. do 21. novemora 1981 so v brežiški porodnišnici rodile: Majda Žajber iz Sevnice — deklico, Rozalija Cesnik iz Pušine -Zlatka, Mira Stiperski iz Rozganske-ga Bobovca - Željko, Slavica Močan iz Grdanjcev — Marino, Nada Jednar iz Klokočevca - Danijelo, Janja Kerin iz Leskovca - Barbaro, Milena Švajger iz Pleterja - Igorja, Olga Orešnik iz Brežic - Petro, Rozalija Čemoga iz Krškega - Matjaža, Marija Valentinčič iz KrScega - Mateja in Barbaro, Djurdja Gudelj iz Strmca - Mirno, Majda Tomše iz Ornika - Andreja, Vesna Galic iz Strmca - Kristino, Darinka Štris iz Stmega rebra — Slavico, Mira Gara-ač iz Samobora - Luka, Slavica Prugovečki iz Hrastine - Snježano, Ida Urbanč iz Sp. Pohance - Janeza, Vlasta Radanovič iz Silovca -Mojco, Mira Knez iz Podgorja — Jožico, Jasminka Karabatič iz Bre-gane - Ivo in Alenka Kodeh iz Vrha - Marica. ČESTITAMO! ZAHVALA V 55. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARTINA JELOVŠEK iz Leskovca pri Kr&em Iskreno se zahvaljujemo prijateljem in znancem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter pokojni darovali vence in cvetje. Posebna hvala pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto, kolektivom SDK Krško, SOP Krško, TOZD Oprema za podarjene vence. Hvala dekanu iz Leskovca za opravljeni pogrebni obred in tople poslovilne besede. Žalujoči: hčeika Anica z družino, sestre Ani, Mici, Rezi in brat Jože z družinami ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Prazen in tih je naš dom, ker tebe ni več 25. novembra je minilo žalostno leto, odkar je odšla od nas naša dobra Antonija Luzar iz Novega mesta, Majde Sile 6 Veliko prezgodaj si odšla od nas in vedno bolj občutimo bolečino ločitve. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 48. letu nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine ljubljenega moža in zlatega očeta, sina, brata in strica JANEZA LUKŠICA iz Jurne vasi 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi oddelka, zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka, posebno zahvalo pa smo dolžni osebju oddelka za intenzivno nego za dolgotrajno zdravljenje in lajšanje bolečin, kolektivu IMV, osnovni šoli Stopiče za podarjene vence, sosedom za pomoč, župniku pa za opravljeni obred. Neutolažljivi: žena Rezka, sinova Ivan in Silvo, hči Cvetka, oče, brata France in Jože, sestri Marija in Angelca z družinami ter ostalo sorodstvo I sm mm Čas je prišel za oddih, dom je prazen, dom je tih. Tebe ljuba mami tukaj ni, da bi skupaj kam odšli. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 62. letu zapustila naša ljuba mama, stara mama, sestra in svakinja MARIJA GRČAR roj. Brinovec z Mirne 126 Ob težki in boleči izgubi naše ljube mame se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, pokojni darovali veliko lepega cvetja in vencev, jo spremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam kolektiva DANA Mirna, IMV TOZD Mirna, LEK Ljubljana, ISKRA Kranj in praporščaku organizacije RK. Zahvala tudi internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto za pomoč v času bolezni, župniku za lepo opravljeni obred, cerkvenim pevcem pa za žalostinke, zapete ob slovesu od naše drage mame. Vsem skupaj se še enkrat iskreno zahvaljujemo! Žalujoči: mož Franc, sin Lojze, sin Albin z družino, hčeike Majda, Lcjzka, Jožica z družinami, brat Franjo z družino, vnučki Jože, Marinka, Albin, Janez, Matejka, Ernest, Lidija, Jani, Nataši in Bojanček ter ostalo sorodstvo Mirna, dne 18.11. 1981 ZAHVALA V 81 letu nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prastara mama m teta VERONIKA BLATNIK roj. Šmalc iz Gornjih Sušic 31 pri Dolenjskih Toplicah Iskreno se zahvaljujemo sosedom Žabje vasi, vaščanom - sorodnikom, znancem in prijateljem za podaijeno cvetje m vence ter za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem proizvodnje 1 IMV tovarni zdravil tozd Zdravila - ampulnemu oddelku, predstavnikom delovne skupnosti CK ZKS, upravi njenTzad^Tpoti n°V V helu' Hvala tudi žuPniku za opravljeni obred in vsem, ki ste jo spremili na Vsi njeni ZAHVALA V 68. letu je bolezen iztrgala iz naše sredine dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka ALOJZA URBANCA iz Gržeče vasi 21 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala delovnim kolektivom: Zdravstvenemu domu Krško, Tovarni celuloze Krško, Pionirju -tozd Krško, Novolesu; tozdu Bor Krško, GP Sava Krško, Dijaškemu domu Krško, Študentskemu centru Ljubljana, govorniku za poslovilne besede, godbi in dekanu za opravljeni obred. Iskrena hvala vsem ki ste nam pomagali. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 77. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ MEDLE iz Šentjerneja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, župniku in gasilskemu društvu. Najlepša hvala vsem za podaijeno cvetje, izrečeno sožalje in za spremstvo na zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem! Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčerki Vera in Mimi z družinami ZAHVALA V 80. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče, praded, tast, brat in stric ALOJZ BEC iz Kamenice pri Krmelju Zahvaljujemo se vsem sosedom za vsestransko pomoč, sorodnikom in znancem za podaijene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Iskrena hvala kolektivu Laboda Trebnje, dr. Slapšakovi, sestram ZD Krmelj, pevskemu zboru Krmelj, župniku za opravljeni obred in Leopoldu Prijatelju za govor. Še posebej se zahvaljujemo tistim, ki ste ga spremili na zidnji poti. Žalujoči: sin Rudi, hčerka Marija, snaha, zet, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo k ZAHVALA Ob bo eči m tragični izgubi našega najdražjega moža, očeta, brata, strica in svaka FRANCA LEVSTIKA se toplo zahvaljujemo za izraze sožalja in pomoč v najtežjih trenutkih vsem sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, posestvu Snežnik Kočevska Reka, pevcem in godbi iz Kočevja ter župniku. Posebna zahvala sodelavcem obrata Špedicija Ribnica, tov. Slavku Trohi za tolažilne besede ob odprtem grobu in tov. Francu Lovšinu za vsestransko pomoč. Vsem, ki ste darovali cvetje in pokojnega spremili na zadnji poti ter nam kakorkoli stali ob strani, iskrena hvala! Vsi njegovi Rakitnica, 16. 11. 1981 V SPOMIN FRANCIJU POŽESU iz Dol. Podboršta pri Trebnjem 24. novembra je minilo leto dni, odkar nas je tragično zapustil naš sin, brat in zaročenec. Vsem, ki se ga še spominjate, se najlepše zahvaljujemo! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame IVANKE ŠAFER roj. Ramuta se iskreno zahvaljujemo dr. Tomiču, dr. Sudaiju in tov. Ljubenku za pomoč ter nego. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in delovni organizaciji 1NKOP, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerki Danijela in Ivanka ter sin Rudi z družinami ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta ALOJZA PLUTA iz Črnomlja, Belokranjska 4 se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Žalujoči: sin Damijan in hči Judita z družinama ter ostalo sorodstvo Črnomelj, Ljubljana, Črešnjevec, 23. novembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka SLAVKA PUNGERČIČA iz Škocjana 36 se islaeno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazih sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje in ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnim kolektivom: Dolenjka Novo mesto in Črnomelj, Novoles - BLP Novo mesto, Bor Krško in Lipa Kostanjevica, sosedom, LD Krško, pevcem iz Škocjana ter duhovnikom za opravljeni obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric FRANC SLAK iz Koroške vasi Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom Pakarjevim, Jakševim in ostalim vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in spremili pokojr -i na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju kriruskega oddelka bolnice Novo mesto, žup- pa za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetjs ter nam izrekli sožilje. Žalujoči: žena Ana, sinovi Franc, Jože in Matjan, hčeike Marija in Anica, sestra Marija, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo »•M S Preporod metliško folklore 'T' » > » ... | 1 Tudi površen poznavalec slovenske folklore gotovo ve, da harmonika ne more spremljati belokranjskega ljudskega plesa, marveč da so Belokranjci od nekdaj svoje plese plesali ob zvokih tamburic. Prav pomanjkanje tamburašev pa je pred časom nekdaj znano in veljavno metliško folklorno skupino siromašilo, tako da je njena moč pešala. Pred petimi leti pa se je začel preporod metliške folklorne skupine, ki so jo poimenovali po znanem metliškem rojaku Ivanu Navratilu. In da je v teh peth letih skupina, v kateri je danes okoli 25 aktivnih plesalk in plesalcev in tamburaški orkester, ki šteje 13 članov, v metliški ljubiteljski kulturni dejavnosti res veliko naredila, govori tudi najvišje občinsko priznanje, plaketa občine Metlika, ki jo bodo skupini izročili na današnji slavnostni seji v počastitev občinskega praznika. Če bo to visoko priznanje prevzel Stane Križ ali kateri drug član skupine, ni pomembno, gotovo pa ga ni ne tamburaša ne plesalca pa tudi kateregakoli drugega, ki pozna delo in uspehe folklorne skupine ,Jvan Navratil", ki ne bi 25-letnemu učitelju fizike in tehničnega pouka na metliški osemletki Stanetu Križu priznal, kar mu gre: veliko zaslug za vse, kar je metliška folklora v zadnjih petih letih dosegla. ,J*et let je tega, kar nas je nelcaj mladih vrstnikov sklenilo, da bomo ustanovili tamburaško skupino, “ preprosto pove Stane, plesalci so so bili, tamburašev pa kakih deset let pred tem ne več. “ Mladi fantje so pobrali tistih nekaj tamburic, ki so se ohranile v šoli. kakšno polovico potrebnih pa so si kar sami kupili. In tako je nastala tamburaška skupina, ki je prinesla preporod celotni metliški folklori. Preprosto, kajne? Vmes pa pet let rednih vaj, resnega dela, izpolnjevanja zastavljenih nalog, tudi nesporazumov in razhajanj, številnih nastopov doma in na gostovanjih. Samo letos so imeli že dvajset nastopov. Vsekakor velja, da folklorna skupina od vseh v občini delujočih amaterskih skupin največkrat predstavlja Metliko na nastopih doma in na tujem. Z gostovanj v tujini se mladi folkloristi vračajo tudi z visokimi priznanji; tako so na mednarodni prireditvi v Gorici zasedli prvo mesto, na podobni prireditvi v Avstriji pa so si med 52 folklornimi skupinami delili 2. do 7. mesto. Medtem ko je bilo do sedaj veliko dela, od izbire programa do priprave skladb, plesov, organizacije vaj itd. v veliki meri na ramenih Staneta, si mladi vodja skupine želi, da bi poslej skrbel le za vaje plesalcev in tamburašev, skratka, da bi bil programski in umetniški vodja, ostale naloge in obveznosti pa naj bi si porazdelili drugi člani. Poleg tega Križ na metliški šoli vodi folklorni krožek, vzgaja mlade plesalce in tamburaše, katerih najboljši del se kasneje priključi metliški folklorni skupini. Na koncu pa še to: za vse svoje delovanje si skupina tako rekoč ves denar sama zasluži. Bolj ljubiteljsko kulturno skupino v najlepšem in najbolj plemenitem pomenu besede bi res težko našli, in to ne samo v metliški občini. A. BARTEU S i š I f I J Na ekranih tragedija Ogenjce Za dan republike prvič »Manj strašna noč" - Zapis s tiskovne konference „Vidiš, to je pa izdajalec Ernest Senčar," je nekdo iz ekipe TV Ljubljana pokazal Ivanu Mulacu igralca, ki je zaigral izdajalca v nadaljevanki ,JWanj strašna noč". „Res mu je skoraj čisto podoben", mu je odgovoril Ivan Mulac, eden izmed treh ranjencev, ki so preživeli pokol v partizanski bolnišnici Ognjca v Loškem potoku 31. julija 1942. „To si pa ti, Ivan, “ mu je predstavil še drugega igralca, ki si je nato s pravim Ivanom podal roko. Ta pogovor je tekel 19. novembra v telovadnici osnovne šole v Loškem potoku, kjer je RTV Ljubljana prikazala tretjo in četrto epizodo nadaljevanke ,,Manj strašna noč“, ki jo bodo začeli predvajati na televiziji na dan republike, 29. novembra ob 20. uri. Scenarij za nadaljevanko, ki ima pet epizod oz. nadaljevanj, je napisal Dimitrij Rupel. Zamisel in dramaturško vodstvo je delo Saše Vuge. POLITIČNA ŠOLA ZA MLADE V organizaciji občinske konference ZSMS v Novem mestu že štirinajst dni poteka mladinska politična šola po A in razširjenem B programu za mlade iz združenega dela. V teh dneh pa se je začela tudi politična šola za mlade v vzgoji in izobraževanju ter iz krajevnih skupnostL V vseh šestih programih se bo izobraževalo okrog 200 mladih iz osnovnih organizacij. Za sodelavce novinarskih krožkov v osnovnih šolah je občinska konferenca pripravila, 36-urni novinarski tečaj. Upravičene pritožbe v Ribnici Občani opozarjajo na napake in zahtevajo pravico Več pritožb (podpisanih in anonimnih) je bilo v zadnjem obdobju naslovljenih na organe v občini Ribnica in izven nje, nanašajo pa se predvsem na urbanistične oz. gradbene zadeve. Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so sklenili, da bodo zahtevali poročilo o teh zadevah, ki ga bodo nato obravnavali na eni prihodnjih sej. Menili so, da gre že na osnovi sedaj znanih podatkov tudi za grobe kršitve nekaterih organov in da je treba ugotoviti posamezne krivce ali krivca in proti njim disciplinsko ukrepati. Iz razprave se je dalo sklepati, da gre lahko za nepravilnosti pri Projektivnem ateljeju, pri odgovornem občinskem upravnem organu oz. v okviru pristojne inšpekcijske službe. Kje je krivda za te primere, bodo zdaj ugotavljali. Poudarili pa so, da je treba v bodoče pritožbe reševati sproti in odgovorno, saj bo tako škoda manjša, kot bo zdaj, če se bo izkazalo, da bo treba nekatere zgrajene objekte podreti, ker so črna gradnja. J. PRIMC Atomi ne tresejo Krškega polja Vznemirjenje prebivalcev okoli jedrske elektrarne — Na izrednem zboru krajanov vzroke potresnih sunkov pojasnjevali strokovnjaki Seizmološkega zavoda Med 6. in 14. novembrom letos so prebivalci Krškega polja občutili več potresnih sunkov različne jako-si in v različnih časovnih presledkih. Predvsem je bilo tresenje čutiti na zelo majhnem območju v naseljih Spodnji Stari grad in Libna, torej v neposredni bližini jedrske elektrarne. Zato se je med prebivalci raznesel glas, da tem sunkom niso vzrok naravne sile, temveč dogajanja v elektrarni. Na zahtevo okoličanov je vodstvo KS Dolenjnja vas konec preteklega tedna sklicalo izredni zbor krajanov, ki so se ga udeležili tudi strokovnjaki iz elektrane in iz republiškega Seizmološkega zavoda v Ljubljani Oboji so vsako domnevno možnost, da bi bila jedrska elektrarna vzrok potresnim sunkom, odločno zavrnili. Dokazovali so, da bi ob vib- »Dolenjski list« v vsako družino racijah s takimi posledicami v okolju moralo elektrarno samo že zdavnaj raznesti, da Krško in Brežice stojita na potresnem območju, kjer so možni sunki z močjo do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici, ter da je elektrarna v času, ko so prebivalci čutili nekatere izmed sunkov, stala zaradi remonta. Potresni sunki ne presegajo 4. do 5. stopnje po Mercalliju, epicenter pa je dokaj blizu površja, zato tresljaje čutijo samo prebivalci bližnjih krajev. Glede na to, da tresenje ni prenehalo in se glasovi o krivdi jedrske elektrarne Krško še vedno širijo, je o problemu 16. novembra razpravljala tudi osnovna organizacija ZK. Ob udeležbi vodstev vseh družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti so udeleženci razprave sklenili, da je treba dvomom in morebitnim lažnim glasovom naredili konec. Če bo potrebno, so sklenili, bodo zagotovili tudi 24-urno prisotnost krajanov v jedrski elektrarni, da bi jim s tem omogočili neposredno preverjanje resničnosti trditev o vzroku tresenja taL Od jedrske elektrarne bodo zahtevali tudi čim- prejšnjo namestitev dovolj občutljivih seizmografskih naprav. IVAN KASTELIC Režiserje Andrej Stojan, urednik pa Marjan Brezovar. Nadaljevanka je nastala na osnovi knjige ..Partizanski zdravnik*1 zdaj že pokojnega Aleksandra Gale-doktoija Petra, ki je izšla leta 1972. Ta knjiga in knjiga „Ogenjca“, ki ima podnaslov ,,Tragedija partizanskih ranjencev**, sta zbujali med ljudmi in tudi med televizijskimi ustvarjalci vedno večje zanimanje za to partizansko bolnišnioo oz. kraško jamo oz. ,.skalo, okrvavljeno s pogumno slovensko krvjo, ki se zato ne more nikoli okrušiti.” Nadaljevanko so posneli mesec dni pred rokom in z manj denarja, kot ga je imela ekipa na razpolago. Pri snemanju so nekateri metali ustvarjalcem debela polena pod noge, kot je dejal Saša Vuga, ko je pred predpremiero nagovoril polno telovadno dvorano gledalcev in poslušalcev, ki so sem prišli iz vsega Loškega potoka, iz ribniške in kočevske občine, Ljubljane in od drugod, med njimi pa sta bila edina še živeča ranjenca, ki sta preživela tragedijo v Ogenjci, Ivan Mulac in Ivan Snoj. Saša Vuga se je zahvalil za pomoč republiškemu sekretariatu za notranje zadeve, JLA, prvoborcem ter prebivalcem Loškega potoka in okolice, ki so brez honorarjev sodelovali pri snemanju in vsem drugim, ki so pomagali pri snemanju nadaljevanke. Nadaljevanka ima pet delov. V prvem bomo spoznali dr. Petra in ranjence, ki prihajajo v partizansko bolnišnioo. Drugi prikazuje začetek roške ofenzive julija 1942. Tretji in četrti del, ki so ju prikazali na predpremieri v Loškem potoku, govorita predvsem o tragediji. Peti, zadnji del pa govori predvsem o obračunu z izdajalcem. Nadaljevanka im še posebno vrednost, ker ni nastala po izmišljeni zgodbi, ampak po resničnem dogodku, ko so se ranjenci v kraškijami zavestno odločili, da rajši umrejo od krogel lastne bolničarke, kot pa da bi padli v roke sovražniku. Zaradi te odločitve, ki so jo sprejeli in izvršili v kraški jami, je tudi naslov na- daljevanki „Manj strašna noč“, verz, vzet iz Prešernovega .JCrsta pri Savi-ci“. Na tiskovni konferenci je Saša Vuga dejal, da so taka junaška dejanja redkost v Jugoslaviji, Evropi in svetu, oziroma jih sploh (tako velikih) ni, razen morda na Japonskem. Ogenjca je bila dolgo skrita, pozabljena, vendar vse dobre stvari nekoč pridejo na svetlo, zmagajo. Tudi Ogenjca se že dviga iz doslej skoraj neznane kraške jame v prvovrsten slovenski spomenik. V jami Ogenjca še vedno počivajo bolničarka Mimica (v nadaljevanki ji je ime Anica) in nekateri tovariši, ki so se odločili, da reje umro od prijateljske kot od tujčeve roke. Tudi dr. Metod Mikuž je na tiskovni konferenci film pohvalil in poudaril, da gre za čudovito delo, ki ga je gledal z globokim sočustvovanjem. Dejal pa je tudi: „Zakaj to prekleto narodno izdajstvo vlečete kot trakuljo? Pustite to pri miru. Mi smo zmagovalci. ..” Predlagal je še, naj bi v filmu črtali najbolj grozne prizore, kako Italijani pobijajo ranjence. Domači borci pa so poudarili, da je bilo veliko takih pobijanj in še hujših, za katere naš narod še ne ve, in da je prav, da ostane film neokrnjen. Dr. Mikuž je nato dejal, da bomo zmagali le s humanizmom in da si ne smemo želeti nobene vojne več, še posebno pa ne revolucije, ko popuste vse zavore in ko gre brat proti bratu, sin proti očetu. Oba preživela ranjenca, Ivan Mulac in Ivan Snoj, sta menila, da so dogodki v glavnem pravilno prikazani. V posameznih razgovorih so prišle nato na dan še nekatere podrobnosti, ki so bile prej prikazane oz. povedane bolj megleno, predvsem tisto, „o metanju polen pod noge”. Nekateri partizanski zdravniki so bili namreč proti prikazovanju nadaljevanke, take kot je, češ da partizanska saniteta ni pravilno prikazana. Vendar je končno zmagalo prepričanje, naj gre nadaljevanka med ljudi taka, kot je. JOŽE PRIMC Priznanja soustvarjalcem nadaljevanke Loški potok hvaležen vsem, ki so pripomogli, da bo ves svet zvedel za junaško zgodovino teh krajev Na predpremieri televizijske nadaljevanke „Manj strašna noč**, ki je bila 19. novembra v Loškem potoku, se je Saša Vuga v imenu televizijske ekipe zahvalil domačinom za pomoč pri .pripravah na snemanje in snemanju vsem prebivalcem Loškega potoka in družbeno-političnirrt organizacijam v tej KS. Pismeno priznanje je prevzel v imenu vseh organizacij Ivan Lavrič. Domačini pa so ob tej priložnosti podelili darila v znak priznanja (ribniške pušeljce) preživelima ranjencema iz bolnišni- ce Ogenjca Ivanu Mulacu in Ivanu Snoju, ženi tretjega preživelega ranjenca, zdaj že pokojnega Vinka Smolnikarja, pobudniku za snemanje te nadaljevanke Saši Vugi, komponistu filmske glasbe Bojanu Adamiču, režiserju Andreju Stojanu, igralcem Janezu Hočevaiju-Rifletu, Marku Simčiču, Tanji Pobežnik ter več drugim igralcem in članom televizijske ekii vizijske ekipe. Predstavniki televizijske ekipe so se zahvalili domačinu Karlu Mikuliču, kije leta in leta deloval pri odkrivanju Ogenjce, njeni spomeniški ureditvi in pomagal pri snemanju filma. Zahvala ekipe je veljala tudi drugim borcem in prvoborcem tega kraja, vojaški enoti, ki je sodelovala pri snemanju, sekretariatu za notranje zadeve in vsem tistim prebivalcem Loškega potoka in okolice, ki so kakorkoli pom^ali, da je bila nadaljevanka posneta, in to pred rokom in z manjšimi stroški, kot so bili predvideni. J. P. RANJENCA IN MIMICA — Preživela ranjenca iz Ogenjce Ivan Mulac (levi) in Ivan Snoj z igralko, kije upodobila bolničarko Mimico (v nadaljevanki ji je ime Anica), fotografirani po predpremieri v Loškem potoku. ZARADI NAFTNE KRIZE MANJ VOŽENJ Od 2. decembra dalje bo po republiškem dogovoru tudi v dolenjski regiji zmanjšan avtobusni medkrajevni in primestni potniaci promet, kar zahteva pomanjkanje energije. Medtem ko bo v Sloveniji tovrstni potniški promet zmanjšan za 24.000 kilometrov voženj na dan, bo na območju podjetja Gorjanci Straža le 900 km ukinjenih voženj. Ukinjene bodo tiste avtobusne linije, ki niso vezane na prihod ali odhod delavcev na delo in tiste, ki so doslej pokazale najmanj rentabilnosti. Od 2. decembra dalje bosta do Ljubljane vozila iz Novega mesta dva avtobusa manj, 18 dnevnih voženj bo ukinjenih na progi Novo mesto - Cerovec, 3 vožnje na relaciji Škocjan - Šenjtemej in vse vožnje na progi Črnomelj -Petrova vas - iRu četna vas. DRAGE NARODNE NOŠE so Očitno je vsa ljubiteljska kulturna dejavnost že vnparej obsojena, da se bo pri svojem delu kar naprej ubadala s pomanjkanjem denarja. To že od vsega začetka ni prizaneseno tudi eni najkvalitetnejših in najuspešnejših skupin v metliški občini, folklorni skupini „Ivan Navratil”. Pred leti so si zadali nalogo, da bodo naštudirali vse belokranjske plese, vendar tega ambicioznega načrta še niso izpolnili, tudi zaradi pomanjkanja denarja ne. Ce bi hoteli plesati vse plese, bi morali imeti več kompletov narodnih noš, poleg sedanje vsaj še bojanško in starotrško. En komplet pa bi jih stal ISO do 200 tisočakov, toliko denarja pa skupina, ki svojo dejavnost v glavnem sama financira, nima. PROTI GROBOSTI — Dr. Metod Mikuž je na tiskovni konferenci dejal, da bi on iz filma črtal nekatere najbolj grobe prizore. Pouda- ril pa je tudi, da je zadovoljen, ker se umetnost lotiti take teme. upa slovenska filmska Kt2SC3SB34Sa0Ei :.XS4 Razcvet kulturnih prireditev Repičani so pripravili proslavo ob stoletnici smrti svojega velikega pesnika Jožeta Trpina. Bolje rečeno, na genija in njegovo delo se je spomnil Jožič Repič, kulturniški zanesenjak, ki so se mu sicer prebivalci Repičeve drage za hrbtom nasmihali, saj se jim je zdel prismuknjen, ker se mu je še dalo brati knjige, poslušati klasiko in hoditi k filmskim ter gledališkim predstavam, namesto da bi si zgradil bajtico, vrt okoli nje in si kupil spodoben avto. Ob praznovanju stoletnice je nastopil pevski zbor, igrala je godba na pihala, osnovnošolska mularija je recitirala, folklora je Imm zaplesala nekaj ljudskih plesov, tamburaši pa so zaigrali Grka Zorbo in Moj papa. Potem so ljudje odšli domov: najprej povabljene občinske glave, nato še drugo ljudstvo. Prespana noč jim je izbrisala spomin na Jožeta Trpina, a na svečanost tudi. Vendar ne vsem. Najprej je moral napisati poročilo o kulturnem življenju v Repičevi dragi mladinec tovariš Mladič, nato tovariš Socialistič, za njim tovarišica Kulturič, kmalu za tem predsednik krajevne skupnosti tovariš Za-spanič, pa še tajnik zveze kulturnih organizacij tovariš Ama- zbora, uigranost godbe na pihala, prvobitnost plesov folklorne skupine ter zvorikost ta-terič in nazadnje še tovariš Iz- mburaškega orkestra. Završnik. lepljene ovojnice s poročili so odromale v Belo mesto. Vsi: Mladič, Socialistič, Kul- p0 teh tednih so prejeli Mla-turič, Zaspanič, Amaterič in dič, Socialistič, Kulturič, Za-Izvršnik so natipkali izčrpno spanič, Amaterič in Izvršnik iz poročilo o tem, kako je pri- Belega mesta pisma, v katerih je pravila njihova organizacija pod uradno glavo pisalo, da jim uspelo proslavo ob praznovanju gredo vse pohvale za razcvet stoletnice smrti velikega pesni- kulturnega življenja v Repičevi ka, rodoljuba in genija Jožeta dragi. ..Razveseljivo je to,“ je Trpina, proslavo, na kateri so stalo v pismih črno na belem,“ nastopila ljubiteljska društva iz cele Repičevine. Posebej so podčrtali nastop osnovnošolskih otrok, češ da so z recitiranjem privabili gledalstvu solze v oči, niso pa pozabili omeniti ditvami. tudi prefinjenega petja pevskega da je tako majhen kraj, kot je Repičevina, počastil spomin enega največjih sinov našega naroda, Jožeta Trpina, kar s šestimi umetniško dognanimi prire- TONI GAŠPERlC J