\
KAJ VmC K"-
c n ^bivate . .
^ NARODA"
PO & P to <AVNOST NA DOM (lar. <g ^ imMJ In pnanfk«»v>
ČITAJTE
v
VS ZANIMA
I GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
ZStli 1944 m* the Post Office mt Mew Torb. N. and« Act ef
POZOR, NAROČNIKI,,.
Nmrofnlfc—i nunanjame, da ni m poH-IJano potrdil n poslan« naročnino. Zadostuje potrdilo poles naslova na Ustn— do katereca dne, meseca ta lete je na-rotoina platana.	Uprava.
M, Uit.
N<>. 1<»2 — S ti *
VOTJTME TiTTT. — T.ETNIK TJTT NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 21. 1945 — TORKK. 21. AVGUSTA, 1945
Tel. CHelsea 3-1242
MacARTHUR BO Y DESETIH DNEH V TOKIO
General Douglas Mae Arthur je iz svojega glavnega stana v Manili naznanil, da bo premima pogodba z Japonsko podpisana v dsetili dneh, ko je bila končana konferenea med njegovim štabom in japonskimi zastopniki.
Oh istem času jo liilo oznanjeno, da bo ge-nrntl Mar Arthur na jajM>inskih domačih otokih izkrcal iiun^tJriio armado, katero bodo spremljale bojne ladje in velika knlela aeroplanov, nekateri aeruplani tudi z atomskimi bombami, ker hoče armado zavarovati pred vsako nevarnost Z armado bo prišel in japonsko zemljo tudi general MacArthur.
Xa konferenci so Japonci prejeli MacAr-thurjeva navodila, kaj mora Japonska storiti in pripraviti za prihod ameriške armade in ta navodila so japonski zast<*pnrkt odnesli s seboj v Tokio, ko so se včeraj z aeroplanom odpeljali iz Manile. .lapoimki zastopniki pa niso nikdar vi<ieli svojega novega vrhovnega poveljnika geuerala MacArthurja, temveč so jim častniki njegovega štaba predložili njegove zahteve in poboje.
Zastopnikom je bilo povedano, kako in kje bodo Ameriikanci stopili na japonska tla in ravno tako so jim bile pojasnjene }>odrobnosti o končnem podpisu preminie pogodbe, oh kateri priložnosti bodo japonski zastopniki generala MaeArthurja prvič videli.
Dam in kraj podpisa ni hi I naznanjen in je vse odvisno od vremen«, kdaj se bo mogla, armada izkrcati in od načina, kako bodo Japonci izvršili MacArtliurjeve zahteve. Pogodba bo mogoče podpisana v Toki ju, morebiti pa tudi na kaki bojni ladji.
let udi se čas desetih dni marsikomu zdi precej dolg. je general MacArthur hotel dati dovolj časa, da zastopniki p red lože njegove zahteve cesarju, vladi in vrbovufflau poveljstvu in da more vlada pripravki narod, 'ki je bil do skrajnosti razočaran vsled nagle predaje, na prihod ameriške annade.
General Toraširo Kawal»e, ki načeljuje japonski predajiti komisiji, je (Kidal natančno sliko o stanju japonskih letališč. Rekel je, da le-tidiiAča niso |>osehno dobra, zlasti ne za velike

ameriške transportne aeroplane, treba jih bo podaljšati in tudi popraviti, preti no morejo na njih pristati ameriški aeroplani v velikean številu.
General Mae Art bur je rekel, da bo japonsko predajo sprejel v imenu Kitajske, Združenega kraljestva (Anglije), Sovjetske unije in Združenih držav. Nato pa. je dodal: *'Ukazal bom japonskemu cesarskemu glavnemu stanu, da izda splošna povelja, ki IkkIo japonskim poveljnikom naročila, kjerkoli se nahajajo, da se brezpogojno podajo sebe in svoje armade pristojnemu ameriškemu poveljniku."
Pri podpisu predaje liodo zastoixtiii vsi zaveznici. toda Japonsko bodo zasedle samo a-meriške kopne, mornariške in zračne sile, ker zavezniške čete ne morejo ob pravem času rpri-ti na Japonsko.
Zavezniki so sklenili, da sprejmejo japonsko predajo pod pogojem, da vladni zastopniki delujejo potoni cesarja. Japonski zastopniki so se ves čas konference v Manili obnašali, da je vsakdo prepričan, da so iskreni in da resnično želijo čimprej doseči premirje.
Cesar Hirohito je s posebnim cesarskim u-T tH*PePime* kazom zapovedi! 1 prenehati s sovražnostmi, ob- Z('llll'(* zollskelu enem pa je tudi iz svoje cesarske družine poslal zastopnike na vse konce fronte, od Salomonov do Mandžurije, da se prepričajo, da so bila ta povelja prejeta.
General MacArthur in admiral Nimiitz sta že pred več dnevi izdala povelje, da prenehajo vse ofenzive proti Japonski, tako da se more reči, da premirje v resnici obstoji. Ge neral MacArthur pa nima oblasti nad Rusi.
Tokijski radio pa je naznanil, da nekateri japonski vojaški poveljniki zelo nasprotujejo predaji in da bodo mogoče nekateri delali na svojo roko iiL bodo ukazali svojim vojakom, da se upro zavezniški okuipaciji.
VEŠČAKI O ATOMIH HODIJO V MOSKVO
Iz zanesljivega vira v Parizu prihaja poročilo, <La je bil nek jugoslovanski znan-st ven i k, k i je posebno proučeval atomsko silo, bil poklican iz Beograda v Moskvo, kamor se je takoj odipeljal z aeroplanom. VeČ o tem v Parizu ni znanega, razun. da je jugoslovanski znanstvenik dospel v Moskvo v četrtek ali petek.
Popolnoma razumljivo je, da sovjetske oblasti hočejo zbmti vse «nanstvenike, ki jih morejo dobiti, da dobe kar največ podrobnosti o atomski bombi. Sovjetska vlada se je pritožila, da sj bili nemški znanstveniki in priprave v laboratorijih v onem delu Nemčije, ki so ga zasedli A meri kane i, najprej preti no je bilo o-keiii sporazumu prepuščeno Rusom. Kolikor pojasnila o atomski bombi so Amerikanei našli pri nemških znanstvenikih in v njihovih la-boratorjih, Rusom ni bilo sporočeno.
Neko švedsko poročilo naznanja, da je skušala rdeča armada kar najhitrejše priti na baltski otok Rornholm. ker je bilo znano, da imajo Nemci tam laboratorije, v katerih delajo poiskuse za atomsko silo. Kaj so tam Rusi našli, pa ni znano.
Angleška politika za Evropo
Ernest Bevin, ki je imel svoj prvi govor kot novi vnanji minister v poslanski zbornici, je novo delavsko vlado popolnoma pripeljal v stopinje bivše koalicijske vlade Winstona Churchilla, kar se tiče angleške vnanje politike.
Rusi vkorakali v glavna mesta Mandžurije
Rdeča armada je včeraj vkorakala v tri največja mandzurska mesta — Mukden, Harbin in Čangčun in Moskva je sporočila, da je to velfkansko deželo, ki meri 503.013 kvadratnih milj in ima 39,000,000 prebivalcev, rdeča armada skoro popolnoma zasedla.
\ organizirano rojevanje v Mandžuriji je končano i it na t i sore japonskih rojakom" se poda rnak dan.
Cangčun (Hsinking), glavno mesto japonske lutikaste države Mančukuo, se je podal e-mijsti dan rusko-japonske vojne. Mukden, stara prestolica Mandžurije in Harbin, ki je veliko industrijsko mesto, sta se podala trem ruskim armadam, ki »o se zgrinjale proti njima od zapada, vzhoda in severa in so se pri mestih združile k padalnimi četam L
Tri armade maršala Aleksandra M. Vašaleškega so drviie skozi več sto mest, trgov in vasi ter slednjič preplavMe celo deželo.
Moskva poroča, da ho treba zasesti še nekaj pokrajin, posebno severno od korejske ineje in neverno od ndkdanjega roškega velikega voj-nt-ga pristanišča Port Arthurja.
Marstd Stalin bo mogoče še danes s posebnim dnevnim poveljem naznamil zasedbo Mandžurije in konec vojne.
Iz naglega ruskega prodiranja je razvidno, da je japonski vrhovni poveljnik v Mandžuriji general Otozo Jamada izpolnil povelje mar šala Vasilev»kega, ki mu je ukazal podati
kaido samo 2<i milj. Samo Soja morska ožina jih bo ločila od ameriške armade, ki bo v kratkem zasedla poglavitne japonske domače otoke.
Ruska zasedlwi Mandžurije je napravila konec štirinajstletni japonski vladi nad prostrano azijsko pokrajino, katero je Japonska vkradia Kitajski leta 1031.
S prihodom rdeče armade v Čungčun je tudi končana japonska lutkasta država Manču-kuo, kateri je vladal bivši kitajski cesar Henry Pu Ji.
Tramsbajkalska armada maršala Rodiona J. Malinovskega je imela ča<st vkorakati v Mukden in Cangčun, medtem ko je prva armada Daljnega Iztoka maršala Kirila A. Mereckega zavzela Kirin, Ouho, Omu in Tunhva, ko je prihajala iz vzhodne Mandžurije.
Mandžurija je bila pozorišče rusko-japonske vojne, ki se je pričela leta 1904 in je bia končana s sramotnim porazom carjstične Rusije. Sovjetska Rusija tega poraza ni nikdar pozabila^ zato je s tako velfflto odločnostjo sedaj se' rdeča vojska prodirala v deželo, ki je bila od nekdaj pod močnim ruskim vplivom in skozi ka-
Kitajska zahteva japonske ladie
Radio postaja v Manili naznanja, da je general Čušimiug, ki bo podpisal z Japonsko pogodbo za preda jo, rekel, da mora Kitajska od sedaj naprej gospodariti nad vodovji na Daljnem Iztoku; da pa bo mogla to storiti, je i>otrebuo, da dobi ostanek japonskega vojnega brodovja.
Govor vna.it jega ministra Bevina ni mogoče označiti boljše, kot da se reče, da se nikdo ne bi čudil, če bi govoril Winston Churchill, kajti povedal hi isto.
V zborivici ni bilo noibene .debate o vnanji (politiki; bilo je I'jubezeiasiko praznovanje med konservativno in dela v. stranko. Biviši vnanji minister Anthony Eden. ki je govoril kot poslanec opozicije, ni oporekal niti eni Bevinovi besedi ter mu je iskreno čestital k njegovemu govoru. Z Bevinovo izjavo so se strinjali vsi poslanci in vsakdo od Moskve pa do Hongkonga mora vedeti, da bo Anglija še dalje vodila isto vnanjo politiko in da stoji Anglija zdim žena proti celemu svetu.
Kot je zatrdil Bevin, vključuje povojna vnanja politika Anglije naslednje poglavitne točke:
1.	Anglija ne bo priznala vlad Bolgarske, Rumunske in Madžarske za sedaj, ker ne predstavljajo večine naroda. Anglija ne bo priznala vlade toliko časa, dokler ne bo totalitarna vlada nadomeščena s katero drmgo.
2.	Anglija želi na Grškem stanovitno in demokratsko vlado. Po mnenju Anglije naj o-stane na krmilu vlada Petra Vulgaris« do časa splošnih volitev.
Uradna poročila iz glavnega stana angleške armade v severni Grški ne prinašajo ni-kakih dokazov o trditvi jugoslovanske vlade, da Grška zatira Jugosovane v svojih rue-j all. ^
4. Četudi bi Anglija bila
4vesela*ko bi španski narod zamenjal Francovo vlado, vendar ne bo storila ničesar, kar hi moglo .pospešiti državljansko vojno na Španskem.
5. Vprašanje glede mirovne pogodbe z Italijo bo prišlo na dnevni red na konferenci vrtanjih ministrov prihodnji mesec. Anglija želi, da je mirov-
na pmgodba sklenjena na pravičnih pogojih in italijanskemu narodu naj bo dana priložnost, da obnovi svoje življenje na podlagi svobode.
6.	Anglija bi želela, da se vsi Poljaki, vojaki in civilisti, vrnejo v svojo domovino in prevzamejo odgovornost z a zgrad/bo nove Poljske.
7.	Xova vlada je prepričana, da bo Angliji vrnjena njena kolonija Hong Kong v sporazumu s Kitajtsko in Združenimi državami.
Delavske vesti: Razveljavljene pogodbe
Vlada je razveljavila na tisoče pogodb za izdelovanje vojnih potrebščin. — Izdelovanje aeroplanov vstavljeno.
Brezdelnost bode baje le začasna.
Washington, 20. avgusta. — Vladin oddelek za izdelovanje vojnih aeroplanov naznanja, da sedaj, ko je vojna proti Japonski takorekoč končana, bode pomanjšal izdatke za izdelovanje novih aeroplanov za svoto v znesku najmanj 19,000,000,000, in sicer takoj. Vojni oddelek zvezLne vlade tudi naznanja, da bode pomanjšal svoje letne izdatke za $23,500,000,000, da je pa zgoraj omenjena svota vpo-šteta v zadnje imenovani svoti. Izdelovanje bombnikov bode za nekaj časa povsem ustavljeno, in dasiravno je bilo v proračunu izdelanje naknadnih 7600 lxjnibnikov za letošnje leto, do tega ne bode prišlo.
CHURCHILL POKAZAL BARVO
do včeraj 'opoldne.
Moskva ne ipove, kolibo japonskih vojabov j tero je Rusija zgradila vzhodno kitajsko želez-se je včeraj podalo in jih je bilo odpeljanih v nico do Vladivoetoka, katero pa je bila prisili jetni&ka taborišča, toda London je mnenja,! ljena prodati novi mančukijski vladi le<ta 1&35.
ds» jih je bilo najmanj 95,000. Ruski poveljniki so cenili kvantung armado v Mandžuriji in na Sahalinu na okoli 1,000,000 mož.
Na Sahalinu 90 Japonci odložili orožje in so se pričeli podajati rdeči armadi pod gene-Purkajevom. Ko bodo Rusi del Saha lina, bodo od
Tedaj so tudi Rusi večinoma od&li iz Mandžurije.
Neko rusko poročilo s fronte naznanja, da so zadnja leta Japonci zapustili več mest ob rusko-mamdžurski meji. V mestih, ki so štela po 20,000 prebivalcev, .so Rusi našli travo rasti po ulicah in hišah in niti enega prebivalca v njih.
---- -
Močan veter je v četrtek zapihal iz Londona, in je saj delno odgrnil zaveso, ki je za krivala odnošaje, Rusije z za-padnimi zavezniki, liil je mo-gočni dih Winstona Churchilla, ki je očistil zrak in — kakorkoli se kdo strinja z njegovimi izvajanji ali pa jih obsoja —je težko utajiti, da je sedaj prišel čas, ko bo treba položiti karte na mizo.
Rusija večino svojih kart še tišči k svojim prsdm, Četudi je bilo naznanjeno prejšnji teden, da sta Rusija in Kitajska dosegli sporazum v mnogih spornih zadevah.
Vedno je bilo popolnoma jasno, da je druga svetovna vojna spajdašila nenavadne tovariše. Praktični vzroki za zvezo med Rusijo in zapadnimi zaveznicami so jasni in zato so tudi jasni vzroki, da mora tudi v miru med njimi vladati sporazum, sloga in prijateljstvo. Velika zapreka in nad loga v vojni je cenzura in največji blagoslov v demokratskih deželah je svoboda govora in Churchill se je te svobode v polni meri poshižiil.
V petek je londnoski list u Daily Worker11 stresel ^ nad Ohurchdillom naslednjo jezo:— u ChurohilL, govoreč včeraj v
poslanski zbornici, je prinesel na dan trpko resnico o torijevih namerah glede osvobodilnih vlad vzhodne Evrope. Ker so mu volitve odvzele vse o-niejitve odgovoanosti, je spustil v dan vse sile svojega sovraštva proti komunizmu in je odkrito namignil, da bo ameriški monopol nad atomsko l>ombo mogi)če porabljen pri postopanju s strastnimi nesporazumi v ideologijah.
Churchill ni nikdar preme-nil svoje mnenja glede komunizma in je to tudi pogosto odkrito povedal maitšalu Stalinu. Naj pa ima Churchill ka-konšnekoli napake, nikdar mu je odpove pogum, da pove svoje prepričanje in tudi nikdar ne govori za hrbtom. Churchill je v Teheranu, Jalti in
trebovalo tudi prebivalstvo evropskih držav, katere so materi jalno takorekoč vničene. Te države bodo dobile denarna j>o-sojila iz Zjedinjenih držav glasom sklepov konference v Dum/barton Oaks, katera je sklenila ustanoviti v to svrho svetovno banko.
Wrightove (tovarne za izdelovanje aeroplanov v Cincinnati, O. in Wood-Ridige, N. J., bodo baje prodane in sicer neki družbi, ki izdeluje avtomobile. Prvotno se je zatrjevalo, da nameram te tovarne kupiti znana Chrysler Automobile Co., toda to se je kasneje za nikalo.Tudi velikamske Wrightove tovarne v Patersonu, New Jersey, so prenehale z delom in jih bodo baje preustrojili za izdeljavo avtomobilov.
Takoj po proslavi zmage proti Japonski, so podjetništva mnogim milijonom delavcev naznanila, da jim ni treba
več priti v tovarne na običajno I	_C \ 2?
delo. Meditem, ko je prebival-	" ^ *
stvo proslavljalo zmago, je dokaj velik odstotek vsega prebivalstva saj začasno izguibil delo in zaslužek. Zmaga je bila najbolj občutna za one ljudi, ki so bili zajposleni v tovarnah za izdelovanje aeroplanov, kajti samo v državi New Vork in desetih drugih iztočnih državah je vlada razveljavila 4507 pogodb za imenovano izdeljavo aeroplanov. Še večje število tozadevnih pogodb je vlada razveljavila v državnh osrednjega zapada, kakor tudi na zapadu. Tudi nad 25,000 drugovrstnih pogodb je bilo razveljavljenih.
Tovarne bodo sedaj kakor h ikro mogoče premočili in potem prieno takoj izdelovati civilne potrebščine. Koliko časa bode to prednačenje trajalo, za sedaj še ni znano, toda podjetniki so mnenja, da se jim bode posrečilo spremeniti svoje tovarne v zgorajšnjo svrho te-
Potsdamu povedal, kaj misli o!kam tridesetih dni, toda teh komunizmu in Stalin ga je za' podjetnikov je le 11 odstotkov,
to spoštoval in je ž njim zvesto sodeloval, samo da je bila dosežena zmaga.
Prememba angleške vlade pa še ne pomeni preineuube vnanje politike in zato bo prišlo med Anglijo in Rusijo še večkrat do kakega nesporazuma zaradi vzhodne Evrope, toda do vojne med njima zaradi tega ne bo prišlo.
dočim bodo drugi potrebovali več časa za (preinačejtne svojih J tovarn, kajti slednje-imenova-ni podjetniki dosedaj niti sami ne vedo, kaj naj v nadalje izdelujejo, ker dosedaj še ni znano, kaj bode prebivalstvo najbolj potrebovalo, dasiravno bodo ljudje sedaj kupovali vse ono, kar dosedaj niso zamogli dobiti.
Mnogo potrebščin bode po-
Na tisoče delavcev, kateri so prišli semkaj na delo iz iztočnih držav, se je danes napotilo proti domu, kajti delo je takorekoč končano. Proti domu se vozijo sedaj po prvovrstnem načinu, kajiti odkar so prišli v Californijo, so dobivali kar najboljše plače.
Na stotine avtomobilov in trukov, s katerimi potujejo delavci in njihove rodbine zaje-dno z pohištvom proti svojemu domu na iztoku, ostavlja Californijo dnevno. Od califor-nijsko-arizonslke meje prihajajo poročila, da so vsi potniki dobro preskalblejni z denarjem. Ti delavci so pred svojim odhodom nakupili mnogo potrebščin, zlasti pa mila, 'katerega baje primanjkuje v iztočnih državah.
Obmejne oblasti države Arizone javljajo, da odhaja samo po cesti, ki vodi preko mesteca Ehren/bertg, Arizona, vsaki dan do petsto delavskih avtomobilov proti osrednjemu zapadu in jugu, dočim odhaja veliko število drugih delavcev vsaki dan proti mejam držav
Texas in Oklahoma.
--
Amerika obnovila odnošaje s Finftko
Državni tajnik James F. Byrnes je sinoči naznanil, da so Združene države pripravljene obnoviti diplomatske odnošaje s Finsko. Rusija je s Fin-s&o že obnovila odnošaje in v kratkem jih bo tudi Anglija.
"CLA8 NAKOU.V -NKW VOKK
TUESDAY, AUGUST 21, 1945
V8TANOVLJEN L ISM
€4
Glas Naroda
99
nfOICK OF
raopun
OwMd and Published bj Slovenlc Publishing Company, (A Corporation) Prank Batar, President; Icnac Bode, Trctiom; Joseph Lupsba, Sec. Plaoa of baabMOB of tli« corporation and add re awe a of above officers: SIC WEST 18th STREET. NEW TORE 11. N. Y.
62nd TEAR
"OUa Naroda" la laaued every day except Saturday*. Sundays
and Bolldaya.
Subscription Yearly |7._Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: ST.—; ZA POL LETA —$300; ZA ČETRT LETA $2.—.
_ZA JUQQ8LA.VIJO — $8.— LETNO; »I.— ZA POL LETA
"Utaa Naroda" lahaja yaakl dan latrtemfil wotxito. nedelj in pranJtaff.
"ULA8 NARODA." tU WEST lSth STREET. NEW YORK 11. N. Y.
CHelse* t-1141
Diplomacija dolarja
XApisal hakold LASKI, PREDSEDNIK angleške delavske stranke
Glas vpijočega v puščavi..
r3®* Kot je bilo v dopisjh v našem listu že pogosto sporočeno,, je Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji dobil dovoljenje za jugoslovansko Tag Day kampanjo 23.. 24. iu 25. avgusta.
Namen te kampanje je zbrati saj $75,000, s katerim znakom naj bi bile opremljene klinike iu boln/išuice v Jugoslaviji, da je pomagano jetienim odtrokom, katerih je v Ju-^Otlaviji po nekaterih poročilih 30 odstotkov.
Od mladine je odvisna bodočnost naroda. Trideset odstotkov jugoslovanske mladine je bolne za jetiko. Kako more bolni rod roditi nov zdrav rod?
Slovenski odbor za nabiranje prostovoljnih prispevkov j • naznanil kampanjo v ta namen v našem listu; društva so biti potom našega lista in s posebnimi pismi trikrat povabljena na sejo, da se medsebojno dogovore. kako bi najuspešnejše mogli izvršiti Tag Day.
Žal, stokrat žal, — vsakikrat je bila vdeležba zelo pičla; vsaki k rat so bili na seji isti obrazi.
Vsak poziv je bil glas vpijočega v puščavi.
Kaj to pomeni? Ali je nas človek izgubil sočutje do naroda, iz katerega je izšel? Ali naši ljudje tukaj v New Yor-ku. ki so zadnja leta zelo dobro služili, nimajo več srca, nimajo usmiljenja do onih svojih bratov in sester, ki se obračajo do nas in s povzdignjenimi rokami obupno kličejo: "Pomagajte nam!"
In zdi se nam, da v tem klicu čujemo še druge besede: "Xe prosimo več za sebe; za svoje otroke prosimo, za otroke, ki naj bodo jedro novega naroda, za nje prosimo, da jim pomagate v njihovih telesih zatreti kal zahrbtne bolezni, da •IkmIo mogli zaroditi, zdrav slovenski rod.**
Tako kličejo naši iz domovine!
Newyoream, ni naša navada vmše napake prinašali v javnost, toda sedaj moramo povedati svoje mnenje. Vse tri mje so bile sramotne za našo naselbino.
Videli ste že pogosto druge narode, ki so ravno tako imeli Tag Day, kakor nam je bil sedaj dovoljen 23., 24., in 25. avgusta. Videli ste moške in žene in dekleta po uličnih vogalih s škatljico v roki nabirati milodare za njihove rojake v stiLri domovini. Slovenci in Jugoslovani take kampanje še nismo imeli. In zdaj nam je dana prililka, da na ulicah in javnih prostorih med* ameriško javnostjo in raznimi narodnostmi, katerih je New York poln, pobiramo pomoč za bolne otroke v Jugoslaviji.
Res je, Slovenci nismo navajeni prositi, in marsikoga je tram, da bi stal na vogalu ulice in s škatljico podregal vsakega mimo prihajajočega pod nos.
Vendar pa otresimo se te sramežljivosti, storimo veliko dobrtrto in ljubav do malih otrok in strnimo se v vrste, ki bodo pobirale prispevke za klinike in bolnišnice.
Poživljamo v a«, na<se slamnika rioe, da se zavzamete za to dobrosrčno in človekoljubno delo. Poznamo va^s, da ste usmiljenega srca in sedaj, ko ne delate, imate dovolj časa, — zato pridite, preskrbite si v Slovenskem domu v Ridge-woodu Skatljico in pojdite pobirat prispevke za pomoč. Za ta ko delo pa so najbolj sposobna mlada dekleta, zato pošljite i voje hčere in vsakdo bo rad vrgel v njeno skatljico svoj delež, ko bo videl njen lepi, prijazni obraz.
Slovenske žene, nikar ne zavrnite teijpt poziva!
A n g I e š k o-Slovensko
BERILO
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje
M w
angleščine.
Za ameriške Slovence sestavil
Dr. F. J. KERN
a ti or Angleško slovenskega Besednjaka Cena $2«— s poštnino
Knjisfin je illustrirana in v platno vezana
m
Naročila sprejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA'* 216 West 18th St., New York 11, H. T.

Ravnokar mi je eden mojih prijateljev izročil dve števil ki lista New York Times, v dne 28. julija in z dne 30. julija. Dvojica znamenitih ameriških žurnalisto, Arthur Knock in Henry Hazzlitt, razmotrivata v teh člankih o posledicah delavske zmage na Angleškem. Knock pravi, da 'realisti* v Zedinjenih državah, označba pod katero razume ljudi kot Hull, Baruch, Jesse Jones in druge, posvečajo svojo mednarodno gospodarsko politiko "ohranitvi naše nacionalne eko nomije in našega življenjskega standarda", ter da je ta politika d rugačna kot politika, kot pravi Knock, New Deal-erjev Wallace-ovega kova. Dalje poudarja, da bodo ti vplivni možje vplivali na preds. Trumana, ter mu dopovedal i povratku, ter mu dopovedali, da Anglija ne more izvesti svojega programa brez ameriške pomoči. Povedali mu bodo, pravi, da bi morala Amerika pomagati Veliki Britaniji "v vsem, kar bo pomagalo izboljšati anglo-ameriške odno-šaje in kar utegne privesti nazaj do položaja, ki je vladal pred vojno Vtis, katerega dobiš pri čitanju tega članka, je, da so gospodarski odnošaji Amerike z Anglijo globoko in pogubno prizadeti radi tega, ker Anglija ni izpolnila pričakovanja ameriške "Free Enterprise", da bo Churchill zmagal v volitvah.
Mislim, da je to precej pošten pregled tega, kar sta hotela povedati Knock in Haz-litt. Kar bi sledilo iz tega, je velikanskega pomena. Ako sta Knock in Hazlitt v pravem, bi to pomenilo, prvič, da je bila ameriška gospodarska politika zgrajena na osnovi pričakovanja, da bo v volitvah zmagal Churchilly. Drugič, da programa angleške delavske stranke ne bo mogoče izvesti brez ameriške pomoči. Tretjič, da ta podpor ne velja dati, ker je smatrati, četrtič, da bi ta program ogrožaval ameriški sistem 'fre enterprise*. Petič, da Amerika ne sme podpirati nobene države, ki želi izvesti so-cializam, in šestič, da bo Amerika podpirala Anglijo le toliko časa, dokler je njena gospodarska politika v skladu z ameriškimi zahtevami.
Knock-Hazlitt program predpostavlja, da je mogoče doseči štiri svobode na gospodarskem polju le na kapitalistični način. Vsak poskus doseči jih na drug način, bo spremenil gospodarsko politiko Zedinjenih držav. Podpora, ki je bila nu-dena Churchillu bo torej Att-leeju na razpolago le, ako se bo odpovedal mandatu, katerega je prejel od svojega ljudstva.
Vse to je v bistvu poziv britanskemu javnemu mnenju naj zruši Attlee-jevo vlado ali pa jo prisili, da nadaljuje gospodarsko politiko Churchil-love vlade. Naj se čisto odkrito izrazim — to je politika dolarja na svojem višku. To je nekakšna neuradna potsdam-ska daklaracija, naslovljena ne španski temveč Attlee-jevi vladi. Z delikatno posrednostjo je tu povedano angleškemu narodu, da se nahaja suverenost Britanije zdaj v Washingtonu. Obenem pa se poziva angleški kapitalizem, naj se poslužuje sredstev panike in zmed, da prepreči, da bi delavska vlada, ki ima večino naroda za seboj, izvedla svoj program, ter da se s tem prepreči oslabitev amerikanskega "Big Bussi-ness-a".
Ako je to vse res, potem ne sme nobena dežela, ki računa na ameriško pomoč, usmeriti svojega gospodarstva proti socializmu — izvzemši v dovolj e-
Ovprse&s News Agency
njem Amerike same. Tega do vol j en j a pa ne bo dobila. Vse rržave razven Sovjetske unije bi morale torej sprejeti največjo težavo nase, ali se podrediti, ko da so del. ozemlja Zedinjenih držav. Jeli to nekakšna nova izdaja politike dobrega sosestva?
Precej zapleten je argument, da Anglija ne more izvesti svojega socialističnega programa brez ameriške pomoči. Jasno je namreč, da ne bomo prosili kreditov za izvedbo nacionalizacije. Zaključiti je torej treba, da Attleejeva vlada
ne bo dobila splošnih kreditov, ako n jena notranja socialna politika nima zaupanja Ameri-
L'fi \l l «1 n f	b i	Im
RAZGLEDNIH
85 LETNICA MESTA VLADIVOSTOK
fHavno rusko pristanišče v
, ^. . . .v	Šibi ril. Vladivostok, ki j«* tu
ke. Ministerski predsednik	in	j: Ir|nin,f . , . .. n .
. . ... ^	,.	glavno mesto pokrajine Pri-
njegovi tovariši torej ne	bi	;,„,.. i •.
,. , , , ,.	, nioi->ue, j,, proslavilo v mino
imeli svobode, da odločijo, na i..n. -...m,, .. - u- , . .
,, . j ,	. ' .i juliju svojo 8o-lrtnico svo
podlagi odobrenja parlamenta, j jW| 0i,st0j.,
kateri del svojega programa BiK> u^tm<m y
nameravajo izvesti na prvem ko je llHku ^^ ^^ pv][
mestu. Knock-Hazlitt nas hočeta rešiti nas samih.
Nadejam se, da se bo izka zalo, da so Baruch, Hull, Jo-
pi ilia \ do tedaj nepoznani zaliv. Xa jadranki je bilo nekoliko vojakov pod poveljništvom narednika Komarova. ki so se
ki je različna od njihove.
ARMADA ZDRUŽENIH DRŽAV POBIJA PREDSODKE
(F. L. I. S. — Common Council)
II.
Zakaj predstavljalo verski in rasni predsodki nevarnost za nas vse ?
Informacijski in izobraževalni ali vzgojni oddelek armade Zdr. držav je pred kratkim odgovoril na to vprašanje (v članku pod naslovom "Army Talk") s sledečimi besedami :
"Predsodki so nalezljivi,".— Zatem našim moškim in ženskam v uniformi razlaga, "da nas zgodovina uči, da ako dis-kriminiramo proti enemu delu ljudstva, to kaj kmalu postane vzorec po katerem se lahko zapostavljanje izvaja proti drugim skupinam. Hitlerjevo zatiranje židov, organiziranih delavcev, komunistov in socialistov se je pobneje j obrnilo proti katolikom, protestantom, liberalcem, ter kon 'eno proti vsemu svetu.
! V letu 1855 je Abraham Lincoln dobro pojmoval vse to, ko je dejal: "Ko smo postali narod smo zavzeli pravo pot z izjavo, da so vsi ljudje rojeni enakopravni. Ali sedaj si to takole tolmačimo: "Vsi ljudje so rojeni enakopravni razen Črnci. In ko bodo prišli na oblast "Neznaniči" (Know Nothings — politična stranka v času pred civilno vojno) tedaj bo tolmačba tega naslednja: "Vsi ljudje so rojeni enakopravni razen Črncev, tujerod-cev in katolikov."
"Ozir do Črncev, židov, katolikov, tujerodcev, ali do katerekoli manjšinske skupine, ne sloni zjrolj na podlagi člo-
... ....	I -----—""" "»iiuiuMu. ivi	nrr
nes in drugi, ki mislijo kot takoj izkrcali ter ustanovili na oni pozabili na to, da obstoji obrežju prvo tamošnjo posad tfdi se Jieka druga Amerika, ko, ki je bila najiztočnejša ruska posadka. Iz velikanskih smrek in ceder, ko si vojaki potem zgradili svoje hiše in utrdbo in tafko ustanovili sedanje veliko mesto Vladivostok.
Ta naselbina je potem dobila železniško zvezo z ozadjem, in sicer najpreje potom Kitajsko-Iztočne i u kasneje tudi tom Amursk? železnice ter je tako j »ostala velevažna luka ob Pacifiku, v katero prihajajo pa ni i ki in jadra n-ke iz vsega sveta. Kmalo potem so pričeli potniški parni ki z rednim pot-nizkim prometom med Vladi vostokom, Sn hal i 110111 in Kam čatko. Potniki so bili večino
vzrokov. Z zvračanjem krivde na "grešnega kozla" ne zmanjšamo naših socialnih in gospodarskih ter drugih težav, ampak jih še povečamo. Socialni nedostatki in problemi se morejo uspešno reševati v prilog splošnosti le ako vsi člani družbe vzamejo naše odgovornost in sodelujejo potom demokratičnega načina za reševanje skupnih problemov.
"Predsodki postavljajo v nevarnost smago ... Amerika ne more posvetiti vojnemu naporu vseh svojih sil ako ne porazimo najprej razdirajočih vplivov predsodkov na bojnem polju in na polju produkcije...
"Predsodki ogrožajo svetovni mir . . . Zelo porazno tudi vpliva na naše borce na fronti ako čitajo o rasnih izgredih doma ter o zapostavljanju manjšin. .. take vesti imajo porazen vpliv tudi na milijone ljudi po svetu, oboje, bele in drugačne polti, ljudi katerih lojalnost in sodelovanje je vitalnega pomena za zavezniško stvar".
posredni bližini mesta Sitka v A laski našli prvo čisto zlato, oziroma prve, tak oz va ne 4'nu«-gete". katerih vsaki je bij vreden $r>000. Vse polno zlatois-kalcev je tedaj pričelo prihajati iz Kalifornije v Ala&ko. Znani * calLfornij«ki pisatelj, < Jeorge Kennan. je spisal ill objavil veliko knjigo o svojih doživljajih na svojem potovanju ikj Alaski, Cukotki in Kaiifča tki.
Leta lS<i7 je carska vlada Rusije prodala Alasko in A« Iju.škino otočje Zjedinjenim državam.
Odlomki iz domačega časopisja
"./ ournul-Amerrican" tekom zadn jih dni neprestano napada Ha rold »I. Laskija. predsednika angleške delavske stranke in povdarja, da je Laski *'ru-deč"; da Laski ne mara za Francovo vlado 11a Španskem, itd. . .
"The Sew York Times" je te dni ojbavila članek v spomin umrlemu senatorju Hiram Jolmsonu, ki je bil vodja iso-
---- ------- lacijonistov. čegar ideje so "u-
ma geologi, ribiči, zlatoiskalci j mrle z naznanilom o razstrel-
ili gozdarji.
Alaska je bila tedaj še ruska dežela, in Rusi, ki so tedaj živeli v Nt»voarhangeljsku, Sifki in na otoku Barauov, so marljivo preiskovali razne pokrajine le malo poznane Ala-ske. Leta 18<i.'{ je ruski trgovec, Ivan Lukin, potoval po reki Yukon navzgor, vse do
bi atomske bombe, katera je napisala — finis njegovim nazorom. za katere je zaman
tako junaški — boril" . . . •
" Woi hl-Teleyrani" v našem mestu pravi, da bode letošuja zima v Evropi izredno huda v vsakem pogledu in sicer radi tega, ker se evropski politika-
O 7 •	"O"« »>•■ "V- 1	j/viliinii
kanadske meje. Kusi so prei-Ui bolj brigajo za politiko, ka dkali mnogo rek, razna gorov-1 ko<r pa za stradanje in zmrzuj ja in vulkane ter domače rodo-' vanje svojih ljudstev . . . ve Američanov, (ki so bili te-
daj skoraj edini prebivalca A-laske.
Imenovanega leta je tudi a-meriški državljan, imenom *"ollins, preti lagal ruski vladi, naj zajedno z amerišiko vlado
Članak j>odčrtuje dalje, da zgradi binojavno zvezt» iz A-tvorijo rasni izgredi in diskri- merike v Rusijo in sieeir iz minacija ter predhodki v naši Hritske Coluinbije preko Cape deželi mogočno municijo v ro- Prince, Beiiugovegsi z;iliva in kah propagandistov, katero so Ohotiskega morja vse do ustja spretno uporabljali agent je velike reke Amur, oziroma do bivšega osišča, dalje propagan- mesta Nikolajevsk v Šibi 111. disti na bližnjem Vzhodu, in Kmalo potem so Američani u
posebno pa še oni na Daljnem Vzhodu, članek pridodaja dejstvo, da je dobro ako moški in ženske v uniformi pomnijo, da je na svetu tri četrtine ljudi, ki jim pravimo "temno-poltniki". "Naravno", navaja
.vekoljubnosti in pravice, pač	'
I pa tudi na trdni podlagi inte- °Ianek' VS1 t! ljudje z^ledu-resov posameznika.
"Predsodki so v škodo nam vsem... če je gotova manj-
šina slabo plačana za delo na ištem polju ali v istem kraju tedaj to končno zadene tudi nas, kajti spričo cenenih delovnih moči in zmanjšane zahteve po blagu in zaradi nizkih življenskih razmer revno plačanih, zlezejo dol tudi naše mezde ali .plače ... Obratno pa višji živijenski standard poveča zahteve po blagu ter prinese deželi v splošnem boljše blagostanje . . .
"Predsodki nas tudi oropajo manjšinskih talentov... — Predsodki namreč pogosto preprečijo razvitje talentov na tem ali onem polju in v isto-tako v industriji in obrtniji. idt. S tem se manjšinskim skupinam omejuje dosege in uspehe na različnih poljih* a dežela sama pa je tako prikrajšana na p ridobitvah, ki bi jih bil genij manjšin doprinesel...
"Predsodki nas dalje zaslepijo, da ne vidimo položaja kakršen je... Ko dolžimo kako povsem nedolžno manjšinsko, da je kriva vojne ali* valimo vzroke za socialne in druge slične probleme na manjšine, tedaj sami odvračamo svojo pozornost od resničnih
jejo naše postopanje z manjšinami, recimo z ameriški črnci, da se tako prepričajo kaj pravzaprav mislimo, ko govorimo o demokraciji. Rasni in verski predsodki nam odtujejo zaupnost ogromnih množic "ne-belopoltnikov", kot tudi drugih ljudi, in obenem lomijo njih in naše nade z ozirom na mir in svobodo, in to je kar naposled ustvarja tla, ki so ugodna za razvitje bodočih svetovnih vojn___
"Naše postopanje in obnašanje napram manjšinam je torej nekaj, ki ni zgolj naša domača zadeva. Okrog trinajst milij onov prebivalcev Združenih držav je bilo rojenih v Evropi in 27 milijonov je takih, katerih starši so bili rojeni v Evropi. Tako moramo vedeti, da slabo postopanje recimo napram nekaterim Mehikancem takoj dobi svoj odmev po vsej Severni in Južni Ameriki; rasni izgred proti črncem v A-meriki izzove razpravljanje in nejevoljo v Afriki, na Filipinih, kot tudi med 800 milijoni ne-belopoltnikov v Kini in Indiji.
"Po vsem svetu je milijone ljudi, ki so prepričani, da je sedanja totalna vojna v resni-
(Nadaljevanje na 4. «trani.)
stanovih znano American Telegraph Co., in ruska vlada je prevzela gradnjo omenjene brzojavne zveze, ki je bila na rustki strani L'000 milj dolga in je spajala Beringovo morsko ožino z mestom Vrhnjeudins/k.
Zemljemerci so tedaj v ne-
"News" v New Yorku objavlja sledeče novosti: Profesor Laski postane angleški poslanik v Washingtonu;—Clare Root lie Luce (Lady Ha Ha) bode nastopila kot igralka v vloiri igre "Candida", in njen nurZ Henry postane njen ''manager"; — governor države New York, Dewev, postane drugo leto kandidat za zve-zini senat.
JUiltimore Suii" pravi, ako bode naša republika izdala trinajst. tisoč milijonov dolarjev, da se 'talko pomaga evropskemu gospodarskemu položaju, potem imamo pravico zahtevati pojasnilo, kaj se bode z tem denarjem nabavilo za '4 evropsko gospoda i*stvo'. .
NAJBOLJŠO GARANCIJO ZAVAROVALNINE JAMČI VAM IN VAŠIM OTROKOM
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
—- POSLUJE ŽE 51. LETO -
Članstvo 39,800	Premoženje $6,000,000.00
SOLVEKTNOST K S. K. JEDNOTE ZNAŠA 129.91%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA, sprejema moške in ienske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.— do $5,000.—.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se In pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini In za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. 8. K. Jednote, aU pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street,	Joliet, Illinois
-GLAS NAHODA"—NEW YORK
TUESDAY, AUGUST 21, 1945
V8TANOVUEN L IBM
Ciril
Domotožje
Na tujem gem in zato ma-ska jasna stran, tolminski hri-jmati nove besede, ki so pogna-
lodušje še sega vame ter me i mrzlo roko grabi za srce. V takih trenutkih se zatekam k domotožju in to, včasih sicer nekam grenko zdravilo, priporočam tudi vam. Domotožje me vselej prenese v domovino, v domovini .pa srečam nagega človeka, tistega našega človeka, ki sem ga docela spoznal ter ga začel ceniti šele na tujem, kjer je moje oko videlo kupe grenkobe in zaostalosti tako opevanega širokega sveta. Cim dalj sem šel in čim več sem videl, tem bolj me je zapuščala nekdanja ponižnost, ki je bila krenila z mano na pot. Vse bliže je prihajalo spoznanje, da sem zdrav in čist — in v sebi sem začutil hrbtenico. A to spoznanje me je začelo vleči nazaj na domača tla, nazaj k domačemu človeku, ki ne ve, kako velik je in kako silen.
Koolikookrat je raslo pred menoj vprašanje; odkod smo prišli, kje smo si nabrali sil, kje nasrkali zdravja?
In za odgovor sem brodil in še brodim s trudno nogo po tujem prahu daleč nazaj v našo preteklost, v naš sam začetek, nazaj vse do našega prvega pradeda. Stokrat me je objelo malodušje stokrat sem segel po zdravilnem do-
bi in prekmurska ravan, šta-'le iz nove domačije, jerske gorice, sončna goriška In življenje teče svojo usod-dežela, brda in kraška žejna no dolgo »pot. Krčijo se ledi-zemlja, koroška jezera in bele'ne, pesem zveni, znoj kaplja planine, a tam, tam na jugu's čela, tžulji se množijo. Naša se v večer pretaka morje — zemlja se spreminja v vrt. naše okno v svet.	Vrt ,pa je privlačen za div-
Se enkrat »premeri oko vso jaško nogo, mirna zemlja je to zemljo, a nato se našemu'vaba za lačnega pohlepnega pradedu smeh%raztopi in braz- razbojnika. In tako drvi drhal da odločnosti se mu zareže v deželo. Tuji vitezi se kota-v možato lice. Dolg curek hla- lijo k nam, vihtijo meč in dnega plalinskega zraka po- križ. S kopiti topotajo po nategne vase in potem zamahne šem pradedu, krvijo mu til-v roko v prazno, kakor bi ho- nik, potiskajo ga na kolena.

Give a fighter's child a fighting chance

tel udariti po mizi. V tem za-
Po gričih in nedostopnih so-
mahu so skrite velike in za teškah si gradijo gradove, kjer
nas vse usodne besede: Tukaj si bomo postavili dom, tukaj bomo ostali, tukaj bomo živeli.
In že si ob studencu poišče
pijejo srage njegovega čela in žro žulje njegovih rok.
Režejo rane, a varajo se. Naeega pradeda ne morejo u-gonobiti. Tu je usodna napa-
jaso, izbira pravi kamen, si ka: oblastniki živijo za obzi-
gradi streho nad glavo. Gre na di>(jačino in domov gredoč mu utrujena roka brodi po rosni visoki mastni travi. Med debelimi prsti mu ostane zrno pšenice, premerio z ostrim pogledom, vrže jo v usta, jo z?rize, obstane, se zamisli. Nate stopi še dva koraka, sune v krtino in razkotali se sočna črna prst. Skloni se, zmrvi grudo — in že je b lizu čas nove velike usodne odločitve: iz zemlje potegniti sad.
Velika je bila ta odloči-
motožju in stokrat sem tako.tev: naš praded se je sklonil srečal svojega prvega prade- k zemlji, zarezal je brazdo d.a Neštetokrat mi je narav-1 vanjo in s tem gibom je postal
nal hrbtenico in zato ga poznam: vem mu poteze, nasmeh in pogled.
Vidim ga, kako jaše na čelu svojega rodu, kako prihaja v deželo, ki bo slovenska zemlja postalA. Vidim ga, kako ustavlja svojega trša tega stepnega konja, ga pušča v grapi pri vodi, ga treplja po čokatih plečih, a nato se sam bistrih korakov poda od jase do jase, skozi goščo in gmajno, se požene s skale na skako, na goro. Tu si poišče dve stopinji v kamnu, se razkorači in lovi ravnotežje, a nato si trša to roko položi na košate obrvi, si tako zasenči drobne, tožno hudomušne modre oči ter vrže pogled po zemlji, ki se valovi pod njim. Nasmehne se, kajti njegove oči pijejo lepoto te zemlje in jo vlivajo v njegovo dušo; srce mu koprni od ugodja, ki meji na sladko bolest: tu so dolenjski griči in gorenj-
THE WEATHER
SLOWLY tfSfff* TtmntATun
njen lastnik, ljubimec in ženin, njen skrbnik in branite!j. Zavezala sta se na življenje in smrt.
In začela se je naša zgodovina. Naš praded je krenil od doma in krenimo za njim. Zdaj hodi po dolinah, zavija v log in dob, leze na snežene vrhove in se spušča do morja in vserod vse objema z modrimi očmi. Zdaj je položil svojo široko dlan drevesu na raska-vo skorjo in kamnu na izprano lice ter ju je krstil; krsti jezero in potok, grapo in glo-bel, goro, grič in slap, prepad in oblak, meglo in večerni piš, ki drsi v dolino. Tiho, še-pc-taje in človeško preprosto opravlja svoje največje delo; nevede in nehote tke preko slovenske zemlje jekleno mrežo slovenske besede, slovenskega jezika. Ta mreža je vsak dan bolj gosta, vsak dan vlačnejša, v zemljo žene svoje korenine; v daljo in v šir se vijuga to ožilje, ki nas veže in ki bo tisočletja do takalo zdravo kri slovenskemu uporniškemu srcu ob urah strašne krvavitve.
In že se rodi prvorojenec v novi domovini. Mati je pozabila na otožno stepno pesem. Iz nove zemlje raste nova melodija in v to melodijo vpleta
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Iritol Je novi angMko-sloTOi&ki besednjak, ki ga
Je mbUtA
Dr. FRANK J. KERN
V nJem so fia besede, ki Jih potrebujemo ▼ vsak. danjem življenju. — Knjiga Je trdo vesana v platnu in ima 273 strani.
Cena je $5/»°
Naročite jo pri t
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	Hew York 11, K. T.
d jem, naš praded na zemlji. S silo so ga pahnili k njej, zato je še tisočkrat bolj njegova. S svojimi rokami jo češe in pobija mrčes, poji jo s svojim znojem, zaliva s krvjo. To je veliko pobratimstvo: obadva sta sužnja in v tem suženjstvu ljubezen zori v poln sad zvestobe.
Ljubezen pa daje Človeku moč. Ljubezen gore preklada. Preveč je sklonjen tilnik, pre-grenka je že ura in mera je zvrhana—naš praded se upre. Upor? Mar ni to blazno? S kosami in vilami nad grajsko obzidje? In kakor je "blazno", vendar gorijo gradovi. In nato? Nato je naš praded obglavljen in z železno razbeljeno krono kronan.
Toda upor ni zaman. Otroci vidijo na njegovem obrazu sij svete jeze, obraz (pravice — in slast upora se jim zajeda v mlade duše. Ta slast zdaj roma od očeta do sina, ta slast krene zdaj na dolgo pot, ki se vleče vse do današnjih dni.
Dolga je že ta pot. Tisoč-tristo let dolga, če bi se bili napotili okrog sveta, sam bog vedi kolikokrat bi ga bili obšli. In sam bog vedi, koliko bi nas na tej poti obležalo. . Ali ste se že kdaj vprašali, koliko je na slovenski zemlji grobov?
Niste se še?
No, pa se vprašajte. Samo doma poglejte. Spomnite se vašega ranjkega očeta. In va-| šega deda. In njegovega očeta. Vrsta je dolga, zato kar vrzite čelo v dlan i poromajte nazaj do tistih dni, ko je naš praded prijahal v našo deželo, če dobro izračunate, je bil nemara vaš šestintrideseti praded v njem. . Samo šestintrideset rodov! Mar ni to malo za tisoč-tristo let? Nemara. Toda vsi ti rodovi so mrtvi, vsi so naši pokojni. Vsi so trpeli, vsi so živeli, vsi so delali in vsi so romali to strašno dolgo pot. In na tej poti so padli. In sleherni izmed nas ima svoje pra-dede. A zdaj, zračunjate, pa boste videli, da je na tej mali slovenski zemlji približno petindvajset milijonov slovenskih grobov.
Petindvajset milijonov! Kaj če bi zdajle vstali od mrtvih, če bi se postavili v vrste, če bi šli na naskok — kakšna armada bi to bila. In šli bi v naskok, saj so bili vsi uporniki saj so vsi nosili v sebi sij svete jeze, veliko trmo, obraz pravice in slast upora.
Petindvajset milijonov nas je bilo do danes na tej zemlji, petindvajset milijonov, ki so to zemljo za vekomaj posedli.
Kamor koli stopi danes tvoja noga, stopi na grob tvojega pradeda. Zato iz vse slovenske zemlje veje šepet in tajni svet: Naprej! Naprej! Naprej!
Mogočni in silni smo; ker smo zvesti temu svetu. Doži
"With YOIR help, I van retrain my health!"
TAG DAYS
to Equip Tuberculosis Clinics in Yugoslavia
Aug. 23rd, 24th & 25th
j AMERICAN COMMITTEE FOR YUGOSLAV RELIEF
! of ll»e War Relief Fund of Americans of South-Slavic lM*s.-eiit
; 58 Park Avenue,	New York 10, N. Y.
President's War Relief Control It«Kird. License No. 583
veli smo tisti veliki, največji čas: mi smo poslednje pokole-nje slovenskih upornih hlap-
prav nam.
In zato, kadar koli na tujem malodušje seže v vas ter
cev. Danes se ne bijemo več j vas zgrabi z mrzlo roko za zato, da bi našim sinovom pre-j srce, zatecite se k domotožju: nesli veliko izročilo upora in,samo za trenutek zvrnite čelo da bi naši sinovi spet živeli v dlan in zamižite, pa boste kot uporni hlapci. Danes sej v temi videli petnidvajset mili-bijemo zato, da bodo naši si-!jonov naših pradedov, petin-
novi prvo svobodno pokolenje, prvo pokolenje slovenskega ČLOVEKA.
Kako velika je ta naloga in kako ponosni moramo biti, da je ta naloga odmerjena
dvajset milojonov slovenskih grobov. In iz teh grobov bo za vel v vaša utrujena lica vse-navdihujoči veter naše prve slovenske pomladi:
Naprej! Naprej! Naprej!
VAŽNO ZA SLOVENCE V BROOKLYNU
ODBOR ZA NABIRANJE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV NA JUGOSLOVANSKI 'TAG DAY", Vas tem potom obvešča, da bo blagajnik Mr. .Jacob Cenir vsak večer 23., in 25. avgusta od 7 ure naprej v Slovenskem Domu, 25-"l Irving Avenue, Brooklyn. N. Y.
Visak. kdor ima nabiralnik in še niina potrebnega dovoljenja, ali kdor hoče imeti nabiralnik, kakor tudi vsa d mira }>ojas*nila. kar je v zvezi s 'Tag Day", naj pride no gori omenjane dneve v Slovenski dom. kjer l*> dobil vse potrebne informacije.
Naprošeni ste, da vsak pomaga po svoji moči.
Za pomožni odl»or,
Iran Ruci/faif*
NOVA IZDAJA "
Hammondov
SVETOVNI
ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvak.
Cena 50 centov
Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18tb Street, New York 11, H. Y.
HELP WANTED s: ŽENSKO DELO
:: HELP WANTED
Help Wanted (Female)
OPERATORS & APPRENTICES
ON
SINGER SEWING MACHINES
Apply: Betty Worth Frocks
•J51 WEST :«ith ST.. X. Y. C. 9th Floor
(161—103 >
8 I Y A L K E
NA "BLOUSES" SECTION I>KLO IK)BRO PLAČANO BEINER GARMENT CO. 127 W. 25 th ST., N. Y. C. Stli Floor Front
(101—107»
GIRl^S WANTED FOR
NOVELTY WORK
40 hour week—$2."» w'kly to start
WILL TRAIN YOU Steady work — Advancement j Apply H..H0 AM to 5 PM M & J NOVELTY 237 West 27th St.,	N. Y. C. !
(1(50—KM! t
BAKERY SALESGIRLS'
I Full Time — Paid Vacations | ! No Sundays — Free Laundry I
CUSHMANS SONS INC. 041 W. 12.1th ST., or 104 E. 51>th | f St., nr 3rd Ave.. New York City ! j_Apply Mornings___i
(101—104)
VAŽNO ZBOROVANJE JTJŽN0-SL0VANSKIH AMERIKANCEV V MANHATTAN CENTRU
New York City. — Priprav- J damič, dobro poznani ameri-Ijanje za to zliorovanje je viški pisatelj in književnik, ter
ipolnem teku. Treba je, da to zborovanje pokaže, da so naši izseljenci pravilno razumeli vse vprašanje, ki nam jili donuša mir pravtako kakor so s delom in borbo dokazali polno razumevanje problem za katerega rešitev se je .vršila vojna.
Naši izseljene«, pi-av radi tega, s polno pravico zahtevajo, da se narodom Evrope ugotovi Vršitev njih demokratičnih pravic za katere so se borili, pravice, 'ki so jo dosegli na bojnem polju s svojo naporno borbo. Sedaj v miru imajo o-ni pravico, da opravljajo svoje življenje in zemlje tako, kakor oni hočejo, da sami odločijo o vladi in formi svoje države, v kratkem, da uživajo plod svoje borbe za demokracijo proti mračnim mlam.
Na temu zborovanju bodo Ainerikanci južno-slovanskega iporekla imeli priliko slišati predstavnike svojih bratov iz rodne domovine. Slišali boste pravega narodnega predstavnika, novega jugoslovanskega poslanika v Združenih ameriških državah, Stanoja Srmiča.
I stota k o boste imeli priliko slišati polkovnika Mihovil Tar-talja. ki je bil v štiriletni borbi aktiven borec in ki je sedaj vojni ataiše v jugoslovanski ambasadi v Washingtonu. 1 Govoril bo tudi g. Louis A-
častni predsednik Združenega inlbora južuosliivanskih Ameri-kancev.
Z vijolinskimi kompozicija mi l>o i ki navzoče ol »daril vsem poznani umetnik Zlatko Balo-kovic, ki si je tudi iztekel velike zasluge v borbi za demokratske pravice.
Nastopil bo tudi pevski zbor "Jedinstvo" pod vodstvom dr. Lujo Gorauina, ki so že neštetokrat očarali poslušalce z zbirko lepih psiitižanskih pesmi in tudi ob tej priliki so izbrali zelo lep program pesmi za al>or in soliste, ki bodo navzoče gotovo ugajali.
Slovenci, Slovenke, Jugoslovani, vsi južno-slovanski Awe-rrikanci in njih prijatelji so prav prijazno vabljeni, da se udeleže tega velepomembnega shoda v Manhattan Center na 34 ulici in 8. avenue v sredo, 22. avgusta ob 8 uri zvečer. — Pridite in pripeljite prijatelje.
— Odbor.
MILLINERS
(IZURJENE) STALNA SLUŽBA DOBRA PLAČA OGLASITE SE TAKOJ! BAND BOX HAT SHOP
101-11 Jamaica Ave.. JAMAICA. L. 1 Pokličite J A 6-!>42»
(101—107 i
!GIRLS~on EMBROIDERY & LACE|
LACE APPLIQUE I
|	SEWING MACHINES
| Also Straight Stitchers. Wilcox | I & Gibbs & Sinner Machine, also | I Zig-Zag Machines. Fine pay. steady I work—SIGHNOL EMBROIDERY | | CO., 114 Went 104th St., N.Y.C. |
JEWELRY
Experienced Plier Workers
Money no object for tops in field
E D R O 145 W. -7th ST., N. Y. C. ______(150-102 >
Dictaphone Operator
(3 Years E\|>erience» KNOWLEDGE OF STENOGRAPHY PREFERRED FILING $3*J.50 START 5 Days — Excellent Oi»portunity CALL ME 3-1015 _ _(100—102)
• MILLINERS
• COPYISTS
STEADY POSITION IN HIGH PRICE RETAIL SHOP <Jo4h1 Pay — Excellent Opi»yrtunity Plea«int Sttroundiup; SUNYA. 2124 BROADWAY (at 74th Street I	New York City
(100—102)
GIRLS
FACTORY WORK
40 Hour Week — Time and a Half Overtime—G«>od Working Conditions Pleasant Surroundings METRO NOVELTY MFG. CO. SS WEST BROADWAY, 4th Floor N. Y. C.	(157—103)
Fingrerwaver — Manicurist
FINE OPPORTUNITY FOR GOOD
BEGINNER Good pay; Steady work; Post-War Future.	ANNA COLLINS
571 Kings Highway	Brooklyn
fall DE 9-9412
(150—102)
(101—107 t
SEAMSTRESS
EXPERIENCED ON FANCY SACHETS PILLOWS
STEADY POSITION OR PIECE WORK
Exceptional Pay — Good Working Conditions Telephone WA 5-4781
(100—106)
New Jersey
Naznanilo
Kot je bilo že poroeano se pobira obleka za naše reveže v stari domovini tudi v dvorani cerkve sv. Cirila na 62 St. Marks Place (na osmi). New York City. — Dvorana je odprta vsaki dan.
GIRLS FOR LIGHT
ASSEMBLY WORK
Good pay; Steady work now and after the war. — Good working conditions. Apply immediately. — HATFIELD WIRE & CABLE CO., care of Communications Products Co., 346 Bergen Ave- (cor. of Virginia) Jersey City, N. J.	(157—163)
New York
W O M E N
EXPERIENCED IN
GIFT PACKING
EXCEPTIONAL PAY GOOD WORKING CONDITIONS Telephone WA 5-4781
(160—106)
|	ASSORTERS I
|	MUST BE EXPERIENCED |
\	PEARL BUTTONS I
I	STEADY $35 WK — 5 DAYS I
j	Pleasant Surroundings — Apply |
|	OHIO PEARL BUTTON CO. |
1 110 W. 34th JSL,_N. Y. C. J
(160—162)
MILLNERY
PIECEWORKERS
IZURJENE NA BOLJŠE KLOBUKE
DEKLE ZA SPLOŠNO DELO Dobra pluča; stalno delo. — Pridite takoj! — RU - JON' MODES 16 EAST 52nd ST.. (Sth floor) NYC Phone: PL 5-5715
(159—105)
NAIL HEAD SETTERS Also STAMPERS Wanted
Exi>erienced, Pleasant Working Conditions. — Top Wages in Industry Paid. — NU-TREND NOVELTY CO. 233 WEST 42nd ST.. Near 8th Are., New York City
(157—163)
OPERATORS	Izurjene na Singer stroje .
OTROŠKE "WASH SUITS" STALNO DELO — DOBRA PLAČA	Vprašajte:
SUPREME ROMPER COMPANY, INC.
120 FOREST STREET	BROOKLYN, N. Y.
Evergreen 7-2188
(160—166)
GIRLS — GIRLS no experience necessary
FOR GENERAL LIGHT WORK ON BUTTONS AND NOVELTY Steady Work—Good Wages—5 Day—40 Hour Week—Post War VERY PLEA E S AN T SURROUNDINGS — APPLY SCHNER BLOCK CO, 386 — 4tb AVENUE, New York City
(157—163)
"tua N.UUIUA'
TUESDAY. AFOrST 21, 1945
VSTANOVLJEN EL 1M
SERZANT DIAVOLO
:: Spisal MARCEL PEIOLLET ::
m
(5T»)
ar |i
Maxim«* «1«* Friletiso na to ni moirel otljro-voriti. ker ui hotel i&lati Magdaleni de Vanities. da	njeirova M^fm Ilratruv de Fri-oil -.am |«a oni zlodaMii vojvoda odiio-feiio km-*, ki	(»aiinit v immwV> Lamin-Yuerfa. ujiTptw t«*vari*e in Maplah-iio «1-fen.
Tmla v vohonki jr In la združena liiuavsei-iia * prraiHfiioMijo. V«Wa je. kaj >«• morn i o teli tmsiNlkili, ker ji je snrim iia-k'jttrje \ imlHu "liiqieria" pomagalo svilnati, kd«» «kriva u smuntom I Ha volom.
Takoj jt- iMtsIa lutein, kako kaznovati lespi Ma
xiiita <le Krilciisi. kat«-n»$ja j«- ^nirtno sovražila. 'Ah »nova la je |M"kl«Mu>ki iiarii in i-tlrt-la je <*nV*«». 7Aa] j«* I »i la (MM it<»-|mm|; ložaja.
Razmišljala je. kako kočljiv je j»olt»žaj nio-za, ki mu je znala umf^Ui glavo lako, da kar nori xa njo. NilwV hi ne I m I sluti, kakšne |iekl«Mtske iui>li n»je M a so laični po iflavi. Zmlelo mp j*-, da si beli glavo, kako bi poma^ila u'bofremu seržantu.
—	Torej mi ne morete povedati, kam je odletel ta tie? — je vprašal seržant.
—	N>, kajti Landry je skrbno skrival pred menoj svoje navite. Najino slovo je l>ito kratko. Menda s?a moja usoda ne zanima vee, a mene tudi ne briga, kaj počenja ta ]ww11pž.
—	T<» )** povsem naravo, draga prijateljica. A mene zelo veseli, da je (tako, ker vas lahko še nekaj vprašam. Poskrbel seen, da Landry Vuerf ne l»o zabrisal sledov za sel>oj. Kmalu zvem. če je odpotoval na Madžarsko.
—	Xa Madžarsko.' To je zelo verjetno, kajti Vuerf ima tam soroduSke. — je pripomnila Magdalena de Vanines vsa srečna, da more speljati Maxima de Frileuse in Borisa Kantom i ra na napačno sled.
Prijatelja naj le iščeta Vuerf a na Madžarskem. Našla ga itak ne bosta, kajti član bratovščine "Črne perunike" je .odpotoval po vaižnih opravkih v Anglijo.
Seržanita Diavola so pa Magdalenine besede potolažile. Upal je, da Borisovo potovanje ne bo zaman. Ce srečna zvezda ne zapusti kneza, I »o Beatrice kmalu rešena.
A ker je Max ime ha?š mislil na Beatričino in Bo
risovo Ijuljezen, je nehote pomislil tudi na svojo. Tudi on je iiuel pravico poleteti za hip v deželo sanj iu graditi zlate gradove v oblakih.
<"e lhfcV (Hlne-ti vsaj malo upanja v deželo, kjer divja krvava vojna. mu mora zdaj i a zvezat i jezik.
Skrivaj se je ozrl na lej>o vdovo. Itil je za-slepljen in mKlil je. da «njse\a iz njenih oči Kima dobrota in iskrenost.
Tedaj je Maxiuie de Frileuse sklenil pre-
11 CAPTAIN EDDIE" V ROXY GLEDIŠČU
inag»<ti neodločnost, ki mu je že od ljuliavne pustolovščine z Bosamuiido de Prefaliee tipi rala |N»t do Ijuliezni.
Zbral je v<*> svoj (»ogiim. mehanično je |M>gladil roko. ki je znala tako spretno >u kiiti Inulalo in tri ga je bila ranila. (Mileni je pa vprašal:
Torej ste Kvoltodni. Magdalena *
-— Seveda rseni.
Kaj va> ne t«-ži ooamljeiiost, na katero sle obsojeni !
Ni le|H». prijatelj, da >♦- dotikale rane. ki se že eHi . . . Saj V»«s|»\ da sem ženska in da l»i rada imela dobrega tovariša, tia ka t« reifji Iu "M1 mogla naklonili v iie^nvi,
Veeer xa \w-nmi raxmi<lj:im. kako jetno 11 for:i hiti tam. kjer >ia najprej «lva, |M»iem [m trije. «-e dovoli u<mia. <l;t slo|H iue«l moža iii ženo anor«*l«Vk \ |mm|i»1m <|efeta.
Toda tako življenje žal ni zame. Storila sem usodno napako. Izgubila sem vse. kar sej n imela. To je moja kazen iu zdaj nimam pravice pritoževati se.
—	Magdalena, saj sami veste, da bog ne želi smrti gi-»i5niee. Morda. In »ste imeli kmalu priliko ustanovili si novo domače ognjišče . . . Kaj bi storili, če hi vais nekdo, ki ga dobro poznate . . . če bi vas nekdo, ki vam menda ni antipatičen — — zasnubil?
—	Prehiteli ste me . . . Se nikoli nisem razmišljaj a o tem . . . Ne veni . . . Zagotavljam vas. da ne vem. ka j bi mu odgovorila.
—	Xe zahtevam takojšnjega odgovora, ljuba prijateljica . . . ( asa za. razmišljanje imate še dovolj . . . kajti tisti, ki misli na vas. še ne more razpolagati s seboj . . .
Trni a . . .
—	Ne govorite še . . . Dovolite, da vam povem vse.
Mož, za ikaterega gre, mora še nekaj mesecev služiti svoji domovini. Vrne se zopet v deželo, kjer se trpi in umira.
Doslej se je prdbijal skozi točo krogel, ne da hi bil ranjen . . . Upa, da mu bodo krogle 'tudi v Inidoče prizanašale in da se ho mogej nekega, dne ovenčan s slavo vrniti v Fra neijo.
Tedaj Im> imel pravico do počitka, in ker je mnogo pretrpel. 1m» moral imeti pri sebi nekoga, ki hi se z njim staral, ženo. ki ga 1m> razumela ... ki ga bo znala tolažiti . . . ženo, kakršna . . .
Pst, prijatelj, niti besedice več! . , . Dovolj je radosti za eno dopoldne! — je zacepetala komedijantka na videz vsa srečna.
Prvič odkar sta začela govoriti, je bila Magdalena iskrena. Govorila je resnico, kajti bila je l-es srečna.
. . . Dalje prihodnjič.
ARMADA ZDR. DRŽAV POBUA PREDSODKE
(Nadaljevanje s 3. str.)
ci vojna proti fašizmu in fašističnim idejam. Njihov pojem 'o miru vključuje up — da celo determinacijo — da ko bo enkrat dobljena ta vojna ne bo več na svetu takozvanih "infe-rijomih" in "su perij ornih" ljudstev . ..
"Povest Amerike je danes največji in naj j ač j i dokaz, da na svetu ni *sui>erijornih' in 'inferijornih* ljudstev", zaklju čuje članek. "Naša dežela je izrastla iz ljudi, ki so prišli •semkaj in najrazličnejših krajev in dežel sveta... iz slednje dežele pod solncem — ljudje. ki so se pisali Carnegie, Sikorsky. Toscanini, Einstein jOsler. — ter na tisoče drugih. •Toda Amerike niso zgradili le j oni. katerih imena spadajo v, Hram z namenitih ... prav kot .. . .. «,.«».....	' a,t" velika imena sama niso dovolj
tam Kddie . /godim. Kiekenl«eker-ja. s«laj v K«xy -lediš*.. 7a izvojevanje vojne. Mi se
T. avenue ii, .Ml ulica. \ neti Vorku. Pole- t,-, je p;, ve zavedamo, da igrajo največjo
________lika odrska predstava.	!vlogo v izvojevanju te vojne
i majhna imena, ki gredo v mi-
PISMO SLOVENSKEGA PARTIZANA !,ijont! -- imena ki ne
i v velike naslove na prvih stra-
Theatre Guild predstavlja
CAROUSEL
Nova glasbena ijrru [*» slavni ev romski ij?ri •'Ullioiu" <«i Mol Darja Ohisba Rit-tiard hiigirs u. Kujifu in t*->«tliln On-ar Hannmtelu« 2 petra. Pod vodstvom Rituben Matuoiiliuna
Pl»'se: AriJM de MIIle. 7 JOHN RAITT JAN CI.AYTON MAJESTIC THFATRK 44tl» St. pri Broodwuvu. ('I <M»7'U». ZvwVr «4» S.'SO. jiofM»|ilne «Vf. hi	<4i _ /ra^nit hbij^nj**
Glasbena pri\lafnoHl Theatre Guild
OKLAHOMA!
Glasim Kit-hard Hi^fru Knjiga In befle«lil«t 0«n»r Haniniersteiii ^ id. — Pod vodstvom Koiilieii .Maiiioiiliati : Anic« de Mille Harry Stork well * Joseph Buloff Evelyn Wyrkoff * Kuth \Ve«d«a ST. JAMES THEA. \V. 44tt> Si Matinee: v »"-»-trTkih in *ol»«>tah Zrarmi hlajenje
Fre»l Ma<-Miit!.i> in Lynn liai-i. ki prevz;iiiM*jo }M»-|.i\jtm vlogi v liajltolj pn«Mkiietlji\i ftltii^ki |M»ve>ti <l<*ži\lj;ijih
Ljuba mati!
Iz partizanskega taborišča
v Italiji, januarja 1944.
Prej, ko Vam nadalje pi-išem, Vam pošiljam najbolj goreče pozdrave. — Mati, vem, da je moralo biti žalostno in da ste stočili mnogo solz po meni ta čas, ko niste dobili mojega pisma. Mati, tudi jaz sem vedno mislil na Vas, ni bilo trenutka in nisem nobenega koraka naredil, ne da bi bil pred mojimi očmi tisti bledi in objokani obraz, ki sem ga zadnjikrat poljubil. Nestrpno pričakujem, kdaj Vas bom mogel drugič poljubiti, upam, 'da bo v kratkem. Mati, javim Vam, da sem se v Siciliji dal ujeti Angležem ter Angleži so po okupaciji Sicilije napredovali v Italijo, na ta način so lahko partizani postavili eno komando tu. Se spominjate, mati, besed, ki ste jih dekli tisti dan, ko sem odhajal z doma. služit italijansko vojsko? Rekli ste: Kaj te nisem jaz. slovenska mati, rodila, pa fašiste boš moral služiti. Oblju-
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO Jj)2.50 ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
? IcJ knjigi, ki je zbudila pozornost vsega ameriftkega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mofote po sedanji vojni pomagati
ITSSr	IV"eh evr°P8kih drf»v, tudi Is Jugoslavije,
•opnsu naseljenci v Ameriko In pomagali postaviti najbolj na-PMm In najbogatejšo državo na »veta. Sedaj Je prttel tas, da Zdroiene drtatie pomagajo narodom, ki so Jim pomagali do njiho-»eg» sijaja in mo«l. Pot na dve strani _ kakor bi se mogel naslov tajlge prestaviti iz anglettine — Je Jako zanimiva knjiga In j« vsakrwm. ki razume angleško.
I
"What's Your Name"
iSrTfl^T1^ rpraAanje, ki se tite srefe milijonov . . ft-
**** ^^ *	P*««®®."--Tako m Je izrazil veliki
ameri Md dnevnik s tej knjigi.
Pri naročbi se po s luži te naslednjega kupona
PaflUJam Money Order aa g.............. M lastnoroGco
podpisano(I) knjlgo(l):
Mol« Ime ...........................................
it., ulica ali Boz at..............
...................................
Mesto In drtava......... ......
......* ..........................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK U, N. Y.
HIŠA NA PRODAJ
HIŠICA, v solftii naravi, nova t vsemi udobnostmi, eno uro od mesta
New York in je Se prazna. — Vzemite: Southern Stat«, Parkway do Bay Shore. L. I. _ LOI'IS PIRN AT. 41 S. CMXTOX AVE.. BAY SHORE, L. I. Telefon 2241 W.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Knjltica daje poljudna navodila, kako postati amerUkl državljan. (V slovenščini>	Cena M eentei
Dobite pri Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 West 18th Street, New York 11. N. Y
Kupujte vojne bonde potom Pay-roll Savings Plan
prv
ki so ljudi iskori.ščali in uni- neh velikih dnevnikov... Kar
čevali. Mati, za malo časa bomo še tukaj, da se dobro iz-vežbamo in da tako postanemo dobri vojaki in usposob-
poslu*ajte ko jih kličejo pri stotniji... čitajte njihova ime na v seznamu .padlih ... Vzemimo za primer seznam iz li-
1 jeni za borbo. Tukaj se nam sta New York Times, 29. mar
dobro jarodi, smo zmerom veseli in tako se razveselite tudi Vi, mati, in^ tudi Če bi prišlo do tepra, da bi jaz dal svoje življenje na bojnem polju, ne jokajte, ampak veseli bodite, da ste sina dali za narod, za svobodo in za ta sveti ideal: smrt fašistom in svobodo vsem narodom.
še Vas pozdravljam in Vam podam svojo desno roko čez hribe in doline s tisoč poljubov
vedno Vaš sin
Mirko.
ca, 1945.: Agostinello ... Cohen . . . C-urran . . . Grunwald... Hrubec... Ivanoski... Kuzian ... Marshall... Thomas... Warblan ski..
"Jeli bil katerikoli teh 'manjvreden'?"
izmed
Si* i • hA
»man
WILD LIFE
IZPLAČILA SVOJCEM
slučaju "delno zavarovanega" delavca"
Po zakonu socialnega zavarovanja je družina "polno zavarovanega" delavca, ki umr-
,	.	, je. upravičena do vseh podpor,
bil sem Vam. da lih ne bom , -	. .
„ .	.	. ,ki jih v takem s
. , j............. slučaju določa
poslusal. štiri leta nisem do-	. ,
...	. _ .. , . program socialnega zavaro-
mov prišel, ampak rasistov ni- ..__- A , , . , .
. „ . , 1 , .. . vanja. Toda delavci bi morali sem slusal. temveč sem jim de-1 , .. ,	,	. , .
. , .,	, , _	»vedeti tudi, da morejo gotovi
lal sitnosti. In tako, ko seml .	. . ,
...	. T1 ,. .preostali svoici dobivati me-
zvedel, da so partizani v Itah-' v	, .; .	. , .
....	.	sečna nakazila celo v slučaju
ji, mi je kri zavrela m niti , -	, .
.... ... ,. ida je bil umrli delavec zavaro-zice niso bile nikaka nadloga	, , , ^ ,	. , .
,	, .	r van le delno. O tem naj bi
kakor tudi ne hribi in morje. , , - .	. ,
i ■ , ... j	. . m. delavci tudi poučili svoje dru-
ki so bili med menoj m parti-l . ,	, . ,
, zine, da se vedo kako ravnati zani. Vzdignil sem se en dan! , . .	,	.
j v slučaju nenadrie smrti dru-in srečno sem prišel med Slo-'v j	- ,
.izinskega očeta ah reditelia. — vence, med partizane, med -p. ,	..
. llJelno ali začasno zavarovan nase ljudi, ki so me veselo (jelavec ki "e n r d 1 1
sprejeli, kakor sem se tudi jaz!Je, e. aA,ec> l..1je,n" r>ir" -e
polovico zadnjih treh let pred
razveselil, da sem se po tolikem trpljenju zopet znašel med našimi resničnimi brati, ki smo d vajset let bili eni od drugih. In to je moje največje veselje, da sem v vrstah Narodne osvobodilne vojske Jugoslavije za osvobojen je od fa-išistov in domačih izdajalcev,
00
■VVWAVUVWWVWWtfWWWVWWW^WWWI^'
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
'3.
Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi. — Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti.
Knjigarna Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street	New York, 11, N. Y.
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
svojo smrtjo v delu, ki ga krije zakon socialnega zavarovanja. Zakon posveča posebno pozornost otrokom pod 18 let starosti* ter vdovam, ki morajo skrbeti za nedorasle otroke. — Zato nudi pomoč tudi v takih slučajih, da s tem pomaga vašim otrpkom in jim nudi priliko, da dorastejo v svojem lastnem domu in pod varstvom svoje matere, namesto, da bi morali morda v kako sirotišnico ali zavetišče.
Delavec, ki je le "delno zavarovan" je lahko torej gotov, da v slučaju nesreče in smrti njegovi nedoraščeni otroci ne bodo ostali brez vsega, ter da njegova žena, ne bo prisiljena, da jih odda drugim ljudem v oskrbo v letih, ko so najbolj potrebni materine roke in ljubezni. Pomniti pa je areba v tem slučaju to, da vdova delavca, ki je bil ob svoji smrti le delno zavarovan, ni upravičena dtf mesečne pokojnine, ko doseže 65. leto starosti, ra-zem ako mora tedaj še skrbeti za nedorasle otroke. Tudi starši "delno zavarovanega" delavca niso upravičeni do pokojnine ozir. mesečnih izplačil po njem.
(F. L. L S. — Common Council)
Marija Koci preminula v Clevelandu
Dne 11. avgusta je umrla v Clevelandu Marija Koci, rojena Rogel. Stara je bila .">8 let iu zadnje tri mesece, odkar je hila operirana, se je nahajala jmmI zdravniško oskrbo. Doma je bila. iz vasi Prestava, IJin-harsika gora. fara Moravče, odkoder je prfšla v Ameriko pml U*ti. Tu zapit-V-a soproga KVanka. doma iz vasi I*rekar, fara Moravče, sina Franka, hčer Mrs. Hedwig (»urraera, vnukinjo 1'oiiseMa, iu dva brata Johna in Martina Kogel.
V knjigi Je natančno popisano 11» Ijenje poeamezniti ilvali, fivelltt na muljem, r morju lu v traku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral m velikim caoLuianjem, ker bo v njej naiel marsikaj iz življenja dlvjlb živali. kar mu doaedtij 6e nI bilo enano.
Prvotno Je bilo nameravano to ve» ilio delo Izdati v petih knjlgab, toda le slednjič Iz-šla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prLnaSa POPOLNI POPIS ŽIVI .J EN J A AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker uavaja ln poplBuje vse živali, ki Jlb Je dovoljeno ln prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knj'gl uaStete VSB ttlBE, Ki ŽIVE V AMERIŠKIH Vt> O AH.
Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 82? SLIK (fotografij) ; 6 glik v naravnih barvah, v velikosti eele strani, ler Ima 778 strani. Velikost knjige Je 9 s 6 inčev. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, kače ln živali, ki so ravnotako na subeta kot v vodi donia. — Vezana Je v (nočno platno * zlatimi črkami
GiT V ANGLEŠČINI Cena $3."
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
21G West I Rili St.
New York U
HELP WANTED :: M OŠKO DELO
WATCHMAKERS
EXPERTS F< »R TRADE SHOP Clew ii Work — Average Earnings
$1.~>4> Weekly Steady Position—Excellent conditions
ALMA SERVICE ?-_' Bowery. N. V. C. Tel. WA .">-.">VJ
(157—1(13)
PLUMBERS
with STEAM FITTIXt 1 Experience Stalne službe — Povojna bodočnost Dobra plača. — Vprašajte takoj! TOWN ENGINEERING & MAINTENANCE CO. 27.14 NOSTRAND AVE., P.KLYN Pokličite NA 8-81201
(159—165)
:: HELP WANTED
Help Wanted (Male)
WATCHMAKERS
CNI.ISKI ŠOP 44 I'll NA TEDEN POVOJNA PRILOŽNOST L K W I S
Call OR 4-3236
(161—163»
WATCHMAKERS •
IZVRSTNA PRILOŽNOST ZA PRAVO OSEBO 5 dni na teden; stalna služba; dobra plača; povojna bodočnost OGLASITE SE TAKOJ j OMEGA, 60S — 5th AVE., N. Y. C. Pokličite BR 9-4605
(159—165)
PIANI) POLiISHER
ZA RABLJENE KLAVIRJE V SPLOŠNEM DOBER DELAVEC Stalna služba — Dobra plača — Čas iu y2 ZA NADURNO BRODWIN * 115 WEST 23rd ST., NYC. CH 2-1350
(157—163)
JEWELRY POLISHER & LAPPER
MUST BE EXPERIENCED ON GOLD JEWELRY GOOD PAY — EXCELLENT POSTWAR OPPORTUNITY ARTY PURCELL, 40 John St., NYC.
(157—163)
TOOL & DIEMAKERS
FIRST CLASS
POST-WAR	STEADY
Variable Condenser Corp.
65 HOPE ST., BROOKLYN, N. Y. EV 7-4748
(156—162)
Opozorite ie druge, ki ne Mtajo "G. N." na te ofl&se. — Mogoče bo komu Titretam.
GLASS BLOWERS
I	FOR
! NEON TUBES
Ft*I.L OR PART TIME CALL
BUCKMINSTER 7-1515
(156—1621
PORTER
Pomočnik v skladišču
IZURJEN 40 UR PLAČA $30 192 LEXINGTON AVE — 7th floor New York City Pokličite MU 5-W500 ___(156—162)
URARJI, strokovnjaki,
ali SAMO ČISTILCI
STALNO, DORA PLAČA, POVOJNA PRILOŽNOST RELIABLE WATCH REPAIR 533 — 6th AVE., N. Y. C. CH 2-2480
PIANO FINISHER
MORA BITI PRVOVRSTEN PLAČA: $60 — $90 NA TEDEN MR. FAIRCHILD RE 4-7970
| MENDER & SANDPAPERER
EXPERIENCED ON
I' MANIKINS
j 5 days — Overtime — Steady | Good pay — Apply
MODERN MANIKINS j 97 — 0th AVENUE N. Y. C.
_

■■ - - -
_

-

(160—162) MOŠKE POTREBUJEMO
V DIETARY — HOUSEKEEPING IN MAINTENANCE ODDELKIH STALNE SLUŽBE NAPREDEK MRS. DONELLX 428 WEST 50th ST.,	N. Y. C.
4853235348234853535323482353
5353235323485353535353232348