14
Dedščine in takse.
Dasi se od dedščin v prvem kolenu krvnega sorodstva od oseb, umrlih po veljavnosti zakona o taksah, ne plačuje v vsej kraljevini nobena taksa, če ne presega njih vrednost pol milijona dinarjev, vendar zahtevajo nekateri davčni uradi v takih primerih še vedno to ali ono takso. Tako zahtevajo zlasti povprečnino, takso za razglasitev oporoke, takso za prenos neprimičnin in druge. To pa kljub členu 6. točki 5., od-stav. 2. taks. zakona, kjer je jasno in določno ugotovljeno, da v navedenih primerih ni plačati nobene takse. Če torej ni plačati nobene takse, je ni plačati ne le za dedščine, temveč tudi ne kolkov za zapisnike, povprečnine, kolka za oporoko, takse za razglasitev oporoke in tudi ne takse za prenos nepremičnin. Take zapuščine so vsake pristojbine proste.
Notar Juro Detiček. f
Dne 16. aprila 1925 v Celju umrli notar Juro Detiček je bil rojen dne 5. aprila 1847 v Koblah pri Ločah. Gimnazijo je dovršil v Celju ter je po maturi vstopil v mariborsko semenišče, iz katerega pa je kmalu izstopil in prevzel mesto domačega učitelja pri rodbini Kosler v Ljubljani. Pozneje je učite-Ijev.al še pri raznih uglednih štajerskih rodbinah. Ko je dovršil juridične študije, je vstopil kot notarski kandidat v pisarno notarja Högelspergerja v Gradcu, dne 18. januarja 1879 pa je bil imenovan za notarja v Gornjem gradu, od koder je bil po devetih letih za časa najhujših narodnih bojev imenovan za notarja v Celju, kjer je ostal do svoje smrti. Njegova premestitev v Celje je takrat povzročila med Nemci veliko nevoljo tako, da je zadeva prišla celo pred parlament. Nakane Nemcev pa so ostale brezuspešne vsled odločnega nastopa tedanjega, Slovencem naklonjenega pravosodnega ministra Pražaka.
Notar Juro Detiček je bil kot notar in kot človek odličnih lastnosti. Največ svojih moči je posvetil izvrševanju svojega poklica in je bil kot vesten in dober notar splošno priljubljen. Bil pa je tudi drugod vsestransko delaven, dasi se v ospredje
15
ni silil, ker je bil tih in skromen delavec. Že v Gornjem Rradu je deloval tudi kot član okrajnega sveta in posojilnice, v Celju pa je bil od ustanovitve pa tja do svoje smrti član ravnateljstva južnoštajerske hranilnice ter ves čas, odkar je bil v Celju, tudi član upravnega sveta posojilnice v Celju. Pokojni je bil odločno naroden, podpiral je izdatno vsa narodna društva, udeleževal se vseh narodnih prireditev ter povsod neustrašeno pokazal svoje narodno prepričanje. Ker je bil zlatega in kre-menitega značaja, je užival vsesplošno zaupanje in spoštovanje. Njegovo ime bo ostalo vsem v častnem in trajnem spominu.