BRALNA KULTURA »Iščemo sočne knjige«: Projekt tretješolcev za spodbujanje branja v mesecu knjige mag. Janka Bergel Pogačnik, magistrica socialno pedagoških znanosti in profesorica razrednega pouka, Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica V prispevku predstavljam projekt z naslovom Iščemo sočne knjige, ki smo ga z učenci v tretjem razredu izvedli v mesecu aprilu – mesecu knjige. Projekt je imel dva dela. Prvi del je vključeval aktivnosti, ki so učence z vključevanjem in lastno aktivnostjo spodbudile in motivi- rale za branje knjig. Drugi del pa je bil dogodek Noč knjige, ki smo ga izvedli 23. 4. 2019 v ok- viru Amnesty International Slovenija in ga poimenovali Tačka bere pogumne punce, s čimer smo želeli širiti navdušenje za branje knjig, poudariti zadovoljstvo po dobro opravljenem delu in spodbuditi povezovanje ter občutek pripadnosti med učenci.1 UVOD pogleda in mnenja svojih sošolcev ter argu- Šola v 21. stoletju želi poskrbeti, da posameznik mentiranje na strpen način, razvija svoje notranje potenciale in tudi kompe- • krepiti sodelovanje, usklajevanje, izbiranje, ar- tence, ki bodo mladim pomagale, da se bodo lah- gumentiranje, ko soočali z izzivi in aktivno prispevali k razvoju • spodbujati opredeljevanje do izpostavljenega družbe. V šolskem prostoru to pomeni spreme- izziva, njeno vlogo učitelja in učenca. Učitelj postane ko- • omogočati iskanje izvirnih rešitev in možnosti, ordinator, ko omogoča okolje, v katerem učenci • oblikovanje estetskega razstavnega prostora, lahko z aktivnostjo v učeči se skupnosti aktivno • evalviranje projekta, gradijo svoje novo znanje. To je lahko izziv, hkra- • spodbujati zavedanje o delitvi odgovornosti za ti pa priložnost za igrivost, ustvarjalnost, iskanje uspeh – neuspeh, novih idej, novih poti in popestritev, kritično pre- • poudariti zadovoljstvo ob opravljenem delu in sojo ter vsekakor tudi priložnost za aktivnost v la- ga nagraditi z izjemnim dogodkom, stnem profesionalnem razvoju, kar je pomembno • spodbuditi občutek pripadnosti in povezova- za učitelja v šoli 21. stoletja. nja, ter • krepiti zavedanje, da skupaj zmoremo in da Med pomembnimi kompetencami za razvoj nihče ni sam. posameznika sedanje in prihodnje družbe sta tudi dve kompetenci, katerima sem želela posve- NUJNI PRVI KORAK ZA DOSEGO CILJA JE PAR- titi posebno pozornost v mesecu knjige. To sta TICIPACIJA UČENCEV sposobnost za medsebojno sodelovanje in razvoj Omenjeni cilji prispevajo k oblikovanju spodbu- kritičnega mišljenja za branje in pisanje. Preden dnega učnega okolja in k nujnosti oblikovanja sem z idejo po tovrstnem projektu stopila pred učeče se skupnosti. Če res želimo, da bi dosegli učence, sem se vprašala: KAJ JE NAMEN in KAJ cilje, ki se nanašajo tako na razvoj socialnih spret- ŽELIM DOSEČI? nosti učencev (sodelovanje, strpnost in sprejema- Tako sem oblikovala cilje, ki jih želim doseči pri učencih: • spodbuditi motivacijo za branje, • razvijati kritično mišljenje, • širiti navdušenje za branje in vseživljenjsko bralno kulturo, • da uživajo pri branju in iščejo dobre knjige, • spodbujati sodelovanje, spremljanje napredka pri branju, • širiti besedni zaklad in domišljijo, • ustvariti prijetno klimo zaupanja, • doseči visoko stopnjo motivacije za globlje do- življanje branega besedila, • poslušanje drug drugega, • poudarjati strpno sprejemanje drugačnega 42 1 Projekt je bil izveden na OŠ Toneta Čufarja Jesenice, kjer sem bila takrat zaposlena kot razredničarka tretjega razreda. Didakta nje drugačnosti, mnenja drugih, argumentiranje, opredeljevanje) kot tudi ohranjanje in spodbuja- nje motivacije za branje ves mesec ali še dlje, je projekt nujno potrebno idejno, organizacijsko in izvedbeno graditi na principu participacije. V šolskem vsakdanu to pomeni, da je med učenci potrebno vzpostaviti sodelovalno učenje in aktiv- no učenje. Sodelovalno učenje lahko dosežemo le v spodbudnem učnem okolju, ki temelji na zaupa- nju. Tukaj se posameznik počuti varno, sprejeto, slišano. Kjer je okolje spodbudno, se lahko razvi- jajo posameznikovi potenciali, samostojnost, od- govornost, notranje zadovoljstvo, iščejo se rešitve za reševanje konfliktov. V takem okolju je želja po sodelovanju zelo visoka, posamezniki vidijo smisel po vključevanju, čutijo potrebo po lastni aktivnosti in vključevanju. Participacija učencem omogoča, da se posluša njihovo mnenje in predloge, se jih spodbuja k izražanju lastnega mnenja, se upošte- 1. Vsak v razredu prebere eno sočno knjigo na va mnenje drugih, se skupno odloča o izvedbi ter teden, glede na svojo bralno zmožnost. na koncu prevzame odgovornost in dobi moč ob 2. Do Noči s knjigo vsak prebere vsaj 4 sočne uspešnosti oziroma neuspešnosti. V takem okolju knjige. nastane učeča se skupnost učencev, ki se lahko 3. Sočna knjiga je vedno v šolski torbi. drug od drugega učijo nove spretnosti, delijo mne- 4. Vsak dan med poukom določimo čas za 15 min nja, izkušnje in načrtujejo nove korake, ki peljejo k branja svojih sočnih knjig. napredku in splošnemu zadovoljstvu. Udeleženci, 5. Vsak učenec gre enkrat v tednu v knjižnico. ki so aktivno vključeni, prevzamejo odgovornost za Lahko si določi svoj knjižnični dan v tednu. uspeh projekta. Tako pridobljeno znanje vodi tudi 6. Sproti vsi prispevamo in urejamo kotiček IŠČE- do kakovostnega in trajnega znanja in krog pozi- MO SOČNE KNJIGE. tivnega delovanja je sklenjen. Zadovoljstvo z opra- 7. Za kotiček oblikujemo pravila, ki se jih vsi drži- vljenim delom motivira za nove ideje, ustvarja po- mo, in jih obesimo na vidno mesto. zitivno vzdušje ipd. (Bergel Pogačnik 2016, 54-56). 8. Vsak teden pripravimo evidenco bralcev in ka- tere sočne knjige berejo. POTEK PROJEKTA »IŠČEMO SOČNE KNJIGE« 9. Vsak petek, ko pride kužka Honey na obisk, iz- Prav upoštevanje načela participacije je projektu menjamo izkušnje in se pogovorimo o projek- dalo polnost in dinamiko. Na tedenskih sprotnih tu. evalvacijah projekta smo skupaj z učenci načrto- vali naslednji vsebinski korak v projektu. Ureditev kotička: IŠČEMO SOČNE KNJIGE 1. V kotičku je oprema namenjena bralcem, ki se 1. korak: UVODNI KORAK V PROJEKT želijo umakniti v svet branja. Psička Honey, ki enkrat tedensko redno prihaja k 2. V kotiček se lahko umakneš tudi, ko opraviš pouku, je konec marca s seboj prinesla nahrbtnik svoje šolsko delo. s pismom. Psička je v njem učence nagovorila, 3. Na razstavni pano pritrdiš lep izdelek, ki bo spodbudila in jim predlagala, da bi raziskali knjige ostale bralce prepričal v branje tvoje sočne v šolski knjižnici. V njej bi iskali njim najboljše, res knjige. dobre, navdušujoče, sočne knjige, kot jih je poi- 4. Tukaj lahko svojo knjigo predstaviš tistim, ki jih menovala, in si o njih delili izkušnje. Za zaključek zanima. projekta se bo konec meseca organiziral dogo- 5. Lahko si samo ogleduješ in pregleduješ pano dek Noč knjige, kar naj bi bila za vse nagrada za z izdelki. Pri tem si strpen in pokažeš, da ceniš res dobro opravljeno delo. Psička je v pismu otro- trud tistega, ki je prispeval svoj izdelek. ke povabila k razmišljanju, kako bi se tega lotili, 6. Tukaj najdeš podpise sodelujočih v projektu in kako bodo iskali sočne knjige, na kakšen način datum. bodo izmenjevali izkušnje in ideje … 3. korak: PROJEKTNI DAN 2. korak: PREDLOGI UČENCEV To je bil dan, ko je bila pri pouku prisotna psička. Učenci so dali predloge o tem, kako se lotiti pro- Dan smo začeli v kotičku IŠČEMO SOČNE KNJIGE. jekta. Vse predloge so pregledali, jih izbrali in jih Učenci so sedeli v krogu in sami razmislili o eval- oblikovali v skupne predloge, ki smo jih zapisali: vacijskih vprašanjih: 43 Didakta BRALNA KULTURA duševali druge za branje svoje sočne knjige. Tako so izdelali stripe, reklame, mini knjige, oglase za sočno knjigo. Nekateri so iz knjige zapisali citat, kakšen smešen del in ga obesili na pano. Drugi so napisali utemeljitev, zakaj je bila zanje prebrana knjiga sočna … Vsak je za svojo prebrano knjigo v skupini prispeval svoj delček. Tako lahko rečemo, da se je ob projektu Iščemo sočne knjige oblikovala učeča se bralna skupnost. Poleg tega, da so učenci izboljšali svoje bralne strategije (večja hitrost branja, manj napak pri branju, bolj jasna izgovorjava in upoštevanje in- tonacije, bolj doživeto branje in interpretacija), so zaradi spremljanja in lastne aktivnosti v projek- tu razvijali svoje socialne spretnosti. Pri izvajanju dejavnosti za potrebe projekta so sodelovali, ar- gumentirali, sprejemali mnenja drugih in izražali svojega, iskali skupne rešitve. S sooblikovanjem skupnega razstavnega prostora in z lastno aktiv- nostjo so prispevali k razvoju in uspešnosti pro- jekta, kar jih je navdajalo z zadovoljstvom in po- nosom. To so glasno izražali svojim družinskim članom in prijateljem. Starši so na redni mesečni čajanki pred govorilnimi urami povedali, da otroci domov prinašajo več knjig in o vsebini knjig, ki jih berejo, pogosto govorijo z njimi. Nekateri so svoje starše spraševali, zakaj pa oni ne berejo knjig. Ne- kaj staršev se je zamislilo in sklenilo, da bodo tudi sami brali vsaj 15 minut na dan. • Kaj je bilo v tem tednu pri projektu dobrega? • Kaj bi želeli spremeniti, izboljšati? Kje so teža- Učenci so čutili pripadnost, odgovornost in tudi ve, kako bi jih lahko rešili? izrazili željo novega projekta. Ker se je proti kon- • Kaj bi še poskusili v projektu? cu šolskega leta začela kazati potreba po poveča- • Kaj bi sporočili drugim? nju strategij za samostojno učenje doma, smo že oblikovali skupni izziv in projekt naslednjega me- Svoja mnenja so potem prediskutirali v skupini. seca: Gubajmo svoje možgane. Predloge, s katerimi so se strinjali, smo naslednji teden upoštevali pri projektu. Ta postopek eval- 4. korak: POGUMNE PUNCE viranja smo izvedli enkrat tedensko, vsak teden. Projektni dan smo potem nadaljevali z dejav- nostmi, s katerimi smo se pripravljali na dogodek Učenci so drug drugemu podali tudi povratno in- Noč knjige. Ker smo dogodek nameravali izvesti formacijo o izdelkih, ki so jih prispevali sošolci in v okviru Amnesty International Slovenija, smo se so se zbirali v kotičku čez teden. S tem so drug posvetili njihovi predlagani temi za Noč knjige drugega spodbujali, spremljali in tudi videli, ko- 2019, »pogumne punce«. liko novih knjig so že odkrili. Nekateri so dobi- li motivacijo, saj so v tednu prebrali več kot eno V ta namen smo vsak teden prebrali eno zgodbo knjigo. Povedali so, da so sprva hodili v knjižnico iz knjige Zgodbe za lahko noč za uporniške punce samostojno ali v parih, kasneje, ko se je projekt že avtoric Elene Favilli in Francesce Cavallo. Učen- dobro razvil, so začeli načrtovati skupne in pogo- ci so iz življenjske zgodbe ene od izbranih žensk stejše obiske. Skupaj s knjižničarko so iskali in od- spoznavali, v čem je bila izjemna in zakaj so njena krivali zanimive, lahko celo že pozabljene knjige dejanja pomembna. S pomočjo tehnik, ki spod- (npr. Brkonja Čeljustnik). Ugotovili so, da je odlič- bujajo h kritičnemu mišljenju za branje in pisanje, no, kadar pri šolski uri opravijo načrtovane obve- so vsako prebrano besedilo poglobili in dopolnili znosti in gredo v kotiček na branje ali pogovor o s svojimi mnenji. knjigah. Skupina dečkov je pogosteje kot teden- sko pripravljala bralni klub, kjer so si prebirali zani- 1. teden: jadralka Jessica Watson mive odlomke iz svojih knjig. Veliko učencev je iz- Tokrat smo uporabili tabelico predvidevanja in delalo prave umetniške izdelke, s katerimi so nav- tehniko vodenega branja. Učitelj, ki učencem gla- 44 Didakta sno bere besedilo, besedilo pred branjem razdeli na tri dele. Učenci pred branjem v zvezek naredijo preprosto tabelo z dvema stolpcema. V prvi stol- pec že pred branjem vsakega dela napišejo svoje predvidevanje o tem, kaj se bo zgodilo. Po branju tega dela napišejo, kaj se je res zgodilo. Tako s predvidevanjem obdelamo celotno besedilo. Ob koncu prebranega so učenci svoja razmišlja- nja in mnenja o prebranem izmenjali v parih ali manjših skupinah. Za zaključek je vsak učenec ustvaril umetniški izdelek, ki se navezuje na pre- brano besedilo. Ob koncu učne ure smo o jadralki pogledali tudi posnetek, ki smo ga našli na spletu. 2. teden: aktivistka za pravice žensk Manal Al Šarif Za spodbujanje kritičnega razmišljanja o tej po- gumni punci smo uporabili tehniko »v krogu naokrog«. Učenci so v skupini odgovorili na pro- blemska vprašanja (Kaj misliš, kdo je aktivistka? Napiši, kaj o tem že veš. Kaj ti že veš o tem: varna raba interneta …), ki so se nanašala na besedilo, ki je sledilo. Pri zapisu svojega odgovora je vsak učenec uporabil pisalo svoje barve. Skupine so se Po samostojnem branju besedila o Mary Kom pri vprašanjih krožno menjale, tako da so vsi od- smo vključili aktivnost za branje in pisanje, »koc- govorili na vsa vprašanja. Vsaka skupina je najprej kanje«. Pri kockanju so bila namesto pik na kocki prebrala odgovore prejšnjih in odkljukala tiste pritrjena vprašanja, na katera so učenci odgovar- trditve, s katerimi se strinjajo člani skupine. Nato jali v manjših skupinah: so dodali še svoje predloge. Po branju besedila 1. OPIŠI Mary. v skupini so vse skupine pregledale predhodne 2. PRIMERJAJ Mary in Jessico ali Manal. odgovore, ocenile njihovo pravilnost in jih razobe- 3. KAKO BI LAHKO UPORABIL Maryjino izkušnjo? sile v razstavnem prostoru ostalim učencem na 4. KAJ TI MENIŠ O Mary kot pogumni punci? ogled. 5. KAKO BI SE OPREDELIL do Mary? 6. KAJ BI O Mary ŠE RAD IZVEDEL? 3. teden: boksarka Mary Kom Pred branjem besedila o Mary smo naredili inter- Ob koncu poiščemo dodatne zanimivosti o Mary vju v skupinah. Po dva učenca sta v paru obliko- Kom na spletu. vala in zapisala vsaj tri vprašanja, ki se nanašajo na vsebine, ki smo jih že prebrali o pogumnih pun- 4. teden: dirigentka Džang Šjan cah. Pari so se nato združili v skupine po štiri, drug Besedilo so učenci prebrali v paru. Izmenjavali so drugemu postavili vprašanja in nanje odgovorili. vprašanja in odgovore o besedilu. Nato je vsak 45 Didakta BRALNA KULTURA učenec izdelal svojo »činkvino«. To je zapis be- sed, ki so razporejene v štirih vrstah. V prvi vrsti je ena beseda, ki predstavlja naslov teme v obliki samostalnika (npr. Džang). V drugi vrsti je zapis dveh pridevnikov, ki opisujeta zgornji samostal- nik. V tretji vrsti so trije pridevniki, ki opredeljujejo dejanje zgoraj zapisanega samostalnika. V četrti vrstici je zapisana asociacija na zgornjo besedo. Učenci so svoje »činkvine« estetsko oblikovali in jih razobesili v razstavnem prostoru, kjer so bile na ogled ostalim. 5. korak: NOČ KNJIGE 2019 TAČKA BERE POGU- MNE PUNCE Po štirih tednih intenzivnega dela na projektu je končno nastopil zaključni del: dogodek Noč knji- ge. To je nagrada za vse sodelujoče, preživeti noč v šoli. Naš dogodek za Noč knjige smo poimenovali Tačka bere pogumne punce. Na prvi delavnici smo s pomočjo knjižničarke spo- Noč knjige je mednarodni dogodek, ki ga na sve- znali svetovljanko, pisateljico, popotnico in pogu- tovni dan knjige, 23. aprila, od leta 2014 organizi- mno raziskovalko Almo Karlin. Njeno življenje smo ramo tudi v Sloveniji. Različni partnerji skupaj z prikazali z oblikovanjem plakata, ki je prikazoval založbo Sanje organizirajo preko 300 dogodkov zemljevid, kjer so otroci označili kraje, kjer je poto- po vsej Sloveniji. Organizatorji projekta Noč knjige vala. Razpravljali smo o tem, kaj je skupnega vsem 2018 so zapisali: »Na prav posebno noč, ko knjiga puncam, o katerih smo brali, v čem se njihove pokaže svojo moč, se skupaj povežemo in usme- zgodbe razlikujejo, v čem so si podobne. rimo k dvigovanju zavesti o branju, opogumljanju duha in bistrenju pogleda.« Drugo delavnico je vodila učiteljica podaljšanega bivanja. To je bila skupinska poustvarjalnica, kjer so Večer Noč knjige je bil kot češnja na torti za projekt učenci poustvarjali umetniška dela naše slikarke Iščemo sočne knjige. Kako smo ga izvedli? Ivane Kobilca. Ob 19. uri nas je pred vhodom v šolo pričakala psička Pri tretji delavnici je sodelovala tudi Honey. S pismom Honey s svojim nahrbtnikom in pismom, v katerem nas je povabila k risanju fraktalnih klobučkov za vse nas je spraševala, če vemo, kdo je »kobilca«? Ob is- pogumne punce, o katerih smo brali v mesecu apri- kanju odgovora v razgovoru smo spoznali tudi, za- lu. Učenci so delali v parih. Najprej so z zaprtimi očmi kaj se je podpisovala z »I. Kobilca«. narisali linijo za fraktalni klobuček in ga nato pobar- vali. Potem smo se pogovorili o tem, kakšne lastnosti Potem smo se razdelili v tri manjše skupine in se izraža klobuček in kateri pogumni punci bi pristajal podali na tri krožne delavnice na temo pogumnih glede na to, kar vemo o njenem življenju. punc. Po večerji in večerni toaleti je bil čas priprave za spa- nje. V sanje nas je potopilo smrčanje naše psičke Honey. Naslednje jutro smo kar v »posteljah« igrali družabne igre. Po zajtrku smo naredili še samore- fleksijo dogodka. Vsak učenec je razmišljal o tem, v čem je izjemen in kje se vidi po 20. letih, v čem bi bil takrat rad izjemen? Preostali čas so nekateri namenili igranju družab- nih iger, drugi čohanju psičke, tretji pa so v učilnici in na hodnikih uredili razstavni prostor, kjer so bili staršem, učiteljem in učencem šole na ogled izdel- ki, ki so nastajali v projektu Iščemo sočne knjige in na dogodku Noč s knjigo. Ob koncu so učenci in starši dali povratno infor- macijo o projektu. 46 Didakta 6. korak: EVALVACIJA PROJEKTA Ob koncu projekta naredimo tudi sklepno evalva- cijo. Učenci so zapisali odgovore na naslednja vpra- šanja: • Kaj je bilo dobro? • Kaj bi želeli dodati, spremeniti? • Katere predloge imajo za nadaljevanje in razvija- nje projekta? • Kaj o projektu so lahko uporabili? • Kaj so opazili pri drugih sošolcih? Tisti, ki so želeli, so svoje odgovore povedali. Ob za- ključku projekta smo se z učenci pogovorili o nji- hovih ugotovitvah in razmišljanjih. V nadaljevanju povzemam nekaj pogostih odgovorov: • sošolci in sošolke so več brali; • več smo se tudi družili po pouku, ko smo obisko- vali knjižnico; • ideje za naslove knjig smo lahko dobili od drugih v kotičku; • našli smo zbirke in avtorje, ki jih bomo lahko še dolgo prebirali; • uživali smo, ko smo po lastnih željah ustvarjali o prebrani knjigi; • všeč nam je bilo, da smo lahko sami izbrali način predstavitve prebrane knjige; tisti umetniški bolj z ustvarjanjem, govorci z govorjenjem …; • za branje smo navdušili druge v družini; • všeč nam je bilo, da smo učenci določili, kdaj bi imeli 15-minutne bralne minute; • več smo brali, ker smo imeli knjigo pri sebi; ko delali v skupinah in se še naprej veliko pogovar- • nekateri fantje smo radi tekmovali, kdo bo pre- jali o temah, ki jih zanimajo. Evalvacija je pokazala bral več knjig; tudi splošno zadovoljstvo pri vseh udeležencih ob • bili smo presenečeni, ko smo videli, da smo vsi sodelovanju v projektu. Ugotavljamo, da med ude- prebrali vsaj 4 knjige in da so jih nekateri prebrali ležence prinašajo splošno zadovoljstvo projekti, ki tudi več kot 10; jih načrtujemo s participacijo, saj udeležence akti- • več prostega časa smo namenjali branju; virajo, zabavajo in jih veselijo. • ni nam bilo pretežko več brati, ker smo se veselili cilja, ko bomo prespali v šoli; Lahko tudi zaključimo, da smo v projektu dosegli • super je bilo, da smo sami na listu označili, ko zastavljene cilje. Opažamo več veselja do branja, smo prebrali knjigo; razvoj in pridobitev bralnih navad in s tem izboljša- • veliko smo se pogovarjali; nja bralnih strategij. Poleg tega pa se je izboljšala • veliko smo delali v parih in skupinah, tako je lažje komunikacija med učenci; povečala se je vključe- delati in čas hitro mine; nost učencev s posebnimi potrebami; dvignila se • zabavali smo se, ko smo pripovedovali o knjigah; je motivacija za dokončanje dela; med projektom • nekateri so želeli biti vedno ta glavni, a smo jih se je povečala participacija učencev, ki se jim je umirili; dvignila samozavest, kar je opazno predvsem pri • obravnavali smo zanimiva besedila, se o njih po- introvertiranih učencih; povečala se je zmožnost govarjali in veliko razmišljali; empatije in socialne spretnosti pri učencih. Vse to • nekateri odgovori sošolcev so nas navdušili; so res zelo pomembni razlogi in spodbude učitelju • tisti, ki bolj malo govorijo, so med projektom več za načrtovanje in organizacijo mesečnih projektov govorili. skupaj z učenci. ZAKLJUČEK Viri in literatura Ko smo učence vprašali, česa bi si še želeli pri pro- Bergel Pogačnik, J. (2016): Model spreminjanja kakovosti odno- jektih, so povedali, da bi si želeli takšnih projektov, sov z medsebojnim sodelovanjem učencev, učiteljev in staršev. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani – magistrsko pri katerih bi bil pri pouku kuža; da lahko o stvareh delo, str. 54-56. tudi oni odločajo; da bi nadaljevali z bralnimi mi- Favilli, E. in Cavallo F. (2018): Zgodbe za lahko noč za uporniške punce 100 zgodb o izjemnih ženskah. Tržič: Učila International, str. nutami vsak dan v dopoldanskem času; da bi veli- 44, 88, 114, 136. 47 Didakta