Isterski Lahi in naši Nemci. Vsled ukaza pravosodnega ministerstva odredila je višja deželna sodnija v Trstu, da se morajo po vseh sodnih okrajih v Istri, kjer skupno prebivajo Italijani in Slovenci, oziroma Hrvatje, na sodnijskih poslopjih obešene uradne table z zgolj italijanskimi napisi nadomestiti s tablami z italijanskim in slovenskim, oziroraa hrvatskim napisom. Ta odredba je tem bolj opravičena, ker v Istri prebiva 185.249 Slovanov in le 118.300 Italijanov. Ali vendar je ta praviena in državnemu temeljnemu zakonu primerna odredba pri italijanskili prebivalcih zbudila hudn nasprotstvo, ki se je najprej razodevalo v strastnih časnikarskih člankih in protestih ne samo isterskega deželnega odbora in nekaterih občinskih zastopov isterskih, ampak celo-deželnega odbora i.n inoftnega sveta tržaškega. Končno pa jp- to nasprostvo tudi v pouličnih izgredih stopilo na dan. V Kopru so imeli 14. oktobra sejo občinskega zastopa, v kateri je bil sklenjen protest zoper gori omenjeno odredbo višje deželne sodnije tržaške. Ko so §li občinski odborniki domu, pozdravila jih je in spremljevala po ulicah druhal kakih 50 Italijanov z živio-klici na Italijo. Na hišna vrata, kjer prebivajo Slovenci in Hrvatje, pa so razbijali z velikim ropotom in krikom: Proč s Slovenci, proč s hrvatsko stranko, proč s Hrvati! Istega večera imeli so občinsko sejo tudi v Piranu ter sklenili enak protest zoper gori omenjeno odredbo. Tudi tam so se po koneani seji prepevaje in razgrajaje vlekli po ulicah. Toda razgrajanje se je kmalu spremenilo v dejanja. Italijanska druhal pretila je finančnim stražnikom slovenske krvi ter šla pred stanovanja dveh kanonikov. Tam so vlomili vrata, vdrli v kleti in kamenje metali v stanovanja. Od ondot so šli pred sodnijsko poslopje ter kamonje lučali vanj in tudi potolkli mnogo šip. Razšli so se še le potem, ko so prišli žendarji in žugali, da bodo streljali. Ker je občinski zastop gosposkam naznanjal, da po odpravi italijanskih uradnih napisov ne more več porok biti za ohranitev miru, odposlalo je c. kr. namestništvo v Trstu 22. okl. posebnega uradnika s kompanijo vojakov v Piran ter ob enem pomnožilo tamošnjo žendarmerijo in finančno stražo. Ti izgredi so se ponavljali 22. okt. zvečer o prihodu vojaštva in Ie po spravljivem obnašanju častnikov so bili odvrnjeni hudi dogodki. Množica je zopet pred sodnijskim poslopjem zahtevala, da naj se nazaj obesi prejšnji zgolj italijanski uradni napis, dokler se župan v družbi namestniškega lajnika dr. Hocheggerja ne prikaže ter Ijudem v imenu komisarja ne da zagotovila, da se ilalijanska tabla zoj>el obesi, kar se je 23. okt. v istini zgodilo. Zmagala je surova sila. Pa kaj bi dalje poročali o takib, večinoma proti- avstrijskih nemirih; bili so tudi po nekaterih drugih krajih. Jugoslovanski poslanci so zaradi teh dogodkov v državnem zboru vprašali ministra znotranjih zadev. Vlada je dala zagotovilo, da tam, kjer so že bili prebiti dvojezični napisi, da ostanejo, drugod pa da se bodo sčasoma napravili. Tn tako je res bila 5. nov. v Piranu na sodnijsko poslopje vpričo dveh vojaških čet pribita tabla z dvojezičnim napisom. Te italijanske razgrajalce, ki so bili iz Italije našuntani, mora obsojati vsak pameten človek; čujte, le naši liberalni irv nacijonalni Nemci ne. Da, ti te puntarje očitno zagovarjajo in se z njimi bratijo. Pred tednom je namreč župan piranski poslal celjskemu mestnemu zastopu telegram, v katerem celjskim Nemcem. izraža »sočutje in željo, da Nemci in Italijani končno zmagajo v težavnem narodnem boju, ki ga danes bojujejo". Priraorskl Lahi ščilijo radi v Italijo, naši zagrizeni Nemci pa radi v »rajh«. Saj je nedavno celjska »Vahlarica« pisala, da imajo Nemci in Italijani še drugo hišo razven Avstrije. Mi Slovenci pa smo in hočemo ostati le zvesti Avstriji, zato pa upamo, da nam bode vlada pravična na Primorskem, na Štajarskem in sploh povsod, koder se Slovenci ponašajo, da so Avstrijci!