A * r. % s NaSa ^aaTr edek naroda! ibuja jn aa ^ Jolt^do cilja! NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. % Največji slovenski dvotednik 4| I v Zedinjenih dr?—rafe. *•',' r—i»\$ The Largesl Ser kiy in U »f 1 the United States * o erica. V DULUTH, MINN., MONDAY, JULY 7, 1913. — PONEDELJEK, 7. JULIJA 1913. Vohune II. - nik SRBOV PADE V STRAŠNI BITKI. PORAZIJO BULGARE. POROČILA O USPEHIH NE- ^isLJiVA IN RAZLIČNA. GRKI PREMAGALI BUL. 1 rT re ZGUBE baje velike, velevlabe bodo b rL EDALE OD DALEČ BOJ. POROČA SE O HUDIH BOJIH MED PREJŠNJIMI ZA¬ VEZNIKI. BOJI SE NADALJUJEJO. BANKA. me nasvete z , ki se obrati • 7 julija. — Enajst tisoč 0 t padlo v strašni bitki z ' .- srbsko timoško divizijo, • ' !pia 15,000 mož, so Bulgari d dveh strani, in 11,000 fpadlo, ostalih 4000 sojih pa vjeU. D) 7 julija. Srbski posla- v Londonu pravi, da je poro - groznem porazu Srbov ne. 1 io. ali pa vsaj pretirano. Vork. 5 julija. Bulgari so 6 Grkov popolnoma poraze. te li črti ob 1. uri zjutraj 4. Grki so vzeli mestece Kil. ^bajonetom. Bulgari so pusti ,jiestu in okolici okoli 60 to- , Kilkiš -je popolnoma raz - j 0 d grških strelov, in predno H Bulgari vmaknili so vse zaž- pi t daljavi kake tri milje, da m ognjem in dimom ložje beža. uuj. Grška lahka infanterija pašla nagloma okoli ognja, je iBjare presenetila in bežali so j5ji zmedenosti.Grki so pa pri. »pet od druge strani, in vnel ;e krvavi 'boj z bajoneti, noži, jei m s pestmi. strelni, jarki bili so polni mr - (tu in Grki so vjeli več bul - ih oficirjev in več kot en re¬ nt vojštva. Bežeči Bulgari so ili vse za seboj in v divji raz. Ni'poklali in posekali so eusk, otrok in starcev, naj. 5. julija. Bulgari so Sr. »mili in vjeli so mnogo mož- predsednik počiva V NEW HAMPSHIRE, i JUBILEJ STOLETNICE PERRY-JEVE ZMAGE. Wilson na dopustu v hiši Harlake. den. Ljubi prostost in sa¬ moto. Njegov prihod tih, miren in brez spremstva. tlkanskih rijske k, naznar/ celoletno 1 *? IIK”> 1 anska armada je pod orož- ■ a Rumuuija bo najbrže na- i Bolgarijo. ™ on 2. julija. Brzojavka iz Na poroča, da so Bulgari v jdoniji na celi črti poraženi “ so bežečim Bulgarom zina- r -i iirbi vedno za petami. * s ; est - Romunija, 3. julija. ^Karol je zaukazal danes j Mobilizacijo vse romun- jske.. on 3. julija. Srbija, bo na- ^* a vojsko. Bulgariji pri Us. ' mor sta odpotovala kralj 1 ®ifiistrski predsednik '. ® 0 vs pehih na bojnem ? balkanskimi zavezniki Is in nezanesljiva Srbi Por °čajo, da so zmagali ■ mlgari pa poročajo, da i ej0 P r °ti Solunu, ki je v .f. Pv i in istočasno, da so 1 v boju s Srbi zadovo. Srbsko >? C ,\ 3 ' julija. 1 decega križa poroča, tio„ eVl ! Hkimed Bulgari in ; ! vež i e > kot se poroča v ruštvo je brzojavno ri ža earsk « društvo Rude- ’pošlje zdravnike in strežnice na bojno polje, kjer je že okoli 3000 ranjenih, in boj se še vedno nadaljuje. London, 5. julija. Velevlade si prav nič ne vznemirjajo radi bal¬ kanskih bojev, in se ne mislijo prav nič vtikati v bratomorno klanje ampak pripustile bodo, da se prejšni zavezniki sami vmirijo in odločijo svojo vsodo. Franeos. ka vlada se je obrnila do druzih vele vlad, da se naj one ne vrne. šavajo v balkanske homatije. Posebna brzojavka iz Belgrada javlja, da so se Srbi jako nečastno obnašali napram bulgarskim vjet- nikom, 1384 po številu, ki so bili prignani v Beligrad. Vjetniki so morali marširati po ulicah pred velikansko množico ljudstva, ki je vpila divje, posebno ko so se pri¬ bližali vozovi kjer so ležali ranje¬ ni eden na drugem, od kojih jih je mnogo umiralo. Poročevalec javlja, da je nemogoče, da bi pri. šlo do mira med tema dvema na. rodoma vsled teh nastopov. Belgrad 5. junija... Bnlgarska vojska je napadla Zaječar, srb¬ sko vas na bolgarski meji. Vnel se je strahovit boj, in Bulgari so bili pognani nazaj. Časniki poročajo, da so bile buh garske trupe pognane iz vtrdb na levem b^egu rek Bregaliniea *i Zelenica po hudih bojih s Srbi, ki so vjeli več Bulgarov. Solun, 5. julija. Grško vojaštvo je vzelo danes Bulgarom vas Ba¬ bama blizu Soluna. Vas je smatra, na kot strategiena točka do me. steca Serres. Zgube na obeh stra¬ neh so bile precejšne. Konstantinopel j, 5. julija. — Turška vlada še ni sklenila kako bo nastopila vsled balkanskih homatij. Sumi se, da Turčija ne bo dolgo držala rok križem, in bo izrabila dobro priliuo, ter če mogoče, vzela nekaj zgubljenega ozemlja. Dunaj 5. julija. Hudi boji se vršijo med Bulgari in Srbi blizu vasi' Koprili. Bulgarska vojska je baje premagala Srbe na južnem krilu, in je v namenu zavzeti vas. Velikanska bitka se vrši sever¬ no od Soluna med 80,000 Grki in 100.000 Bidgari. Bojna črta je 50 milj dolga. Bulgari so večkrat napadli Grke' z namenom, da bi Grke prisilili do napada. Boljše postojanke Bulgarov so prisilile Grke, da so zapustili vefj vtrjenih mest. Okoli 30.000 Bul »arov maršira proti grškem kri. lir in Grki so v nevarnosti. Iz neuradnih virov seporoča, da se Turčija ne misli vtikati v homatije med Zavezniki, zato xei ji je dala Bulgarija povoljne koii. cesije glede vojne odškodnine. Cornish, N. H., 5. julija. Pred¬ sednik Wilson je došel danes v svoje najeto poletno stanovanje Harlakenden. kjer je našel zaže- ljeno samoto in mir. Predsednika spremljali .so le trije detektivi, ki so se vozili v av_ totnobilu za njim. Uradnike je pu¬ stil vse v 'VVashingtonu. Med pot¬ jo je predsednika le tu in tam kdo pozdravil z mahanjem s klobu - kom, včasih pa tudi s predpasni. kom. Ob prihodu v Cornish pričako¬ valo ga je le kak ducat ljudi. Go¬ spa Wilson je pokazala svojemu soprogu njih poletno domovje ta¬ koj ob prihodu. Popoldne se je predsednik malo vlegel, zvečer so pa bdeli pri svečah in navadnih petrolejskih svetilkah, ker v Cor. nish nimajo elektrike. V par dneh se povrne predsed¬ nik zopet v AVasbington. Amerikanska pojeserska zmaga na jezeru Erie se prične slaviti v Put-inBay. Slavnosti se bodo vršile do jeseni. Postavi se spo. menik. AVTOMOBIL ZAVOZI V GRUČO OTROK. Pittsburg, Pa., 4. jul. Na uli. ei v West Pittsburg se je zaletel automobil v gručo otrok, ki so se pripravljali za parado. Otroci so zbežali na desno in levo, 13 otrok je pa automobil zadel, in eden je vbit 12 jih je pa ranjenih. V smrčen je 4. letni fantek dru žine Greemvalt, in ponesrečeni so stari od 8 do 12 let. Matere so naskočile šoferja, raztrgale so obleko ž njega in ga srdito mr - cvarile. Šofer je 25 let star, m so fga-fca. pidi. V automobilu bile so štiri ženske in en možki. Šofer se izgo¬ varja, da je zavor potren in ni hotel delovati, vsled česar ni mo¬ gel automobila vstaviti. MATI UMORI HČER, DA SKRIJE SVOJ GREH. Salt Lake City Utaii. 30. junija. Mrš. Ekman je v zaporu, obdolže¬ na zastruplenja svoje 12 letne hčere katere truplo je našla poli¬ cija v neki skrinji. Mrs. Ekman je živela ločena od moža dolgo vrsto let in pred ne¬ dolgim sta se zopet sprijaznila. Dekleta je'porodila z nekim dru¬ gim možem v času Točenja, in da bi njen ločen mož o tem nič ne ve, del, je zastrupila nezakonsko hči. Put.in Bay, O., 4. julija. Da - nes se je pričelo tukaj slavlje v spomin zmage mornarice Združe¬ nih držav na jezeru Erie čez ve - likobritansko mornarico, in sto _ letni jubilej miru med angležko govorečima narodoma, ki se je sklenil in podpisal 24. decembra 1814 v Gent, Švica. Slavnosti vr¬ šile se bodo do 5. oktobra, in si¬ cer v Toledo, O., Detroit, Mieh., Chicago, 111., Milwaukee, Wis., Buffalo, N. Y., Erie, Pa., in Louis, ville, Ky. Stoletnica pričela se je slaviti tukaj danes zjutraj, ko je pozdra¬ vilo dan 100 strelov iz topov. V pristanišču bile so milične bojne ladje “Essex”, države Ohio “Don Juan de Austria”, države Miehi - gan “Dubusque”, države Illinois “Wolverine”, države Pennsylva. nia, in zvezni parnik “Morril”. Po slavnostnih ceremonijah od¬ pluli bodo ti parniki v Erie. Pa., od koder bodo spremljali Perry- jevo staro ladjo “ Niagara", ka . tero so nedolgo tega dvignili iz dna jezera, in so jo predelali in popravili, da bo obiskala vsa poje- zerska mesta, kjer se bodo vršile slavnosti. Ob 10. uri zjutraj pričel se je slavnostni program s kinčanjem grobov padlih mornarjev v poje _ zerski bitki pri Erie, Pa., kateri počivajo na pokopališču v Put in. Bay. Grobe so kinčali šolski otro Ob 1. uri popoldne se y 3? položil! temelj za veličastni’ ■, spomanik zunagoviteniu ain^risKe-uivf adUf" ralu Perryju, pod pokrovitelj, stvom glavne lože prostozidarjev. Uradnike framazonske glavne lože in komisarje države Ohio, kateri zastopajo zvezno vlado in države Ohio, Pennsylvania, Nev Vork, Illinois, Michigan, Wisconsin, Minnesota, Rhode Island, Kentu- cky in Louisiana, je spremljalo, na mesto spomenika, nad 1000 vi¬ tezov Templer.jev, ena kompani. ja milice države Ohio in mornar¬ ska milica, iz bojnih ladij v luki. V jekleno škatlo, ki je vdelena v temeljni kamen, spravili so se razni zgodovinski podatki in last¬ noročno pisana priznanja admi. ralu Perry.ju od razpredsednika Tafta in podpredsednika Wilson. Spomenik bo 330 čevljev visok. ROPARJI NAPADEJO EKSPRESNI VLAK. Štirje tolovaji oplenijo pošto in ekspresne pošiljatve na Hli¬ niš Central vlaku. Grozi, jo uslužbencem z re¬ volverji in raz strelijo bla- Memphis, Tena. 4. julija — Danes rano zjutraj vstavili so 4 banditje osobni vlak Illinois Cen. tral železnice blizu Batesville, Miss., držali so v grozi pred smrt jo železničarji z revolverji, raz¬ strelili so z dinamitom blagajno v ekspresnem vozu, oplenili pošto in so zbežali. Potnike niso nadlegovali, ker so zahtevali, da sta strojevodja in kurjač odpela poštni, ekspres¬ ni in prtlažni voz, katere sta mo. rala zapeljati preč od potniških vozov. Ko so tolovaji dobili plen v poštnem vozu, odpeljali so se z lokomotivo do Enid, Miss., in so zginili v divjini. Na njih sled so oblasti djale krvne pse, in v kmalu je bilo za njimi več patrulj. Roparji so dobili okoli $5000. v gotovini. Razstrelili so blagaj¬ no s četrtim strelom dinamita, in eksplozicija je raztrgala eno ste¬ no voza. Banditi so odnesli 50 registrov, nih pisem. 12-LETNO DEKLE UBIJE FANTA. Saskatoon, Sašk., 29. junija. — Katarina Hamon, 12 let stara je priznala umor Julija Genek, 9 let star, ko sta trgala v preriji cvetke. Ljudje so videli otroka skupaj, in ker se je dekle vrnilo don^ov samo, in se čudno zgovarjalo gF , ue dopušča, da bi se gradile bližini jeklarne slabe lesene baj, . Inšpektor Grant je zavrgel že 5 načrtov, ki so se mu predloži" • — Pred Sodiščem je 18 letni ,iohn Burke, ki je šiloma zlorab" ' ";,l neko 13 letno deklico. Te vrste hudodelstvo se kaznuje od r> do 30 let ječe. .— V prvem polletju vzelo se je slavbinskih dovoljenj za $2,657, 750. — v Duluth. Lansko leto vze. Jo. se je staybinskih dovoljenj v prvi polovici leta za $1,609,711. ! r.luth raste! — Skoro šest miljonov ton ru¬ ti se je odpeljalo meseca junija v vzhodne rud otopil niče. To je •: dva in pol miljona več kot lan. Lo leto. — Velik moose je zašel v mesto. Srečala ga je kara zjutraj ob 5 , ri na 36 Ave. east. Moose je ka¬ ro plaho gledal, potem jo je po¬ bral v gozd. — Tukaj imamo prodajalno čas ;.:'kov na vozu. Lastnik je prevaža : ulice v ulico, z bloka v blok in j recej dobro trži. Oni dan, je šel < as odsotnosti 19 letnem Reuben Lass.u. Ko je gospodar odšel je Bass najprvo pogledal koliko je d narja v “cash Registar.” — Bilo je $20. — in to je bilo preveč zapeljivo za Bossa. Šel je, in z j.jim denar, v sosedni Superior. je bil aretiran imel je le še ••o. — Sodnik ga je obsodil na 60 ‘ni zapora. — Dva roparja napadla sta sa¬ lonarja Alex Matelna v njego. vem salonu na 419 West Michi¬ gan Street, in sta ga nameravala oropati ure in denarja. Matel je prišel iz stranišča, ko ga dva moža napadeta, in eden ga. trešči po obrazu. Eden ga je tiščal za vrat med tem ko ,mu je drugi preiskal žepe. Ropot je pri- vabil bartendarja in več gostov, e sled katerih sta roparja zbežala. Vatel je stvar takoj naznanil po¬ liciji, ki je kmalu potem prijela dva Poljaka, katera sumi napada. — Mestni cenilci osebne lastni, ne so ravno sklenili njih delo za 1913 in poročajo, da ima prebi¬ valstvo v Duluth za $ 14,504,033. zlatnine, dijamantov, razne dru. g draguljadi, klavirjev in slič¬ ni h vrednosti. To bogastvo preka¬ li a cenitev lanskega leta za dva in pol miljona dolarjev. — Na meji Canade in Minne. sete postavil se bo spomenik 100 1 tnega miru med Anglijo in Združenimi državami. Tozadevni odbor je v Duluth. — V mesto je došel Veldliuy_ zen Van Zanten, kmetijski ve. ščak iz Holandske, da bo preisko val na Severo.zapadu, kateri kraj bi bil pripravljen za koloni¬ zacijo Holandcev. Ostal bo vAme riki do druzega poletja, in bo preskusil kemično več zemljišč, o čimur bo poročal svoji vladi. Vlada bo potem zbrala nekaj, najboljših kosov, se pogajala za njih ceno v svrho da naseli svoje podanike na ameriška tla. — Velikanska kača bila je zvi¬ ta v vagonu med banani, ki so prišli z Juga. Pri izlaganju je sko ro delavec Bernard Hauson zgra. I I za njo. Kačo so vstrelili in je 7 čevljev dolga in debela kot ro¬ ba nad komolcem. Zloglasna St. Groix Avenue jprekrščena. Tam je bil leta in ! ta glavni stan prostitutk, ki so pa sedaj pregnane. St. Croix Ave. t"i zove odsihdob South First A. vjnue east. — Konvencija gluhonemih, ki sr je vršila te dni v Duluth je bi¬ la nekaj izvanrednega. Na odru je govoril z rokami in ;; različnim gibanjem telesa in gla ve mutec, vse je bilo tiho, naen¬ krat se začeu.je plosk rok, in a - plavž se je ponavljal aplavzu, i.ihee drugi kot gluhonemi so vedli zakaj. Pozneje se je zvedelo, da so razpravljali o vseh važnih vlad nih predlogih, o colnini, o dohod¬ ninskem davku, o finančni pre¬ čami bi, itd. Med gluhonemi so baje ravno tako slabi in dobri govorniki kot med govorniki, bi razodevajo ie misli poslušalcem z besedo. — Praznik 4, julija' je bil jako tih popoldne v Duluttf. .Deževati je pričelo takoj popoldne noči se je razvil dež v pravo hu _ dourje. Lilo je celo noč, gromelo in treskalo in bliskalo, kakor bi hotelo vse pasti z neba. Mnogq /letnikov je vjel dež, _ r _. V našem uradu so se zglasili: Sodrug Šavs, urednik Proletarca, je šel misijonariti na Range. — V našem uradu so se zglasi¬ li: John Povša, salonar na Hib. bing, po opravkih v Duluth. Tone Hočevar in družina iz Elv, po opravkih v Duluth. Alojzi Plut in Frank Ule iz Ely Prvi gre gledat zemljišče za far¬ me, drugi gre za delom v Willard, "W is. Marko Hočevar iz Ely, v Duluth po opravkih. TW0 HARBORS. — Vincenc Oleksevič, 45 let star, je bil usmrčen danes na ru_ darskem pomolu št. 6. Slonil je na prazne rudarske voze v kate¬ re je sunila lokomotiva. Oleksevič je zgubil ravnotežje, padel je na tir in kolo od voza ga je treščilo po glavi in mu je vbilo lobanjo. Bil je takoj mrtev | Zgodovina Zjediipiih f I držav. BARRGWS. BUHL. Kade Zurich, kateri je bil ob - sojen na 90 dni ječe, ker je prete. pal svojo ženo, je bil odpeljan v Duluth po deputy šerifu O’ Dea. Kruti mož imel bo 90 dni čas pre¬ mišljevati, da je žena tudi človek in se jo ne sme pretepati. B0VEY ■— Neil Bluntach seje telesno poškodoval na čudni način. Šku šal se je splaziti na vozeč avtomo. bil, ko se njegova noga vjame. Kolo ga je sezulo in spahnilo mu je nogo. CHISH0LM. — Društvo Rudar št. 110 S. N. P. J. v Chisholm priredi piknik dne 20. julija. EVELETH. — Umrla je Mrs. Steve Pre _ lesnik v starosti 20 let. Pogreb se je vršil iz katoliške cerkve Svete družine. GREANEY. ■— Zgradba, katoliške eerkve se hitro dviga. Cerkev stala bo nad •$10.000. — katero svoto je podaril nek duluthski bogataš. Čez Wilow reko se gradi most, in tudi pota se polagajo Poročili so se tukaj Louis Ruper in Pela Grašič, ter Peter L.akosky in Mary Bajček HIBBING. — Axel Sepena se je lovil po Hibbing pijan toliko časa, da je zašel v roke policiji. Policija ga je stala $ 25. V zaporu je tudi Peter Makof ker je pouzmal od nekega prija¬ telja $40.— in nekaj obleke. — Louis Duale, saloonar je po¬ klican pred mestni odbor, da do. kaže zakaj bi se njemu licenca ne odvzela. Duale je bil obsojen zad¬ nji teden ker je prodal nekem mladoletnem opojno pijačo. Žu. pan Power mu bo najbrže licen¬ co odvzel. Občinski odbor ima več drugih salunarjev na piki, in najbrže bo zgubilo v kratkem kakih šest sa¬ lunarjev licenco. — Rojak Silvester Arko.tu na Hibbing gre vsa čast, da se je po¬ tegnil za svojo narodnost v javno sti. Rojak Arko je razložil an - gležkem časnikarju, da na svetu ni nobene narodnosti pod ime - nom “Austrian”. On je razložil, da tvori Avstrijo več narodnosti, in ista, koje elan je tudi on, se zo_ ve “Slovenian”. Živeli, rojak Silvester Arko! ( e hi bilo več tako značajnih in zavednih moz, več mož ki niso le Slovenci radi dolarja in radi ča¬ sti ; bi nas drugorodci kmalu poz¬ nali pod pravim imenom “Slove¬ nian ’. Mr. Arko, bodite zagotov, ljeni, da vas angležka javnost radi vaše zavednosti spoštuje. — Tvrdka Dahljelm je pripe¬ ljala mnogo upcev iz Mesaba in Vermilion Range za lote. Neki trgovec gradi dvonad¬ stropno stavbo v kateri hoče zvr,. sevati trgovsko obrt. Ulice se že vravnavajo in Se, cond Ave. se bo vravnala do reke Mississippi. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. . .Umrla je Frančiška Mravlja v Oanton bolnišnici v Brereton, HI. Bila je doma iz Idrije. Stara je bila 54 let in bolehala je kacega pol leta. Vstreljen je bil v Red Lodge, Mont, Anton Stergule. Kak du¬ cat Slovencev je pijančevalo po¬ zno v noč v gozdu, kjer so imeli sodček pive. Grede domov šli so v hišo rojaka Kepenška, kjer so zopet pili in se tudi stepli. Louis Berčič je šel domu po samokres, in vrnivši se je vstrelil Stergulea. Morilca so prijeli. Doma je v Škofji Loki. Piknik priredi društvo Rudar št. 110 S. N. P. J. v Chisholm, Minn., dne 20. julija.' Umrl je v Chieagi, 111. rojak Mihael Kulovec. Prerezal si je vrat v zmedenosti, in umrl je vsled zgube krvi. Poročil se je Mr. Rafael Rosa z gospodično Metodo Bajec v Cleveland, O. Umrl je Jožef Grčar v .Toliet, TIL, vsled solnčarice. Rojak Grčar bil je 33 let star in oženjen. Spa¬ dal je k društvu Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. Rojen je bil v št. Rupertu na Dolenjskem. t PARIZ FRANCIJA. A 1 Neka parjžka krasotica in gle, dališka igralka posvetila se je za kratek čas farmerstva, in se ji je zdela stvar preveč jednolična in dolgočasna. Vsaki dan so njene kure zlegle ravno toliko jajc, njene krave da_ le so ji ravno toliko mleka, in mleko je dalo ravno toliko surove¬ ga masla. Vse se ji je zdelo pre¬ več sistematično, po enem in istem načinu “ o NASHWAUK. — V Pearson rudniku je vbilo 28. junija zvečer mladega Itali, janskega rudarja Tonija Bar- netto. Barnetto je gnal mulo, ki je vlekla vlak rude, in na neznan način je padel pod vlak, ki ga je takoj usmrtil. Barnetto je pri¬ šel v Naslnvauk pred tremi meseci. Sitnost s farmerstvom je to,” djala je gledališka igralka, ker ni privlačno. Vse je preveč goto, vo; manjka negotovosti, različ, nosti — danes tako, jutri druga¬ če. Od leta do leta delajo fariner- ,ji eno in isto stvar, in nar. imajo marji za šalo za zabavo je te vrste no za istega, ki farmari za dobi, ček, a za človeka kot jaz, ki far, mari za šalo, za zabav, je te vrste fannerstvo premrtvo, prekrotko. Jaz hočem razlike, vsak dan ne¬ kaj druzega, in to bom dosegla. Začela je krmiti kurjad z žga¬ njem. Isti dan so kure znesle dvoj, no število jajc, in tacega kokoda, kanja se nikdar prej ni culo. Za konje je gledališka igralka dala napraviti posebna korita, ka¬ tera je okinčala z lupinami limo¬ ne, v vodo jim je pa vlila konjak Konji so se kinalo privadili te spremembe, in pri delu so bili ta, ko vspešni, da so potrebovali za isto delo polovico manj časa. Kakoršno koli pijača se dobi v pariških gostilnah in kavarnah, vse je skusila gledališka igralka krmiti svojim domačim živalim, ki so vsled te spremembe vitloma bolj vspevale. Včasih so živali dobile tudi me, rieo preveč “gajsta .in so vozile barko po dvorišču, vendar je alko bol kmalu izpuhti]. Prvi dan, ko se ga je petelin nasekal, je za¬ spal, in bilo je že skoro poldne drugi dan, predno je začel peti. Prvi dan je v splošnem šlo vse iz 1 i ni a, in organizacija domačih ži¬ vali je bila v nevarnosti razpada.; vendar, ko so se živali privadile močni in opojni brani, je vse dob, ro šlo, in živali so vračevale izdat, ke za pijačo v obilni meri vaš, Hot Air. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V I ZEDINJENIH DRSAVaH (Dalje.) Zgodovina Združenih držav. Miljene za obrambo, niti centa za davek. Ko so časniki objavili novice, dvignil se je hrup jeze med vsem prebivalstvom Združenih držav, oe so rili že republikanci ali tede Ta/isti. Geslo vsih bilo je “Milje¬ ne /a obrambo, niti cente za da¬ vek.” V kongresu se .je nehalo nasprotstvo, in pričelo se je takoj pripravljati na boj. Francoske po, godbe so se suspendirale ali začas, no razveljavile. Vstanovil se je morriaruni oddelek, in imen o van je bil tajnik ali minister mor- narištva. Glasovalo se je za zgrad¬ bo ladij, glasovalo se je za sklad iz. katerega kupiti orožja, vstano, vila se je začasno arma,da, in Wasliington je bil zopet imenovan za glavnega poveljnika. Fantje in mladi možje so se združili v krdela za obrambo domovine lujd stvo ob pomorskih lukah je gradi¬ lo bojne ladje, trdnjave in zenr ske jarke. Vsako francosko zasta¬ vo so strgali in črni trak žalosti, znak ameriških revolucionarnih dni so nosili vsi domoljubi ali pa, tri joti. In takrat je spisal in vglas bil Joseph Hopkins iz Philadel, phia pesem “Hail, Columbia!” (Slava Kolumbiji!), ki se je pov¬ sod pela in igrala. Inozemski in vstaški zakon. Razburjeni Federalisti so skle¬ nili dve najmodernejše postave. Več delavnih vodij in mnogo čla¬ nov republikanske stranke so bi¬ li možje, ki so bili rojeni v Evro¬ pi in so bili v Ameriki podržav¬ ljeni. Največ jih je bilo Ircev in Francozov, in kot, taki so imeli vzrok, da so črtili Anglijo, in vsled tega tudi Federaliste, kate¬ re so smatrali preveč prijateljske Angliji. Da bi zabranili tem ro? jenini 'Naozeincem volilno pravico, in ts tem 'pravico vmešavanja se v poJi)ilw. sp JVipralisti sklenili n*- vo postav<> podržavljenja, katera je prepovedovala vsakem inozein, cu postati amerikanski državljan dokler ni živel 9 let v Združenih državah. Če bi pa to ne bilo do, volj, da bi jih obmolknilo in vmi- rilo, so drugo postavo, ki je opra¬ vičevala predsednika za dve leti poslati kateregakoli inozemca, ki še ni bival v Združenih državah 9 let, da bi zamogel postati poda¬ nik, kamor se je predsedniku zde, lo. Adams ni te postave nikdar vporabljal. Pet let preteklosti so republi, kanski časniki napadali Washing- tona, Adamsa, sklepe kongresa, člane kongresa, in vso inozemsko gionjo Federalistov. Federališki časniki, se ve, so odgovarjali in so ravno tako napadali Republi¬ kance. Ker so pa imeli Federalis¬ ti moč, sklenili so kaznovati Repu¬ blikance, in so sklenili sedicijski zakon, s katerim se je prepovedo, valo zbiranje ljudstva v svrbo razprav zoper postavno vlado. Ta zakon je določeval, da se vsakdo kateri bi z dejanjem, govorjen¬ jem ali pisarenjem deloval zoper postave kongresa, zoper predsed¬ nika, zoper kongres ali katerega koli elana zvezne vlade, zasliši, in če se spozna krivim, da se kaz, nuje z globo in s zaporom. Te po. stave so se Federalisti krčevito držali, in uredniki republikans¬ kega časopisja so se metali v ječo povsod. Sklep Virginije in Kentuckyja svoje Sprejetje teh zoperinzemskih in sedieijskih postav je jako vznemi¬ rilo Republikance, kar je Jeffer¬ sona privedlo do tega, da je vpo, rahljal svoj vpliv, da bi jih drža¬ ve razveljavile. Vsled tega spisal je dve resoluciji in jih je poslal nekem prijatelju v- Kentueky, ka¬ teri je imel nalog, da ho skušal, tla jih zakonodaja sprejme, kladi, •son se je za stvar tako zanimal, da se je zahvalil za njegov sedež v kongresu, in je vstopil v legisla. turo ali postavodajo v Virginia, in decembra 1798 je pregovoril le _ gislaturo, da je sprejela t^ sklepe, ki so znani od tistihmal kot Vir¬ ginia Resulutions iz leta 1798. Med tem časom je tudi, legislatu. ra v Kentucky, novembra 1798 sprejela Jeffersonove resolucije. Oba sklepa razlagata (I) Da je ustava ali konstitucija Združenih držav pogodba. (2) Da je vsaka država stranka te pogodbe; to je, Združene države so elani (part, ners) velike politične tvrdke. Do sem se strinjajo; od tu se razli¬ kujejo. Rosulucija Kentnckvja je trdila, če nastane kako uprašanje vsled pravice kongresa, če sme skleniti kako postavo, je opravi¬ čena vsaka država sklepati o tem uprašanju sama, in zainore vpo. yabifi sama vsako sredstvo katero nji drago. Obe ste se izjavili, da je ino. zemska in sedieijska postava pov sem zoperupravna ali nekonštici- jonelna. Sedem držav se je zglasi¬ lo, da so postave konštitucijonel', ne, vsled česar je Kentucky leta 1799 sestavila druge resolucije, v katerih se je izjavila, da ako ka, tera država misli, da je ta ali ona postava zoperustavna, ima pravi¬ co isto ovreči; to je prepovedati svojim državljanom se isti poko¬ riti. To načelo ovržbe je postalo jako velike važnosti. Avstrijski generalštabevec ruski vohun. Afera Redlova je vzbudila po vsem svetu veliko senzacijo. Sliko o njegovem samomoru priobčuje “Slov. Ilustrovani tednik.” Na¬ dalje priobčuje sliki o N. Vremš- ku, dijaku v Idriji, ki je nenadoma umrl v šolski sobi; uživanje opi¬ ja na Francoskem; o slovenskem pevskem društvu “Bled” v East Conemaugh v Ameriki; o vprizo, ritvi opere “Prodana nevesta” na prostem v Sarki pri Pragi itd. itd. “Slov. Ilustrovani Tednik’ je res prav zanimiv časopis in bi naj ne manjkal v nobeni slovenski rod. bini. NAZNANILO. Cenjenim rojakom po državah Wiseonsin, Illinois in sploh drža¬ vah ležečih vzhodno od reke Mis¬ sissippi naznanjamo, da jih obišče v kratkim naš glavni zastopnik Mr. A. E. Podjed, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in tis¬ kovine. Rojakom ga najtopleje priporočamo. Krajevne zastopnike prosimo, da mu blagovolijo, kolikor mogo¬ če olajšati delo pri obiskovanju rojakov. Upravništvo “ NARODNI VESTNIK” 405 W. Michigan St., Duluth. ČE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš EIy Opera House (Plavi Serž in Norfolk izvzeto.) v Ysa Daša ^iloga oblek za dečke in male fante, izvei seržov in norfolkov, so na ti razprodaji. Zberite oM,'k' štejte 1 /3 od zaznamovane Plačajte stanek in obleka je Vaša, Vsaka obleka je nepreležana in novodobna. Vsako r smo skrbno pregledali kar se tiče dela in blaga. Te obleke so dobre — odgovarjajo naši poznani pošt. in izvrstnosti, in vsebujejo Deške dolgohlačne obleke, za starost 16 do 20 let. Deške navadne kratkohlačne obleke, za starostod 8 do 18 let. Od vseh navedenih deških oblek se ODŠTEJE ENA TRETJINA CENE. Mi imamo tudi na rozprodaji Deške 50c in 75c obleke za kopanje P« . 85c Deške $1.00 in $1.2-5. soa Jersey siveaterje, t po .C PRIDITE PREJ KO MOGOČE. PRIPELJITE DEČKA K Pii HRANITE 33% ODSTOTKA. TO SE SPLAČA Kenney & Anker F'o c-res 409 & 411 W. Superior Street, Duluth, Minn. First National Bank EVELETH, MINN. Nafstarefša narodna banka na MesabaR^ KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih ^ Parobrodni listi za vse črte Plačamo obresti po 3 od sio I-II * k umrl •G ta žen cmah prep "• kr. ž< '118 ap ,jr ?dano 3 nositi ;?le. Os “• s ? mor. ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM . SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGA^ 1 I MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz- celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Pozor prijatelj! Kam boš šel kupit svoje pohi¬ štvo?— Ne vem. — Jaz vem, kje dobiš najboljše pohištvo in ku - hinjsko posodo. — Pojdi k Juretu Mesberg, ki trguje že 16 let na Evelethu in postreže svojim odjemalcem ve - dno pošteno. SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE. GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. GARY DIVISION OKOLICA JEKLARNE (STEEL PLAN, meji naravnost na zapaani del posestva Steel kor ”(’ a "^f l in. derna naselbina. Izboljšane ceste, stranski hodniki, . _ /'k čez 120 hiš je že zgrajenih, in 200 se jih zgradi v 1 deia sedaj pri zgradbi velike jeklarne. Plaža $2. ^ in napraviti denar po strani, investirajte v Garj 0 ^ tjbad v sabt:_A VEM* VOGAL GARY In’Č0MM0NWEALTH Polnil'' F SLAVKI UEAD: GARY LAND CO., 202 Paliadio BIdg " l! z apor L ’ et acija. f ‘ lz J Iedv / k)ob rU) M®erj e . ,'. b °lnišni ■:p n S j .' % čnik Sej ' ol -ienk ' :“ Ve fa r : , U, * e ’ h / Vf attr -- n ‘č-ar ■Z 111 k 0 Se ? a > pri s !° a, Ml Slo Duluth Brewing & Duluth, Mirni. Vari najboljšo in rojakom dobro steklenicah pod imenom,, :: tudi pivo v sodčkih- FRANK TRAMPl? s e t , r,flI) °toč > dr jj v se ka V *v, 1 tih H ' M v > % * ■kS °a TfeV sto upravitelj za Mesaba Rang e * liz stare domovine. Iz škofje Loke. Loka & ea !)lir e ^o in ene kranjsko ..rtt. L- i uni i a so ženske pri- S ‘u* frg ne ka J P rvih letošnjih rf' lisičk) in so jih prodajale f', , a erico po 10 vinarjev ter so ^ j R li naglo spravile v denar. ■ bilo na trgu zelo ži. kakor konzu- je f',„i prodajalk F , lV se je kar gnetilo. Je pa že [fprecej novine. Češenj, zgod, t‘ hrU škin marelc, novega krom [Tj črnih in rudečih jagod in rj, yrtnili cvetk. Češenj je bi- f-'.".' trgu 140 velikili pletenic f J drage so bile jagode, —1 J* - bile danes prvič na trgu. sta bila dva 7 K. No- „ kroinp^ja -- a veljal 100 K '"baolVkomadov za 10 vin. aj e preiskalo g,* nadzorstvo je Lirično hiejo 1365 jajc, med r^imi ste bili dve pokvarjeni. rikanec pod posteljo. Ms. ne, seljak v Lugu, prenoču- ksndidate za Ameriko, ki M, 3St A IH Ki, iČA, ;er Lfeližič P-d L~ potnega lista da pri njem P jo agenta. Njegov sin Šte_ rjvližič jih P otel, ‘ P roti nagra- r c e jo Brežic, in če se vse le- P wis reči, imajo potniki prosto P l Ameriko. Dne 2. junija oko. jjvetih zvečer so stopili orožni- IvCeližicevo hišo,da vidijo, če ni PL tam kak Amerikanec. Kar PLijo, da mole iz pod postelje Ljoge. Ker n °g e navadno niso L telesa, pozovejo junaka, da jffde ven. Mož se je s težavo sko. U izpod postelje ter priznal, j® čaka in kam je namenjen, jjf je Štefan Petrič iz Brezja, Kastanjevica na Kranjs¬ ki Imel je s seboj 518 K. 62 v. Jotnine, potnega lista pa ne. Orož¬ ji so ga izročili okrajnemu ob. jat vil, ki ga je obsodilo na osem jbi .spora in 50 K. globe. mrl je posestnik in bivši žu¬ lju v Trzinu g. Rok Plorijaneie, •39 let. — V Suhadolu je umrl 8S. letu svoje starosti Jernej Pe_ Cesto Škofja kolodvor so pričeli gradi ti pretekli teden. Ko bode dogra¬ jena, se bo promet škofje Loke precej povzdignil. — Staro loško cerkev so zelo lepo preslikali. Tu¬ di oltarji se bodo popolnoma pre, novili. Požar. Na Lancovem pri Rado' ljici je v noči od srede- na četrtek 14. junija izbruhnil pri g... županu Ivanu Derniču velikanski požar, ki je povzročil ogromno škodo. Novice iz Kranja. Dne 5. .junija, ob štirih zjutraj je umrl pod me. stom kramar Peter Bajželj. Umrla je v Kranju g. Terezija Prešeren, rojena Gollmayer, tašča g. Antona Šlambergerja, e. kr. no¬ tarja v Kranju. Umrla je v Ribnici na Dolen¬ jskem zelo priljubljena, ugledna in vobče spoštovana gospa Kordu, la Križman, rojena Gelse po dol¬ gi mučni bolezni v visoki starosti 86 let. Žrtev alkohola. Umrla je v Tr. žiču vsled akutnega zastrupljenja po alkoholu Frančiška Dobrin. Našli so jo nezavestno pod'kozol¬ cem. Kakoršnjo življenje, taka smrt 3E nk. ih cen * 1 Cft6' 0 ie $ r 5' 5« Smrten padec s črešnje. Primo- ne Ignacij iz Žirov, popravljalec :c žag, je včeraj bil v rudniški »visi pri posestniku Francetu tajni. Primožič je zlezel na To ‘jčevo črešnjo in obiral črešnje. i lem se mu je zlomila veja a Primožič je priletel mt zemljo toliko močjo, da si je zlomil no, in pretresel možgan. Primožiča irepeljali v deželno bolnico, rje umrl. T -ye na ženskih klobukih na že- [ ~:ah prepovedane < Glasom od. -• '■ kr. železniškega minister* va c ’d 18 aprila 1913, št, 6489, je [•povedano na avstrijskih želez- •ah nositi v klobukih nezavaro. igle. Osebe ki kršijo to pre- se morejo izključiti od voz. r ,J zapadejo kazni od 2 do 200 p! »li zaporu od 6 ur do 14 dni. kstacija, Brezposelna Ana ® 4 >z Medvod in Martin Potoč- 2 Dobrun imata žedalje ča* razuierje. Zadnji čas sta bila ^ • bolnišnici. Turkova je okre. ' J® šla stanovat na Žabjak »tožnik pa je ostal še v boh .oči mu je srce zahote. f - n ol.jenki in ušel je iz bolniš* j'^veda v bolniški obleki. Ko ‘»tormiral v hiši, kje Turko- anuje, je šel v stanovanje in .■j- 7 , 8 ' ra lmi iz voljenko z ne. ^ fzničarjem. Nastal je ogenj l| 111 je železničar odne- «i i ■ v e< ^ a i P a stopi namesto "■ šefa v deželni od. Mrtvega so našli dne 6. junija okoli petih zjutraj na poljski poti med Pivko in Naklem 57 let stare¬ ga užitkarja Janeza Kuharja s Pivke. Kuhar je šel malo prej od doma. Ker je bil epileptičen in je ležal na obrazu, se sodi, da ga je napadla ta bolezen in ker je padel na obraz, se je zadušil. Otrok utonil. Ana Žarn iz Dol. Aplenka je imela v oskrbi dvele. tnega Franceta Žarn. Ta je zašel v precej globoko lužo in utonil. Ana Žarn bo imela pa sedaj pota in sitnosti ker je otroka za nekaj časa pripustila samemu sebi. Dr. Karel Triller je obdržal svoj deželnozborski mandat, da tako že letos ne povzroči nove deželno- zborske volitve v Ljubljani. Umrli so v Ljubljani: Karel Hu dabiunigg, zavarovalni višji nad¬ zornik v p., 77 let — Ljudmila Ham, roj. Marinko, poštnega sluge žena, 30 let. — Štefanija Blatnik, hči pekovskega pomočnika, pojde¬ ta. — Viktor Stalovvskv, sin po. stajnega mojstra, 9 let. — Marija Marinšek, dninarica 72 let. — Ma¬ rija Bogataj, postrežnica, 60 let. — Anton Činkole, dninar, 41 let. Umrla je pri svojem zetu gosp. Mihi Omahen v Višujigori v petek dne 13. m. m. Terezija Zupančič. Beguncu pomagal. Dne 24. mar¬ ca t. 1. je sedel Jože Kristan v Spodnjih Pirničah v Bačnikovi gostilni Jožefa Robosa. Nalsednje- ga dne so orožniki Kristana are. tovali in ga vklenili. Med tem pa ko so se vršile v dotični gostilni zadevne poizvedbe, se je posrečilo Kristanu pobegniti. Z zvezanimi rokami je bežal mimo doma Jože¬ fa Merjasca, tovarniškega delavca Ta je takoj opazil, da je Kristan ušel orožnikom. Na njegovo pro¬ šnjo je šel ž njim v gozd, kjer mu je verižico na rokah prepihi in ga popolnoma osvobodil. Merjasec, ki tega ne taji, je bil na eh mesec ječe obsojen. Nespodobno vedenje v cerkvi, Matevž Podbevšek, 20 let star, iz Zlatopolja, je prišel na svet dan popoldne v farno cerkev v Podgo. ri k litanijam. Vsedel se je v zad¬ njo klop ter svojega soseda po vojaško pozdravil, Nato se je par. krat pokril in odkril, se oziral na¬ zaj, ljudem pest in fige kazal, vsled česar so ga ljudje iz cerkve potisnili. A. Podbevšek se je zopet povrnil in pri petih litanijah tako glasno in napačno pel, da je bila cela cerkev motena. Izgovarja se s popolno pijanostjo, kar pa ni bilo resnično, ter bo moral zate 14 dni sedeti v strogem zaporu. Skrajna malomarnost.^ Dne 24 aprila t. L, popoldne so šli vsi do m a čini Logarjeve hiš- v Studom žitkarioe Helene Logar r,a čili cj.o leto in ŠTAJERSKO. Občinske volitve. Dne 16. m. m., so še vršile za občino Hotinja vas—Orehova vas pri Mariboru občinske volitve. Hosedaj je župa¬ nova! državni in deželni poslanec Fr. Pišefe, Par nezadovoljnežev se je združilo z nemškutarji in so hoteli tako strmoglaviti Pišeka in druge pristaše Kmečke stranke. Agitirali so noč in dan kljub agita ciji so propadli. Slovenska stran, ka je zmagala v II. in 111. razredu po hudem boju. Združeni nem¬ škutarji in nezadovoljneži so pro¬ drli le z naj večjo silo v L razredu. Nekdanji “Slovenec” Lobnik se ni sramoval skleniti zveze z naj- hujšim nemškutarjem “Gril.Leš- nikom. Proč z onimi, ki se iz o- sebnih ozirov vežejo z narodnimi odpadniki! Sestra g. profesorja M. Pleterš- nika umrla. Iz Pišec pri Brežicah se poroča: Blagega gospoda pro - fesorja Maksa Pleteršuika je za . dela bridka izguba. V soboto, dne 14. m. m., so mu zagrebli ljubo se¬ stro, gospodinjo na rojstnem do - mu, daleč znano Pleteršnikovo Tončko. Tako dobro, usmiljeno, ljubo in gostoljubno srce, kakor ga je pokojna imela, se redko naj¬ de. šolška mladina z učiteljstvom, petero duhovnikov z dekanom ter nepričakovano velika množica Pi_ šečanov jo je spremilo na kraj po¬ čitka, Globoko potrtemu gospodu profesorju in njegovemu gospodu bratu in sestri iskreno sožalje. Umrl je v Gradcu ravnatelj bol¬ nice, g. dr. Leon Frank iz Zagre¬ ba, star 37 let. Slavnost 40_letnice graškega veteranskega zbora. Preteklo ne¬ deljo je slavil graški veteranski zbor 401etnieo, združeno z blago - slovljenjem nove zastave. Že na vse zgodaj so posebni vlaki pri _ peljali vse polno gostov od blizu in daleč. Ob 11. se je vršila na vojaškem vežbališču slavnostna sv. maša, ki jo je daroval vojaški superior nuisgr. Jaklič ob asisten¬ ci vojaških kuratov g. Rozmana in g. Zajca, Po sv. maši je imel č. g. Rozman slavnostnemu dnevu primerni nagovor, nakar je mnsgr Jaklič blagoslovil novo zastavo. — Med povabljenimi gosti so bili de¬ želni namestnik, mestni župan, zbornični poveljnik in č. g. kurat Ljubša. Popoldne se je vršila ve¬ selica, in šele ob pozni uri so za. pustili gostje in tuji veteranci Gradec. Umrl je v Mariboru tiavčni nfL cijal Anton Wach. * saj. SVet nik Franc Dober- Kranj* 1 dri »štev me zveze ga¬ je radi svoje visoke 11 °dstopii. razun uz polje. Tej so izroe 9 mesecev starega sinčka gospo, ihrjeve sestre v varstvo. Kako malo se je pa brigala za otroka, kaže dejstvo, da je otroh v ’ komaj 23 korakov od hiše odda - ijeno plitvo mlako, kjer je vtonil Sodišče je obsodilo malomarne varuhinjo na en teden strogega zapora PRIMORSKO. Umrl je g. Andrej Štrekelj, vi¬ kar na Pečinah. Pokojnik — blag in dober duhovnik — iz znane družine Štrekljev, se je rodil leta 1877 v Gorjanskem na Krasu ter bil ordiniran leta 1902. Služboval je kot kaplan v Podmelcu ter kot vikar na Pečinah, Težka bolezen ga je sicer mučila dolgo, vendar zadnje čase se ni slišalo, da bi bil tako nevarno bolan. — Na večer smrti pa mu je bruhnila kri in u- bogi mož je končal težko pot svo. jega zemeljskega popotovanja. Roparski napad. Na stopnicah hiše št. 42 v ulici Valdlrivo v Tr¬ stu, kjer se nahaja urad akcijske družbe “Spalato” za portland _ ski cement, je napadel neki zloči¬ nec 20-letnega inkasanta Benve _ nutta Zajca parobrodne družbe Dalrnatia” Napadel ga je odza- daj, ga v naglici zabodel dvakrat z žepnim nožem in mu iztrgal vre. čico z izterjanim/denarjem. Zajc je imel pri sebi štiri tisočake, po en stotak in dvajsetak in nekaj drobiža. Storile?, ki je Zajca le lahko ranil, je baje kakih 25 let star. Sledu za njim še nimajo no¬ benega. Pravi/o, da je slučaj ne _ koliko sumljiv'. Živinska mati. O perici Tereziji Rojčevi v Trstu, ki je bila ukradla precej periJh, katero je bilo last splošne bolnišnice, smo svoječasno poročali. Sedaj pa se je vršila pri njej hišm preiskava. Policija je odkrila strašne razmere, V nekem kotu v Kuhinji je namreč našla kurnik in v njem štiri leta starega sinka Rojčeve. Mali Leon boleha že sedem mesecev za kostnim bra¬ morjem in je ležal ves ta čas do¬ cela zapuščen na lastnem gnoju zaprt v lurniku. Razen tatvine se bo imela živinska mati zagovar. jati tudi radi tega zločina. Dva m jaka vstreljena. “Pri¬ morski list” piše iz Ajdovščine: V Palii imajo tamkajšnji topni, carji svoje skladišče, ki je zastra¬ ženo (d enega vojaka. Dvema zli- koveena domačinoma pa ni dalo miru da ne bi metala kamenja na vojaka_stražnika. To se je ponav¬ ljalo več večerov. Neko noč pa so hoteli vojaki vloviti nadležnika in v to svrlio se je postavil okoli skladišča kordon straž, ki naj ti čka vlovi. Dva vojaka sta ležala na straži v nekem grmu. Patrulja ki je šla mimo, je mislila, ko sta 1 se ona dva vojaka zganila, da sta tam nagajača, in je začela strelja¬ ti. In res je zadela oba vojaka ki sta na tak žalosten način pustila svoje mlado življjenje. Domača zlikovca pa imata sedaj te dve življenji na vesti in morebitne ka¬ zni, ki jih dobe vojaki, oziroma poveljnik patrulje, ker je najbrže prenagljeno uporabljala orožje Vročina v Istri. V Istri vlada' že dalj časa suša in neznosna vroči. na. Pomanjkanje vode je silno._ Žito je zgorelo; vene koruza, fi¬ žol, krompir, grašek, korenje, pe¬ sa in solata. Pašniki so vsi kakor zgoreli. Ako ne bo v kratkem de _ žja, bo vsa letina vničena razen grozdja. Nesreča pri rezanju krme. S strojem za rezanje krme si je obe nogi strašno ranil 34 let stari kine to valeč Anton Kokol iz št. Petra pri Gorici. Spravili so ga k usmi¬ ljenim bratom v bolnišnico. Za vnetjem slepiča je umrl v Gorici cestni podjetnik Andrej Poljanec z Dola nad Ajdovščino. Samomor v Pulju V Pulju se je zastrupil slikarski pomočnik O- brekar, doma iz Spodnje Štajer. ske. Družinske razmere naj bi bile vzrok nesrečnega-dejanja. KOROŠKO. Sovče. Dne 7. junija zvečer j? nastal v Sovčah vsled preobilo za¬ užitega žganja krvav pretep z ža. lostnim koncem. Klančnikov hla¬ pec Janez švaj v Sovčah in Anton Popodi iz Rateč na Gorenjskem, oba polna šnopsa, sta se po krat¬ kem prerekanju spopadla. Iz jeze, ker ga je Janez Švaj potisnil na tla, potegne Popodi nož in dva _ krat tako nesrečno sune Švaja v trebuh, da mu prereže želodec in čreva. Težko ranjenega Švaja so prepeljali v beljaško bolnišnico. Popodija, znanega pretepača in šuroveža, ki tudi svojo mater do krvi pretepa, pa v zapor. Samomor. V Rutah, v občini Blajberg, se je vstrelil 42 let stari gostac Ignacij Jošt. Pravijo, da je bolehal na neozdravljivi bolezni. Požigalec pri Miklavcu — pek Pri Miklavcu je zanetil ogenj ne¬ ki pri MikJeve«. »službeni pekov, ski pomočnik, Josip'Moritz, ki so ga že aretirali in izročili sodišču. Moritz je služil že deset let pri Miklavcu. Škoda 10,000 kron, ki jo je naredil požar, je skoro do - cela pokrita z zavarovalnino. Toča. Strah vsakega kmeta. To ca, je zadnji čas že večkrat grozi, la, pa žal tudi napravila že škodo. Tako je hudo pobila, kakor poro - čajo, v št. Vidu v Podjuni; uni. čila je žita in napravila škodo na drevju. Tudi v Celovcu je že en¬ krat začela padati, pa ni naredila nobene škode. Strop se je udrl. V veliki dvo¬ rani, hotela Sandwirt v Celovcu se je udrl strop, in sicer sprednji del Dve tretjini stropa ste ostali ne . poškodovani, vendar je pa bila ne varnost, da se lahko vsak čas ude- rete. Zato je oblast dvorano zapr. la < Sreča je le, da ni bilo nobene¬ ga človeka v dvorani, ko se je zgodila nesreča. Dvorano je zgra¬ dil stavbni mojster Horčička. — Vzrok nesreče je baje slab lesni materijah Dediča iščejo. Dne 25. novem _ bra 1912 je umrla v Potoku v ob¬ čini Smerče brez vsake oporoke gostilničarka Marija Janšic. — Okrajno sodišče v Podkloštru po. zivlje pstavnega dediča Andreja Janšica, o katerem ni znano, kje je, da se zglasi do 12. majnika 1914. Djekše. Dne 30. maja so spre¬ mili k večnemu počitku mlado kmetico Drtnikovega posestva Te¬ rezijo Krištof. Bila je stara šele 25 let. Malo nad dve leti je bila o. možena. Sušica je klicala in pri klicala bridko smrt, ki je .kakor prezgodnji kosec neusmiljeno ma¬ hnila s svojo ostro koso. — Dne 3 - junija so v skupni grob položili dve stari, pridni materi. Bili ste to Uršula Gerčnik, stara 74 let, in Marija Vernik, stara čez 77 let.'— Popoldne proti šesti uri iz temne, ga oblaka glasno zagrmi. Strela udari v Kormonov skedenj. V par minutah je bilo razun kašče vse obširno poslopje, hiša in svinjak v ognju. Z največjo silo so rešili ži¬ vino, oprava pa je ostala vsa v ognju. Zavarovalnina ne bo za¬ dostovala za nova poslopja. Brnca. (Siidmarka je priredila v nedeljo, dne L' junija, v Ščebnu nad Brnco z velikim hruščem Waldfest, ” ki pa je bil večino, ma le od Beljačanov obiskan. Bi¬ li so to večinoma uradniki ravna, teljstva državnih železnic, dohtar¬ ji, učitelji itd_ Od domačinov so bili le nezavedneži pričujoči ki ne računajo,, da so taki “Waldfesti” le limanice, na katere jih lovijo za svoje nemško stvar. Kar se nam je zelo čudno zdelo, je bilo to, da je bil v sredi med temi hajlov ci in pročodrimovci tudi katehet meščanske šole v Beljaka g. Ka, rel Maierhofer. Čudna podoba: Okoli sami najstrastnejši nasprot¬ niki vere in katoliške duhovščine. V sredi med njimi pa — katoliš, ki duhovnik! Seveda je bil kot bela vrana” junak dneva. Borovlje. (Umrl) je tu v torek zvečer, 3. junija, brat g. vladnega svetnika J,- Scheiniga, g. Peter Seheinig. Ko se je vračal domov od soseda, se mu je vlila kri. Bil je ugleden mož. V sredo zjutraj 4. junija, je tu pri svojem svaku puškarju Winklerju umrl ugled¬ ni posestnikov sin Karl Sušnik, p. d. Žavrov, v Šmarjeti v naj lepši svoji dobi. IZ SLOVANSKEGA SVETA. 17 dijakov izključenih zaradi narodnosti. V poslednjih dveh mesecih je bilo na srednjih šolah v severni Ogrski izsledovanje pro ti celi vrsti dijakov slovaške na¬ rodnosti. Poizvedovanje so oprav, ljali profesorji in ponekod tudi tajna policija. In kaj je ta mladina zakrivila f Edino to, da se je vz¬ gajala v materinem jeziku, da so si dijaki raznih gimnazij dopiso, vali in da so žrtvovali nekaj vi¬ narjev za Rdeči križ v prid bal¬ kanskim Slovanom. Radi teh zlo, činov je bilo toraj izključenih 17 slovaških dijakov, od teh štirje iz vseh mažarskih zavodov. Kakor poročajo češki listi, odide večina izključenih dijakov v Prago, kjer se bo pač neovirano vzgajala v materinščini in si lahko slovaško dopisovala. S takim nasiljem pa naduta mažarska klika ne bo za¬ trla Slovakov, ampak le bolj in bolj vzbujala narodna zevest, med njimi. Nemci na nekdanjih slovanskih tleh. Nemško društvo “Ostmark” kojega namen je širiti nemštvo v .poljskih krajih Vzhodne Prusije, je zborovalo 24. m. m. v Bidgošču (Brombergu). Konstatiralo se je, da društvo svoje ponemčevalne namene z vspehom zasleduje. Ob tej priliki so govorniki povdarjali da ni v Evropi naroda, ki bi imel večjo kolonizatorično silo kot Nemci. Z neko samozavestjo se je naplašalo. da skoro polovico vseh Nemcev v Evropi živi na ozemlju, ki je bilo pred 900 ali 1000 leti slovansko. Sama mesta Berolin in Dunaj ležita na prvotno tujem ozemlju, ki so ga pozneje Nemci kolonizirali. — Toda Nemci niso le mojstri v kolonizaciji, marveč istotako odločni germanizatorji. Polaške Slovane so totalno ger, manizirali. Nemški pritisk se je v XIV. stoletju začutil celo v Žmud- ski in na Litvi. Da ni prišel v pravem času Grunvald, bi bila morda že polovica današnjega poljskega jezikovnega ozemlja ponemčena. Roparski napad v gozdu. 31. maja so trije našemljeni roparji napadli pri Vuki na Hrvaškem uradnika žage Neusehloss v Les¬ kovice, ki sta nosila 7030 kron de, narja za izplaeanje delavcev. En ropar je bil oblečen kot ženska, drugi je imel obraz črno nama¬ zan, tretji pa je imel puško. Urad, nika Hal e mn je zadel strel v hr¬ bet, da se je smrtnnevarno ra¬ njen zgrudil. Drugi uradnik, Blau je zbežal na dresini z delavcem, ki je dresino poganjal, do bliž, njega telefona v gozdu, od koder je stvar naznanil v tovarno. Potem se je vrnil k ranjenemu tovarišu, ki so mu med tem roparji vzeli denar, nakar so izginili. Uradni' ka so prepeljali v osješko bolniš, nico. Policijski pes je dobil sled zločincev. Bržkone je rop izvršil znani tat. in ropar S. Konstanti- novič, ki so ga z dvema tovariše¬ ma takrat videli ob gozdu. Slovenec poveljnik otoka Ada Kaleh. Kakor že poročano, je ogr, ska vlada anektirala turški otok Ada Kaleh. Naj omenimo, da je bil poveljnik temu otoku Slovenec g. Rudolf Pless iz narodne dru¬ žine, g. M. Plessa iz Devina Primorskem. fl Miners National Bank, EVELETH, MINN, » s ® Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 » » » Pošiljamo denar In prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. G' Kdor želi kupiti za svoi denar dobro blago, ki prekaša v kakovosti vsako drugo, naj se obrne na nas. Mi imamo vedno veliko zalogo hišne oprave, peči, štedilnikov, postelj, omar itd. Dalje imamo vedno v zalogi različne barve, poljedelsko ter ro¬ kodelsko orodje po nizki ceni. Postrežba solidna. Za obilen obisk se najvljudneje priporoča ANDREW ROINE TRGOVEC Z ŽELEZNINO (Nasproti poštnega urada) CHISHOLM, MINN. J J Rojaki na Ely, Minn. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnile se na JOHN DINSMORE LIVERV TELEFON ŠT. 55 kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo. Vprašajte za cene pri nas, kadar kuj polrebu jele! JOHN DINSMORE, lastnik.l Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem vee strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. }R % Si Si Si s; Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Bdwabik in okolice svojo lepo ure¬ jeno in bogato založeno grocerijsko trgovino. V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro¬ daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! ZR mnogobrojen posel ln naklonjenost se uljudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina BIWABIK, MINN. Telefon 63. Si Si Si Si Si bft Si m s; SR Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček -$1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. “Narodni Vestnik” National Herald. SloTenic SamMKeeKlj. 0vneti and puMisheti by siovenian Printing & Publishing Company > Corporation, j ; ( Joseph Koshak, Treasurer flact ot Business: Dututti, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald tssoeti ererj Monday tod Ttiarstiar; suPscrlptloa jevrlj $2.00 • ' • .. {■ " ■■■ •_ M The besi Atirertlslng metiluni among Sl o* en lani In tile KortltveS),;, i Hates on appllcatlon , »Btereti is seconti-ctass matler May 11.1911 It ttie post ottlct Oulutti, Mino., under the Act Marcti 3,1879.“ »NARODNI VESTNIK" Izdala Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. , Uu|n vMk ponedeljek In Četrtek zvečer na 8. straneh Naročnino stanc: It itmrlkp to Canado zi celo leto za pol leti Za Evrope o ceio leto . . $ 2.00 $1.00 $3.00 Dopisi brez pedplta In osebnosti se ne sprejemajo, Denarne poslljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: 'Narodni Vestnik”; 405 VV. Michigan Street Duluth, Mlnn. Opominjajte se ob raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. DELAVSKA ODŠKODNINSKA PO¬ STAVA V DRŽAVI MINNESOTA. V “G. S.” opazili smo sledečo'-pmročili: ‘'/hisholm, Minn. — Novi odškodninski ža¬ len stopi v veljavo s J. julijem t. 1.” “Zakon zahteva, da se ponesrečenec zgia- pri mestnem tajniku v 30 dneh po poškodb i , kjer poda, podatke o nezgodi. — Mahne.” Narodni Vestnik je bil namenjen seznani. I pravočasno naše ljudstvo po Minnesoti s !< a novim delavskem zakonom; oglasimo se ■. že danes, da ne bo nihče, za slučaj nezgode 0 ‘: smrti, imel zastonjskih potov k mestnem ■ nikn. in da se bo vedel v splošnem vsak , vnati, če se pripeti nezgoda ali smrt. Vse hvale vredno je, če poroča ta ali oni :•: j resničnega med svet; ravno tako je pa vse 5.: raje vredno, posebno pri resnih, zakonodaj- « h stvareh, če se kedo prenagli in zatrobi : kaj v svet, česar sam ne ve kako ali kaj je. 1 i.sebno pri takih stvareh kot so postave je 1 reba stvar povsem dorbro vedeti in razumeti, edno -se razglasi med ljudstvo. Tega prin- t'pa se drži “Narodni Vestnik”, in držal se pa bo tudi v bodoče — zakonov ne bo nikdar i azglaševal, predno ne bo vedel kaj in kako na stvari. NOVI DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON. Vorkmen ’s Compensation Law” za državo Minnesota stopi v veljavo dne 1. okt. 1913. Vsak ki se ponesreči pred tem časom, pod¬ vržen je stari postavi, in, če zna angležko to_ ! ko da se zmeni, naj gre sam k glavnem ura_ cin družbe pri koji je bil vposlen, oziroma.k,o ja je njegovo poškodbo zakrivila, in naj se poravna sam, če mogoče brez odvetnika, kjer. odvetnik požre mnogokrat pol stroškov, mno: p o krat vse, Tak žalosten ^slučaj smo videli v N. V, št, 139 med duluthskimi novicajni, bo ,ie oderušeki De La Motte popolnoma oropal ponesrečenega Hrvata Golika, Kolikor bo advokat več dobil kot ponesrečenec, lojlikofni še več bo pa požrl. Advokata je vzeti le V ' ' "kjm-m slučaju, če prizadeti dobro ve, da še . : godi kriviva, in, &S bo S pomočjo -nj%a res kaj dosegel. In potem naj ife-tprnizvezapa- ž+;nega odvokata, in se ne datLv roke lju dem vrste De La Motte. WrwHirnr'in Isto velja, če katerega vbije. Če znajo. »tali auglažko, naj gredo k kompaniji sami;, in konec konca bo povoljnejši, kot če se Jajo v roke kakem mešetarju, ki dobi večkrat pta_ c o od koinpanije, na drugi strani pa še priza ‘h te ocigani. Dandanes je povsod dovolj enpr g enih rojakov, ki znajo nekaj angležko. Kdor se poškodi, obrne naj.se do teh za svet; in če misli, da potrebuje odvetnika, zbere naj G poštenega moža, ali pa rajši nič — v 90 med sto slučaji bo vsak sam najboljše opra¬ vi. Toraj s 1. oktobrom 1913 pride novi delav- fJd odškodninski zakon v veljavo. Od tega dne naprej bode vsak odvetnik : j vsak agent odveč/čč zna poškodovanec an_ gl 'žko: v nasprotnem slučaju bo pa vsak po. Št mjak dober za tolmača, ker postava natan¬ čno določuje svoto koliko je plačati za zgubo roke, noge, očesa, za slučaj delne ali • popolne pdhabljgnjgti, in za slučaj smrti, Jp,o/j r ova določuje tudi komu je za plačati 'odškod .*;ia in za koliko časa, in nobena tožba ne po bo razpravljalo o delavskih zakonih, storil bo Narodni Vestnik v državi Minnesota, ali ka) terikcli drugi državi, svojo dolgost. Pridrli, žil se bo vsikdar istim ki hi je joj,Loj za pravi, ce delavstva, ker Narodni Vestnik se zaveda, da je odvisen njega obstoj in njega bodoč¬ nost od delavstva, od slovenskega delavstva t— tnožkih in žensk. \ j ' Kakor delavski - j--!...-*' ve/Minnesota danes delavca pri malih nezgodah —zgube tiphta. prstu in jednacih. Naravnost zavreči':^* p a v'slučajih večjih poškodb in v s lučaju sin rti; dogovorjeno je, da bodo v si ; 1 ist i in vsi delavski vodje nastopili rama ob rami o pravem času, da se bo zakon polagotha koli¬ kor mogoče zboljšal v prid delavstvu. Kar se tiče naznanila poškodbe po novem delavskem odškodninskem zakonu; ki’ stopi v pravomoč z dnem 1. oktobra 1913, pravi sek. cija 19 dotične postave to le: “Če ni delodajalcu popolnoma znano, da se jd.jkedo poškodoval, ali če poškodovani de. lavec, ali kedo drugi od njega odvisni, ali zastopnik poškodovanca ali od njega odvis¬ nih' ne naznani pismeno delodajalcu o poškod¬ bi v teku 14 dni po pripttitvi nezgode, potem ne izplača Hi kalea odškodnina, dokler se nezgoda he naznani delodajalcu, ali dokler on ne dobi vednosti o nji.” “Če se naznani, ali zadobi delodajalec vednost o pripetitvi nezgode v teku 30 dni po pripetitvi, potem ni nenaznanilo, pomanjklji¬ vo ali nepravilno naznanilo nikak zadržek za dosega odškodnine, izven, če delodajalec do. kaže, da so zal^feT)! fičfiaznanilo, pomanjklji vo ali napačno naznanilo predsodki zoper njega.” ..te. “Če se naznani, ali, če zve delodajalec v teku 90 dni za nezgodo, in; če .delavec, ali od njega odvisni, dokaže, da ni. naznanil preje vsled napake, popustljivosti, nevednosti o poškodbi ali o postavi, ali: nezmožnosti, ali vsled zvijače, sleparstva ali zapeljivosti delo. dajalca ali njegovega agenta, potem se zame¬ re odškodnina dovoliti, izven, če delodajalec dokaže, da se ni naznanilo vsled predsodkov, v kojem slučaju se zniža odškodnina za toliko kolikor bo pokapala vispkost predsodkov. Če se ne naznani, ali, če delodajalec ne zve za nezgodo v teku 90 dni po pripetitvi nezgode, potčhrŠe ne dovoli nikaka odškodnina.” Povedano po domače, je toraj najboljše, da se naznani vsaka najmanjša in največja poškodba in smrt v teku 14 dni pismeno pri delodajalcu, ali njegovem agentu, zastopni¬ ku ali superintendentu. S' tem se ogne človek vseh sitnosti, in dobil bo najprej odškodnino. Na tožbo ni niti misliti. Postava, je postava, in kar je v postavi sklenjeno se dobi, nič več in nič manj, četudi vzamemo še tacega od¬ vetnika. Odškodnina se pa tudi zamere pogojno do biti, če se naznani poškodbo v 30 dneh, in ce. lo v 90 dneh. Kdor se ne zglasi v teku 90 dni po pripetitvi nezgode ali smrti se obriše pod nosom, — ne dobi nič. . Naznanilo treba odati osebno delodajalcu, ali takem njegovem agentu, ki. je opravičen ga zastopati pravomočno pri sodniji, ali se pa pošlje v priporočenem (registered) pismu na delodajalčev, naslov v državi Minnesota, in se napravi prilično takole: zamoreta sama pogoditi glede odškodnine; yendg,r mora paj pogodbo potrditi sodnik o . krajnega sodišča (Dištrict CourtT -Pogodba' s? mora potem vpisati pri tajniM okrajnega sodišča (clerk ojf the Dištrict. Conrt). Za slu¬ čaj, da bi delodajalec ne kotel ‘fflačilvftti ka. k,or je.Joilo pogojeno, zamore isti,; ki ima ,tir."; . bjo J šk ednino, po preteku'30 (M* odkar; f S£ j>- z^ciuja : AMškodnina izplačala, ali, če se- ^pk)h ni plačala, 30- dni ,..po sklepu ppgodbe;, vložili tožbo pri (okrajiiejh sodišču. . v endar mora pa 5 dni pred. tožbp. delodajalcu pisme¬ no naznaniti ; da bo nastopil tožbeno pot. Akp'se delodajalec in ponesrečenec ali nje govi odvisni ne morejo sami pogoditi za od ‘ škodnino. predložjrse vsa stvar tajniku okraj, nega sodišča dotienega okraja (clerk 6f the prpper Conntiy), kjer seje nesreča pripetila. Sodnik bo potem v teku 3 tednov povabil pri¬ zadete stranke v sodišče in bo izrekel odlok. Tako je sto novo- delavsko odškodninsko postavo (workmen’s compensation law); in Narodni Vestnik bo: o pravem času o nji podrobneje spregovoril, Če se ne izda o tej stvari slovenska knjižica. kakor sin o puli. Ime in naslov delodajalca. . ' NOTICE. ' . Vou are lierebv notified that a n injiiry >vas received. by . (ime. ponesrečenega), \vho was in your employ at (mesto ali kempa kjer je ponesrečenec delal), \vhile ehgaged as (po klic kaj je delal), on or about the ('dan) day of (mesec) 19 (leto), and \vljo is nov located at (naslov ponesrečenega), tirat so far as now known, the nature of the injurv was (kaj se je ponesrečenemu zgodilo), andthat compen. sation may be clairned therefor, .■« ' *r u (Podpis) ' -' ! .. (Naslov) (Kraj, dan, mesec, leto.) i— .Spodaj, v-^ovrasfenvrrstavi so stvari v okle pajrri zpdfe j e n i gornje prilično to le:, ■ G _ ■■■; Oliver Mining Company, • vm; Duluth, Minn. Naznanilo. Š tem. se Vam naznanja, da je ponesrečil Viljem firunšmid, kateri je bil v Vaši službi V Mahoning rudniku na Eveleth, Minn., kot rudar, dne 5. julija 1913/in kateri je sedaj na 405, Grant Street, Eveleth, Minn., in koli¬ kor se sedaj ve, je poškodovanemu zdrobilo palec na levi nogi, zakar se bo zahtevala od. škodnina. Viljem Brunšmid,, •• 405, Grant Street. Eveleth;. Minn , 10. julija 1913. ^Piravi Pain Expel- ler lahko tudi na znotraj uživaet z dobrini uspehom. Vzemite štiri kap¬ ljice s polnim ko¬ zarcem vode. 25c in 50c po lekarnah ali naravnost od F. A. Richter & Co. 74-80 Wa*liinrton Street NEW TOBK, N. V. "MM s OD 171’ DO 1867. (Dr. Ign. žitnik.) Nadalevanje. / Slovenci iz Ranga mudivši se v Duluthu, prenočujte v La Salte hotelu 12—14 LAKE AVE., DULUTH, blizu mostu na levo ob Superior cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sicer od 50c do $1.50 na dan od sobe. vl» Ve V■>»» «** 'C 't' 4* 5 »e »*v ** f NE ZAMENJAJTE! , NEPOtorT; , llhlin DA JE Mestna V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 rtr največj a in najvarnejša slovenska hraniir,- __lil i__ mn i m m* Prometa,, koncem je zaklad hranilnice leta 1911 B I/I R Stanje hranilnih vlog 42 miliionm, J w° V Rezervni i milijonov kr 0ll 1*300.000 kro B obrestuje po 4 1 2 °lo te nm% Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice i stna občina ljubljanska z vsem svojim pre D njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50^°-' jonov kron. Poslovanje nadzoruje c kr a • , vlada kranjska. ‘ * ezels » Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljiv' Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošli J baD ® na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubijani • r - kako drugo manj varno “šparkaso”. Nam pa tak ' D ae po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov^ ^ site razločno in natančno. p:- Izključena je vsaka špekulacija in izguba vložene denarja. -‘ cue ža Vendar ni natančno, da bi moralo biti naz nanilo ravno tako kot je zgornji vzorec. Do¬ volj, da se pismeno naznani delodajalcu kedo, kje, kedaj, in kako se je ponesrečil, in kje se ponesrečeni sedaj nahaja. Delavci ih dfelavk^. driitč ge pA, kolikor To pač razumejo Mažari. Tbda čuditi se mora¬ mo, da niti znani dunajski vseučeliški pro¬ fesor dr. G. Bernatžik v svoji izdaji avstrij¬ skih ustavnih zakonov omalovažuje ta cesar, ski patent, ki je, ali bi vsaj moral biti, dru¬ gi državni temeljni zakon za habsburško monarhijo. Brez potrebe pa izvaja iz Piller storferjeve ustave dualizem. Iz tega mrtvila je narode vzbudila druga francoska revolucija. Nastali so tudi v habs. burski državi viharji, ki so pretili razrušiti so stavbo pragmatične sankcije. Prvi so se oglasili Mažari. Stanovi so sklenili, da mora biti povsod pod krono Sv. Štefana Tnažaršči. ha uradni jezik. . Tali o 'določajo “zakoni” iz leta 1832., 1840. in 1843. Tej mažarski nameri so se prvi ustavili Hrvatje. V novem¬ bru 1847 so sklenili 31' zakonov, katere je ce¬ sar Ferdinand na Dunaju dne 11. aprila 1848. potrdil le v sili, ker je po vsi državi šumela revolucija. To je takozvana “ogrska usta¬ va”, prekvašena z ostanki starih stanovskih privilegijev. To ustavo imenuje pragmatič¬ no sankcijo le pogodbo med kraljem in sta¬ novi in izraža “fuzijo” Hrvaške, Slavonije, Vojaške granice in Sedmograškega, ako se hočejo te dežele zediniti. Sedmograški de¬ želni zbor je dne 30. maja 1848. z večino gla¬ sov — odločili so nemški Saksi — odobril fuzijo, toda dne 23. sušca imbnova/ni ban Jelačič je v svoji prdklambciji na hrvaški narod izjavil, -da je-hrvaška- kraljevina. “lo_- Čeha’-’ od Ogrske in ju«ij» 1848 je hrvaški sabor odobril vse Jelačičeve odredbe navzlic nasprotnemu ukazu z Dunaja, ki je bil v strahu''pred mažarskim uporniki pod vods¬ tvom Košutovim. Ta ogrska ustava, ki pa je sad revolucije in vladarjeve slabosti, je od¬ pravila stanove in prvič uvedla izvoljene, po¬ slance s pravico dovoljevati proračun: Ogr¬ ska je tudi dobila prvo ustavno vlado, kate¬ re predsednik je bil grof’ Batyanny in Ko¬ šut finančni minister. Ustava je bila skova¬ na po norveškem vzorcu in je nejasno izraža, la “zakonito neodvisnost in samostojnost ” Ogrske ki ostane po pragmatični sankciji nerazdružljivd zvezana” ž drugimi provinci- jami. Tudi -sočasni tiskovn/ zakon izraža 1 ‘ dr. žavno zvezo” v smislu pragmatične sankcije. Tu se pričenja vhod v labirint državnoprav nih vprašanjj iz katerega tudi avstrijski vse¬ učeliški profesorji za držaVno pravo še do da. nes niso našli skupnega izhoda. Prvi so prišli v dimnike, drugi v kleti, tretji pa pri oknih gorečega poslopja kličejo policijo in gasilce na poinocp To je i^med evropejskih' škandalov deveti! Diie 10. septembra 1848. je ban Jelačič Mažarom napovedal vojsko, dne 3. oktobra je cesar razpustil ogrski deželni zbor,ki pa se ni razšel, marveč rogovilil dalje, dne 15. apri. la 1849. na Košutov predlog odstavil na večne čase cesarjalEranca Jožefa in habsburško di. nastijo in Košute proglasil za diktatorja. Dne 4. sušca 1849 je mladi cesar podpisal mani¬ fest, s katerim je razpustil državni zbor v Kromerižu in izdal novo ustavo za vso drža. vo. S to ustavo je vladar preklical ogrsko in združil zopet vse dežele v tesno celoto. M a žari so se uprli in dne 13. avgusta 1849 so cesarske čete spomočjo ruskih polkov pri Vilagosu zdrobile mazursko kratko samo stojnost. Košut in general Gorgej sta odnes¬ la pete-, mažarski uporni generali so bili 17. avgusta v Aradu ustreljeni in 6. oktobra je bil usmrčen prvi ogrski predsednik grof Ba tyany. Quem non Sanat verbum, eum sanat ferrnm. S ' Frank Sakser Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. Clair Ave - - ’’ CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izg 1. r n Hi D 0 0 0 SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBI RAKI MINI VI-VINIiT 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN MMM Izdaja največji slovenski dvotednik NARODNI VESTNIH” 99 iga.nič in sodišče jo tudi ne bo sprejelo, ker mogoče, nazha&iht v teku št®i%iljstih (14) mote zoper postavo Vsled svojeČash/ga odločiti, . pritiska se je (.idriižil l^ftvOdfil Cestnik, je posebni odkkpd.Tiinskn postavo precej zboljšal, *' jv bila podpisana po governorju. U; pa,„da se bo ta zakon še pri poznejših Jlegislature polagoma zboljševal, i/ bo v resnici odškodninske veljavekolikor «9 tiče delavstva. Pri vsaki priliki, kadar Se dni po dnevi« poškodbe! . Ce po naznanilu dotičhik umre, ali, ce se; bolečinb bolj razvije, Wt je bilo videti pr¬ votni, naj se to ko pet naznani delodajalcu v Letet 14, ozirotrifi 30, oziroma 90 dneh, kakor šibo prej raztolmačili pod citiran« sekci. jo lf) - , ... Prizadeti ‘Stranki, ponesrečenec alt nj^ga odvisni, in delodajalec ali njegov agent, se Komur je živeti samo hoditi “s trebuhom za kruhom”; boje seveda srečnega se čuti, če si je le dobro napolnil poglavitni ta del svo¬ jega telesa in če ga poleg tega zob ne boli ali: mu kaj druzgga ne dela nadlege. KJor, pa za¬ res človek, vreden tega imena, človek v tis¬ tem pomenu, kateri nas staji. V nasprotje z živaljo, njemu ni močj, ako bi prav hotel, misliti samo mase:, on se,čuti, da,jc ud velike družine, velikega telesa ud, in' kar zadeva to 'družino, to telo, čuti, bodi žalostno ali veselo,- tudi on. Naročnina za Ameriko: Za celo leto za pol leta - -.$ 2.00 . 1.00 Za Evropo in Canado: Za celo leto . 13.00 za polpeta i- ...... 1.50 K i —-- j ^nas egospodinje. ;o) a ^ki ar le »e v lls >te H p' k.Ivira d niši v n so. ' [^^ r ° -;i : Razpuščene i NPlS' VaTodiie or-ga- ■^ sr jia lelvadna dnv 1.15 ^ vlada m S l^ffVaiicoza, ki je , ,.;i Koso sa l’" 11 4ir t vlada razimstila {Kidava v \‘vol.anil.Ko«o & apie i na^i pri nj e m ped tu ^ gotovini m eek,v.re- _ M ' frankov. Druge po- Dalmaciji. V Drnišu so osir ; nis° znane. tonske vojske v Kotora.poročajo;: ^ -L to meje, kar seidao HJ zelo učinkovalo. 1 nastala taka draginja, f ^vnost strašna in nemo- £ n iki uradov so vložili na „';mo za dr.aginjske do- lii? uradniki -s plačo ne mo. I kV v . ■' ■> , S bankovci pridejo iz jT^tro-ogrska banka im- fjsn 100 kronski bankov iLom od 2. januarja 1910 *jq iz prometa, čas za iz- l j!i zamenjavo teh banko v. T^h zavodih in podruž. irstroogrske banke je do- ^31. maja 1915. Po prete- | bančni zavodi avstro.ogr- te bankovce sprejemali menjavo; po Idi. maju kronski bankovci 1910 sploh ne bodo I. Sesekljaj. . sesej '.nn-lji . v sekalnem st ritju kilo gram, gavej ega m fesa 1 , o 1 ® ;$F?2a ali od ;pljučne pečenke pa odstrani vse kožice in 'B^*^ride_ ni" soli, 'kolikjjr popra sekljanimi jajci i,„-dr ter daj su¬ rove na mizo. VII. Zaviti Oectstkaki. Zire.ži govejo ribico na 2 pr$ta detteld rezine : nasoli jih ter namazi.'vsako rezino z vrtičim surovim maslom. Potem jih obloži z majhnimi pa- radižnicami, z nadzeuiljicp ,£kole_ rabo), zrezano na listke,, imzelj^Jk. linii listki. Zvij jih ter ■povfe.žiz jift jofali pa jih zavij v čist j>apy-. -p*- ci i jih pol ure ha surovem maslu ali na masti ter prilij :V&^Euh||b.. juhe. : 227. Rumpsteaki. ii N- ile (Rostbraten). Potolci pržole, vsako ;eži mast in kožo. ter nareži drobno čebulo ja in posipaj s tem vsa; fotertf^ih hitro' špikih K. a ne polagaj druge na [Mivaj polagoma malo ju- [fcti ne prižgo. K pržolom B'e kolačke ali kako -i®, Potresi dobro stoh tasoljene pržole s stolče. 3® in poprom ter jih spe akor prejšnje. Kani. Duši tolčene in na_ 'dole na masti s .čebulo ' ~° so h' mehke, priden! . . smetane, v kateri ! f-i klico moke. Ako tre ^ ®*do juhe, K tem p:r- ^bro, poda dušen riž tooii e j. t. d. " ^ • Posipaj tolčene in Itode Jiekoliko s jpap , l a Jih duši tako, k” ; rr Pndeninai»«Ied tildi Zreži drobno za j. 0 en ° sardelo ter po- jh n asoljeno' pržolo. Te «atai! kot P rfi šnje ter . e ?/*amo; l žlico ki. ?rŽ0:e . št upaj tolče. pržole nekoliko z I, plitvi kozi. Ko so *5teV? rideni V d ™g° 1 je ostal v ponvi Wjan e čebule.'. ' boli ; tan^:: tOelieke, ppš|g|;j jih na obeh straneh z j:noS,o.. ter jih peci na masti in zarumeneli cehu li. Prilivaj tudi malo juhe, da se ti zreški ne prižgo.. Ko so pečeni, jih deni na krožnik . .ter. naloži okrog njih venec. stlačenega krom pirja in daj posebej na drugem krožniku še solate.; s, II. Zreži oblezano meso od kri¬ ža na tri prste debele rezino, po¬ tolci vsako posebej s kladivom, nasoli jih ter potresi nekoliko s poprom. Potem nareži y kozo sla¬ nine in speci mi njej zreške. Na mizo jih daj s solato ali pa jih oh. loži z limonovim krhlji. liT.-V smetani. Mesto s poprom posipaj zreške s papriko in sese. kljano čebulo; duši jih na masti in juhi ter prideni naposled par žlic smetane, v katero vmešaj prej žlico moke! IV Marinirani. Nareži na tan¬ ke -rezine korenja, peteršilja, ze¬ lene. čebule, prideni Jtudi 10 zrn ©W;ga popi-a, 10 zrn dišave (Nen- gewiirz), malo materine dušice, 2 žlici olja in 3 : . žlicejjkisa. S temi dišavami obloži za tprst debele, tolčene zreške ter jilifpusti ležati 1 -— 2 dni. Nato odstrani marina, do, osoli zreške in jilf duši pokri. te približno 3 četrt. i^re. Pridevaj tudi počasi sok od maridOfC Zreški v drobtinah. Povaljaj dobro tolčene in naseljene zreške v jajcu in drobtinah.,^ speci jih na masti ali surovem maslu ter jih obloži z limonovimi krhlji. Ali: Sesekljaj zelenega peter¬ šilja. in čebule ter namaži s tem tolčene in nasoljene zreške. Po¬ tem jih pomoči v gorko sardelno maslo, povaljaj jilr ■ v' drobtinah in jih urno speci. 226. Beefsteaki (bifteki). Za befsteake je treba mesa od pljučne' pečenke. Najprčjf odstra¬ ni vse žile in loj ter zrezi pljučno pečenko na 2 prsta d ('bele rezine, katere potolci s kladivom ter jih pusti ležati drugo na "drugi 3 ure. Potem jih peci na snrdtMu maslu ali na masti samo 10 minut, na prvi strani 6 in na drugi 4 mirni, te. Sele potem jih poteši ž drob. no ‘soljo in belim pUpijoip. Na to se treba posebno ozirati: lg&jti ako nasoliš beefsteake, predno jih pe¬ češ, potegne sol sok iz njih, in so zato jra-šti in suhi, ostane io -sicer sočnati 1 . Kolu en ep beef ADRESAR SLOVENSKIH ;• TRGOVIN. MINNESOTA FRANK VERANTH, Ely, Mimi., priporoča se rojakom za naročila trdega in meh- k^ga, premoga. Naročite pravočasno, i:iSa bdste : -irheli kadar rabite. lito PRIJATELJ! l‘t; tare tila^Ček, oglasi sč ; v gbstilni ‘*pri mačku’ - (Apcjior Ba^r) na 311—-3. Ave. Hibbing, Mirin. John Povsha, lastnik. INTIHAR, s.teake na k)-o; dobre ji beef?.. všacega z žlico ‘ Tl. Pripravi J :.,;f kov to kislice ter e ..Jeasa dušiti. Potem NRani e m0k , e 111 zali J :ru- • * Jarcem dob- 1 * J5.°: Ko Je omaka p katere T v skoz i cedilce H , US1 š e tako dob v „ ol l mehke. N 0cvriVt MaSChin ^' Hai e • ^ kozi drobno . toeveg 0 S anine > a pazi, “• 1,1 Dri zai tomeni ter " Bapo1 - hoteni : ,'! ,:r a. d ato P°uev, ki se Spirj. a . olupljena, S.£f de m2 ž : ki s i e emu soku Pa Pri t bn-r Slne tane in par ,r ri omako ' jih iih deneš Jih peci strdi, ru še redek. sn. ”°tr ei i)eVm Se s sesekl Ja~ ' it i r rsi J ani , potem k.! Pojavi na Šte- ! p fž 0 l 0 U 1 Fe : da se krom Polet? 8 ’ 1 Da mizo v " H J^ Pmdeneš tudi gJlev a li na listke jo vlij A nik,’ “ he. beefsteake ' kakor irej. potresi': jih z drobno -ireza. no čebulo in zelenim peteršiljem na iobeb -straneh ter jih peci, zo. pet kakih |0 minut. Ako pa hočeš imeti popplnopia prepečene potresi z moko, preden naj razbejjpnp mast t£jr dajj(| r-asii. nf.Tteefsteaki z jajci zajemalko surovo jajce ter drži zajemalko tako dolgo v vreli vodi ali juhi, da se beljak menjak pa naj ostane Deni vrhu vsakega .še ntdečega ali pa prepečenega beefsteaka ta¬ ko jajce. Mesto za krknjenih ja¬ jce deneš lahko na beefsteake tu_ di ocvrta jajca. j- IV. Obloženi beefsteaki^ Napra. beefsteake z jajci ali brez njih ter jih obloži s kislimi kumarica¬ mi, 'različno solato, kislim fižolom, s kupčki nastrganega hrena, „ gor¬ čico, vloženimi gobicami, lečo i. dr. , , . . V. Beefsteaki s sardelami m drobnjakom. Peči: kakih 10 minut na hudem ognju beefsteake; po¬ tem jih namaži s sardelnim -mas lom in deni na. vsakega ja.l ( * e A? • št. III.), katero potresi s seseklja, nim drobnjakom. VI Surovi beefsteaki;? Nasti gaj a-nožem (kakor- je-ira;) prav meh¬ kega lepega mesa. jbrimesaj mu soli, popra, olja m kisa ter napra vi iz tega majhne, okrogle hleb čke, katere potresi z : ditobno zre. zanim Inkom in .jiK;#^? 1 8 x klsh : mi kumorieami, v olju vloženimi gobicami, z gorčico, kaprami Zreži meso od šiihbasa (orfd. kat 1 se imenuje pri teletu ‘ledvr. čna pečenka) na 2 cm debele rezi. nejodreži mast, potolci dobro vsako rezino, posipaj jo s soljo in poprom in speci rumpsteake* urno med rezinami slanine. S sardelnim maslom. Pomoči, kakor prej pripravljene, s soljo in poporoni posipane rezine vsto¬ pi j eno sardelno maslo ter jih pu_ sti tako ležati par ur. Potem jih opeci na sardelnem maslu ter jih daj na mizo z limonovimi krhlji in s kislimi kumaricami. Na olju pečeni. Posipaj potol¬ čene rezine s soljo in poprom; črez par ur pa jih deni na zelo vroče oljc.:3«c..jiii nn obeli straneh lepo rumeno opeci. Ko so rumpsteaki pečeni, vlij olje nanje in jih daj na mizo z gorčico, kislimi kumari, eami ali vloženimi gobicami. •Dušeni. Opeci potolčene in na¬ soljene rezine na surovem maslu toliko., da se zarnraene. Deni jih v ‘kozo, zali j jfh -s krepko juho in postavi kozo na hud ogenj, da ju. ha enkrat zavre, nakar potegni kozo h kraju -ognjišča. Potem ope¬ ci rumeno 12 majhnih čebulic, prav toliko šampijonov in na kro. glice -zrezane rumene repe ali ko¬ renja; pr ki eni te prikuhe rumpste ako m in duši vse skupaj kake pol nre. Nato gsmi meso iz koze, pri. mešaj soku malo bledorjavega, prežganja, prideni limonovega so¬ ka, kolikor ugaja tvojemu oku¬ su, precedi omako skozi robec ali gosto sito, poberi mast ž nje, pri¬ mešaj ji žlic kapar, prevri omako še enkrat, zloži rumpsteake na krožnik — okrog deni šampinjo. ne in rumeno repo — ter jih ohli.j z omako. 228. Roastbeefi (Rostbif). Za roastbeefe vzemi prav tak« kot za rumpsteake, (torej od “Šim ■hasa'’'’),,. samo da naj ostane sedaj več zarebrnic skupaj ; najbolje: so pa •zerebriiice) *(kr:menateljci ) s pljučno-pečenko vred : meso mo¬ ra hiti dobro ohJežano.. Odrgni ga s soljo in poprom in ;ga pusti tako par ur.. Potem peci pečenko oblo¬ ženo z rezinami slanine- pozneje prilij juhe In jo duši. Boastbeeti morajo biti mehki, a vendar še malo riideei In soenati. 'Zreži pe_ čenko na rezime, odstrani rebra, ali jih pusti zraven ter daj roast- beefe z gorelep :ali s soilato na mi- ao- , t : "v. ... y .; ' b • 229. Ponarejen zajčji krbet. Nastrga j, kilogram govejega me sa tako kakor se strgajo jetra, primešaj mu malo sesekljane sla. nine, pol vjjnhi namočene žemlje, čebul«, soli: popra in 1 j-ajce. Tej nadeVki daj obliko zajčjega- hrbta pretkaj ga s slanino, zavij v pa. pir, ki je dobro namazan »;u%;n®|l om ter ga speci vega zajca. slovenski zidar, „ še priporoča ipojakom v Eveleth i^i okolici za razpa Stavbna dela, bodisi p^i novih gradbsih aii popravah. Dela izvršujem solidno ter S o nizkih cenah. JOSl!P IhTIHAE, 206 Eonroe St., Eveleth, Mina. MATH VIHAŠ BlovenBka tr « rovi * iVLftl.fl* Vll/AJ, na . Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila še dostav¬ ljajo tudi na. dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabilr, Minn. JOHN BARTOL, ‘SSSSRSte PRODAJALNA. Najstarejši slovenski trgovec: v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah, Prepri - čajte se!' ■ • ■ • JOSIP SELIŠKAR] ELY, minn., L Box .62, ,se pri¬ poroča rojakom za obilen obisk GO - STILNR, kjer ima vedno ha razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno- . eišča. —- Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinaka , dela, katera izvršuje ceno in dobro. LJUBO BOGICEVICH, 15 Sell- w o o d Btsilding, JDnlnth, Mizrn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profrebj itd. Posreduje pri družbah v Sinaju poškodb. MICHIGAN F&rties know BEER R1GHT-GUT ©IHHEMDEl® ir®me(g®. 1 ai,:? • -ii & makes- rfie Outing >vorth vvhile? Theo.Hamtn Brewing ICO — minn ° * ŽlftANt«* I m >■! I JAY W. ANDERSON, Agent, 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Fhone: Grand 1800. PETER MADRONICH s £° 0 ™ VATSRI POGREBNIK, 416—6th St., Calnmet, Mich. Se priporoča cenj. ro¬ jakom. Tei.: Res. 313; Pivery 185. MAT. D. LIKOVICH JAVNI NO¬ TAR, South Range, Mich., se priporoča Slovencem ,in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. IflHN RA mm SOUTH RANGE, ^ILI.fjJll 0'X3LI\i-'IU O ^ Mich. Naj večja trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TROPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do¬ movino po dnevnem knrsa. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. se D ! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St.. N. E., CLEVELAND, O. Vlage Liverj konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 80. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE I Ali si že poskusil “RIGHT CUT” pristni tobak za žvečenje. 5 centov. ČE HOČETE DOBITI NAJOKUSNEJŠI TOBAK ZA ŽVE¬ ČENJE, KUPITE ŠE DANES ZAVOJ “RIGHT-CUT”. JE POPOLNO NOV, IZ NAJBOLJŠEGA TOBAKOVEGA LISTA. ODGOVARJA VSEM ZAHTEVAM, KER NI PRESLADAK. Nova rez — kratka in drobna. Vi se boste počutili naj¬ boljše s tem tobakom. Ne odlašajte, temveč kupite takoj en zavoj. Ta tobak je bogatejši na snovi kakor katerikoli tobak stare vrste. ' »h y r ■ ■ Najnovejši, najboljši. — 5 centov zavoj. Vprašajte Vašega trgovca po njem še danes. Za pristnost in nepokvarjenost tega tobaka vam jamčimo. WEYMAN-BRUTON CO. ■J & m BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK’ Na prodaj je 120 akrov zemljišča, dve milje odda¬ ljeno od Nashwauk, Minn.; zemljišče se nahaja v Section 18 , Town 57 , R 22 in sicer: Lot 3 , N. E. T4 of S. W. 14 in N. W. M of S. E. M- Dalje 160 akrov zemljišča severno od Buhi, Minn., katero leži Sec. 27 , Town 59 , Rang gi in sicer: N. W. 14 of S. E. 14, S. E. 14 of S. W. 14, N. 14 of S. W. M. Za '-.ene in podrobnosti obrnite se na lastnika JACOB STUBLER, 108 East Second St., Duluth, Minn. Pozor! Pozor! Z malim denarjem vele zabave! Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo Pozor! JOSIP K0RNFIELD trgovec nasproti Frank Veranthove gostilne Ely, Minn. s suro' kakor pr vi se- 230. Boeuf a la Mode. T. Nasoli lep kos govedine od vnanjega stegna. preslaniDi ga ter ga pusti tako 2 uri. Potem nareži v kozo, ki se dobro zapira, slani¬ ne čebule, peteršilja, zelene, ko. renja, rumene repe ter prideni še malo popra in dišave, na to po. loži meso, pokrij ga z rezinami slanine in korenin,prilij kozarec belega vina in zapri dobro poso¬ do ter duši pečenko kake 3 ure_ Potem pretlači sok in korenine skozi eedjlee. Na rntesti, ki jo mo. raš že prej odliti, pa napravi rja. vo prežganje, katero zalij s prece¬ jenim sokam. To omako dobro prevri; ako treba, prilij še vina ali,juhe ter jo daj k pečenki pose. bej v skodelici. II. Pripravi meso kakor prei ter ga duši na slanini in koreni, nali z vinom in juho. Ko je pečen¬ ka mehka, jo vzemi iz koze; spe. ni beljak in ga primešaj soku, ki je ostal v kozi, da se očisti. Potem precedi ta sok skozi prtič v drugo kozo. kamor deni meso. Ko še ma_ lo prevre, ga deni na krožnik ter ga obli j z omako. , ..Tem potom naznanjam Sloven¬ cem na Ely, Minn., in okolici, da bodem opnstil svojo trgovino in se preselil kmalu iz tega mesta. Vsled tega hočem razprodati vso zalogo moje manufakturne trgovine v 30 dneh. Sedaj se Vam nudi lepa prilika za nakup blaga ppd dnevnimi cenami. S spoštovanjem J;. JOSIP KORNFIELD. know that its delicious flavor is beyond comparison. Find out for jronrself. Order from FBAITS VERANTH JOHN G-OUZE. ELY, MINNESOTA. y/ /MiimmuunuiiHiiiiwimhVtVfuhmh^ Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravite prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFUN je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje vse druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri _ poročamo. Ako si naročite nkš GRAMOFON, smo prepričani, da go¬ dete z njim jako zadovoljnjL Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenikov po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz rrove snovi ter se pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo, in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tein, da v slučaju neza_ dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pred" plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. ENKO RUS 11250 INDIANA AVE., CHICAGO & C ), ILL. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. Naročite si Narodni Vestnik, j ako želite dobro čtivo. American Euhange =3B SMODKE NAJPINEJšE KAKOVOSTI X GRBOM SLOVENSKE DELAVSKE POD¬ PORNE ZVEZE, IZDELANE IZ NAJFINEJfcEGA TOBAKA, DVOJE VRST PO S. CENTOV IN 10 CENTOV. Za obilna naročila se priporočani vsem slavnim dmčtvom Slov. De¬ lavske Podporne Zve_e. Blag-o razpošiljam na vse kraje pofitnine pro¬ sto. — Cene zmerne. — SVOJI X SVOJIMI MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio. if SPOMINJAJTE SE SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA. 1 KUPUJTE PRI TRGOVCIH KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse stran! sveta in prodajamo volne liste. 3°j„ obresti od vlog. S i 1 i Si i i i A. M. MURNIK Crant Avervue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNEG 4 BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DOMAŽIH POTREBsuIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkami PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. o i i i i i Dopisi LeadviUe, Colo. Cenjeni urednik: Salt Lake City, Utah. Cenjeni urednik: Potovanje je človeško življe¬ nje; danes tukaj jutri tam — da. nes meni jutri Tebi! Dobil sem pismeno poročilo o smrti, posebno po Minnesoti obče znanega in priljubljenega rojaka Frank Trampuš a. Ni moj namen hvaliti, kar ni hvale vredno, in tudi ne grajati, kar ni graje vredno — Mr. Tram. puš bil je rojak, da malo tacih. To posebno vedo mnogi, ki so bi¬ li deležni njegovih dobrot. Naj ti velja preminuli rojak kitiva: “Umrl nisi, le srce biti je ne¬ halo : Mnogim dobrotno bitje je za _ spalo. Tam si, kjer čakali vstajenja vsi, Tam, kjer Bog plačilo deli —” Večni ti spomin! V velikem mestu Salt Lake Citv je krasno, čedno, snažno kot v malokaterem mestu Amerike.v Ulice so izvanredno široke in le¬ pe Salt Lake City je mormonsko sveto mesto, ravno tako kot je Rim katoliško sveto mesto, Meka turško sveto mesto, itd. V bližini je slavno slano jezero z enakim imenom kot ga ima me. sto, in več vročih vrelcev. V bolnišnici tukaj nahaja se že y . j Dajte mi malo prostora v na. * šem cenjen, listu Narodni Vest¬ nik. Čeravno je že malo pozno, ven¬ dar naj mi bo dovoljeno sprego. voriti par besedi o naši redki slavnosti, ki se je vršila zadnji mesec — sv. birma in prvo sv. obhajilo. Birmancev, in birmank, slovenskih in slovanskih, bilo je 191prvo sveto obhajilo prejelo je pa 57 otrok. Vršilo se je vse v najlepšem re¬ du. Posebno se je zanimal naš | potovalni rojak Pogorelc, ki je bil malo pred to slavnostjo dos¬ pel sem. Nabral je po slovenskih hišah cvetlic, in tako je sam okin čal oltarje v naši slovenski cer - kvi. Po dokončanem opravilu poda¬ li, so se botri in botrice vsak svo¬ jim birmancem ali birmanko na svoj dom na pripravljene gosti - je. Rojak Pogorelc povabljen je bil v obilo hiš, pa, se ve, povsod se ni mogel odzvati. Prav lepo smo se zabavali pri našem slo¬ venskem organistu, in tudi nekaj lepih smo zapeli. To so bili veseli časi. Imeli smo pa tudi žalosten slučaj tu¬ kaj. Razvažala sta en Slovenec in en Bošnjak oni dan, kot po nava¬ di, grocerijo. Imela sta vpreženo par konj v težko naložen voz, in po eni strani cest je dostavljal eden na eno na drugi stran drugi. Poganjala sta konje oba kateri je bil prvi, tisti je pognal. Tako pri¬ de iz hiše Jurič Bonek in zakriči nad konji“get up!” ter skoči na več časa rojak Josip Pence iz Diamondville; menda bo operi v °z, brez da bi opazil, da se igra tukaj; ta dva dečka, eden 3 leta in dru¬ gi 19 mesecev star, pred vozom. ran na slepiču. Slovencev ni mnogo tudi iz okolice so nekam zginili, Otroci bili so necega Dalmatinca, najbrže zato, ker gre z delom mlajši prišel je pod kolo z gla tukaj okoli bolj počasi. Polje jako dobro kaže. Pozdrav. Naročnik. South Range, Mich. Tukajšna rojaka, Jožef in Fran ee Florjančič, sta dobila žalostno vest, da jima je umrl 15. junija oče Rok v Trzinu na Kranjskem. Zadel ga je mrtvoud. Pokojni je bil oče 12 otrok, in je bil župan okoli 15 let. Na Virginio, Minn, je odpo - toval od tukaj Andrej Bukovec z družino. Dne 26. junija imeli smo tu strašno nevihto. Lilo je kot iz ška fa, in grmelo, bliskalo se in tres_ kalo da smo bili dokaj v strahu. Petri Pavli in Ivani so obhajali svoj imendan dokaj slovesno,. Jagneta so se vrtela na ražnju in ječmenovca ni primanjkovalo nikjer, in to se je jako prileglo v tej hudi vročini. Živeli Petri in Pavli in Ivani! Tudi pri rojakoma Klobučarju in Finku smo se dobro imeli. Pozdrav vsem. Mike Muhvich. vo, ter mu je jo zdrobilo, in ubo¬ gi otrok je bil mrtev. To je žalosten slučaj, in zdi se ljudem tukaj, da dostavljalcem grocerije ni treba tako silno hi¬ teti, kot bi za njimi gorelo. Ma¬ lo več previdnosti, pa bi ne bilo te, za nesrečne stariše, žalostne smrti. K sklepu pozdravljam vse za¬ vedne čitatelje vrlega lista Na - rodni Vestnik, in kedor hoče ime¬ ti dobrega učitelja v vsaki zade¬ vi naj se naroči nanj. J. Janežič. ZGODOVINSKE IN ZEMLJE¬ PISNE ČRTICE. Zbira Viljem Brunschmid. Greaney, Minn. Cenjeni urednik: Dovolite mi malo prostora v ce¬ njenem listu Narodni Vestnik. Tukaj v Greaney, Minn , gra¬ dimo katoliško cerkev, kakor smo že poročali. Cerkev stala bo čez deset tisoč dolarjev. Delo dobro napreduje. S prvega nadstropja cerkve so padli trije delavci, vendar k sre_ či se niso močno, poškodovali. Koncem oktobra, upamo, bo cer¬ kev izdelana. V Greaney in Silverdale se tu¬ di štorklja zadnje čase oglaša. Stariši Anton Renta dobili so si_ na, stariši Marko Bajuk hčerko, in stariši Frank Železnikar sina. Dne 1. julija imeli smo sveto mašo, in po maši so bila deteta krščena. Želimo jim najboljši vs- peh # Tudi dva mlada para sta se po¬ ročila, in sicer je vzel Peter La_ kusky gospodično Mary Bajuk, in rojak Louis Rupar je sklenil zakon z gospodično Elizabeto Grahek. Bilo srečno! Rev. Pirnat nas v tacih sluča¬ jih obiščejo, in po opravilu poda¬ li so se takoj na 14 milj odaljeno postajo Gheen, od koder so šli na svojo faro v Gilbert, Minn. Zahvaljujem se Rev. Pirnatu za obisk. Pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki, tebi pa, Narodni Vest¬ nik, najboljši napredek. Jos. Sinuk. (Konec). Obrežje Istrije se dviga v griče kakih tisoč čevljev visoko, in njih bregovi so pokriti z vinsko trto, lešnikovino, in oljkinem drevjem. Če se pelja človek s parnikom iz Trsta proti jugu, odpre se mu ne¬ kaj krasnega razgleda na istrsko obrežje, ker se voz tik zemlje. Naenkrat se pa parnik ostro zasu_ ka proti zemlji, in vstopi v luko Pulj ali Pola. Pulj ima krasno lu¬ ko, katero tvori več majhnih za¬ livov, in izgleda, kot če bi človek odprl prste roke. Vhod v luko je ozek, in močno vtrjen z maski, ranimi baterijami, zraven slikovi¬ tih gradičev instolpov, podedova¬ ni iz starih dob. Pola je bila že trdnjava Rim¬ ljanov, in če bi mi bili bolj po¬ slušni tistih par let, ko smo trga. li hlače na šolskih klopeh, ali, če bi starišem toliko časa “knofe pucali” kot sta jih edina široko- ustna slovenska maziljena gospo, da v Ameriki, povedali bi Mašim cenjenem čitateljem in eitatelji~ cain več znamenitosti glede Pulja. Tako pa mi, vboge duševne reve skušamo storiti vsaj nekaj za splošno izobrazbo našega naroda; isti, ki trdijo, da vse vedo, četudi to ni res, • pa nečejo ljudstvu ni¬ česar povedati, četudi imajo na razpolago največ prostega časa. Ko plove parnik proti kraju pade potniku najprvo v oči veli. ka, z ornamenti okrašena novo¬ dobna stavba, ki nosi napis “ho. tel,” in v ostri razliki s hotelom stoji okostje amfiteatra ali okrog¬ lega gledališča, katero je zgradil •Vugustus Cesar za zabave svojih istrijauskih podanikov. Od amfi¬ teatra ostale so le še stene, in so dobro ohranjene, skoro kot so bi. le v rimljanskih časih. Vso not¬ ranjo opravo so Benečani pobra. li v času njih vlade, in so vlekli sedeže, in vse dragocenosti, ki so se dale odtrgati, v Benetke; k sreči so pa pustili lupinjo nepo¬ škodovano Govori se, da je ta amfiteater večji kot kolizeum v Rimu vendar ker nimam številk, da bi to doka¬ zal do četrt cole, tega ne trdim, sicer jih dobim takoj po goflji, češ, da učim krivo Jero. Goni me pa “firbee,” da bi zvedel to; za. to prosim, naj bi mi vsegavedni in vseskušeni znani gospod župnik to razjasnili. V Večnem mestu, kjer je zlati in sveti tron Očeta, ne vem če tudi Bina in Svetega Duha, nisem nikdar bil, in zato nisem mogel meriti velikosti ko- lizeja kvirinalskega mesta, kjer stoji tudi vatikan, v vsem razko. šju, in z vsemi znamenitimi zbir¬ kami od dobe svete Skale, na ko- ji je zidan božji hram tesarjeve, ga sina. Amfiteater v Pulju je 75 čevljev visok, meri 345 čevljev po čez, in prostora je bilo v nje¬ mu za kacih 20,000 gledalcev. Kot trdnjava močno ogromno zi. dovje ima v dveh vrstah obokana 6kna, katera so ena nad drugim, in vsako je 19 čevljev visoko. Nad temi okni je tretje nadstropje, kjer so odprtine za okna štiri¬ oglate, stoje ravno nad spodnji¬ mi okni, in so polovico ali še več manjše kot so spodnja obokana okna. Vhodi v amfiteater bili so štiri, in pred njimi stoje še tu in tam kameniti stebri, ki so najbr. že držali predstrešje pred vhodi Notrina «je snažna, stene dobro ohranjene, in avstrijska vlada in mesto Pulj gledate, da ostane ta starodavna razvalina prilično taka kot je danes. Slavnostni obok korintijanske- ga sloga, 21 čevljev visok, je bil zgrajen, kot kaže nadpis, v prvem stoletju, po nekem Sergil. Imenu, je se “Zlate duri,” in starodavni mestni zid se razprostira od tu na obe strani, in objema prostor sta¬ rodavnega rimljanskega kapito- la, kjer stoji dandanes graščina, katero so zgradili Benečani, in sa_ mostan svetega Frančiška, kateri je bil zgrajen v trinajstem stole¬ tju, in se vporablja že več let za vojaško skladišče. Več druzih rimljanskih stavb kaže bogastvo in važnost Pulja v času vlade Rimljanov. Najboljše ohranjen je korintijanski tempel, 51 čevljev po čez in 27 čevljev visk, kojega pročelje je nosilo nadpis “Romae et Augusto Cae. šari Divi Illio Patri Patriae,” kar pomeni menda, da je bila stavba namenjena v čast mestu Rimu in cesarju Augustusu. S tempelja se vidi postajo boj¬ ne mornarice, ki je precej velika, ker je edina v Avstriji, kjer je arzenal, skladišča; delavnice in sploh vse, s čimur je potrebno opremiti moderno bojno morna¬ riško luko. Tukaj je tudi šola, kjer se zelenim rekrutom s hribov Avstrije vtepa v glavo, včasih precej občutno, prve naloge boj¬ nega mornarja. V Puljskem zali¬ vu je še vedno privezanih več staroveških bojnih ladij, topni, čark in križark, ki niso več v ra¬ bi. V luki je pa tudi več izvrstnih novodobnih bojnih ladij za vsako jake svrhe, in, če se pelje človek na parniku ob avstrijskem pri. morju srečal bo skoro vsaki dan en ali več oddelkov bojnih ladij, križark, torpedovk, in podmorskih čolnov, ki manevrirajo po Adrija- tiku. Bojne ladje se gradijo v Trstu Reki in v Pulju in Avstrija ima bojni načrt za slučaj bitke na morju, kot ga ima vsaka druga država, ki ima kaj morja. Zadnje leta je Avstrija spusti, la v morje tri moderne bojne lad¬ je s 14,500 tonami —- Franc Fer¬ dinand, Zriny, in Radecky; in se. daj sta v delu dva. velikanska “ dreadnoughta ” z 20,000 tonami Avstrija namerava vstariovitr še eno bojno mornariško postajo v Šibeniku v Dalmaciji; a avstrij¬ ska zbornica neče privoliti denar, ja v te svrhe. V splošnem podpira avstrijska zbornica rajše vojsko kot mornarico, in povečanje ter razširjenje bojne sile avstroogrs- ke na morju je počasno in ima ve¬ like zapreke vsled pomanjkanja denarja. Gospa Meri Čebularjeva je svo¬ jo hčerkico, petletno Madleno Če- bularjevo jako skrbno vzgojevala in zlasti gledala na spodobno ve¬ denje in fino izražanje. Pri sprehodu se je zgodilo, da se je Madleni izpodrsnilo in je pa¬ dla. \ bližini stoječa gospa je otro ku pomagala na noge in nežno vprašala: “Kam si se pa udarila?” “Visa-vis od trebuha,” je za¬ stokala Madlena. UPRAŠANJA IN ODGOVORI. F Z. New Duluth, Minn. Vi nas preveč uprašate. Tacih besed, kot jih vi navajate tudi mi ne razu. memo povsem. Mi smo mnenja, da je govor ra. zudenje misli človeka naprsna človeku tako, da se razumeta. Če potem vi rečete: “Ti si onemu .jednak”. ali ‘‘Ti si onemu enak,” je to, z našega stališča vse eno, ker, nismo iste vrste časnikarji, da bi skušali, s popolnoma pra¬ vilno slovnico, katere sami ne zna¬ mo, rešiti uprašanje dela, kruha in bodočnosti nas vseh. Isto ve¬ lja z besedo “jeden” ali “eden;” z besedo “frišen pušele” ali svež šopek,” itd. Če vi komu kaj pri. povedujete, pripovedujete mu ta. ko, da vas bo razumel — rabite pa, kolikor mogoče, priproste slovenske izraze, kadar govorite ali pišete slovensko. Izraz “frišen pušele” ni slovenski izraz, ven¬ dar, če je doticnica tako zabita, da ne razume pravilnega slovens¬ kega izraza, pa zapišite tako le: “sveži šopek” (frišen pušele). Kar se tiče besede “neagnos- ciran,” nativist, itd. vam ne mo. remo povsem postreči. Beseda “ neagnosciran“ pomeni menda “nespoznan” ali nekaj tacega, “nativist” — hm — to bo menda domačin, rojak te ali one dežele. Ne. Mi nismo ameriški nativisti, pač pa lahko podržavljenih. Narodni Vestnik se ne poslužu. je izrazov, katerih večina ne ra¬ zume, in. če se posluži tu in tam kake ptujke, jo v oklepaju raz - tolmači kaj pomeni. Mi smo pri- prosti Slovenci in pišemo za pri. proste Slovence, za delavstvo; kaj in kako pišejo drugi na to se mi ne oziramo. L. K Cleveland, O., meseca ju. nija je že žetev v Združenih drža¬ vah, namreč v Californiji. Žanje se pa v Združenih državah že ma¬ ja, to je v Texas. Meseea julija se žanje po večini Združenih dr¬ žav izven skrajnejših severnih, kjer se žanje v avgustu. Kje so pašniki prej suhi radi pomanjkanja dežja, to mi ne mo. remo vedeti. Toliko vemo, da je vzhodno od gor Cascade na pa. cifičnih državah suša, zapadno je pa dovolj dežja. Oregon je jako lepa in rodovitna država, to je zapadni Oregon; a zemlja je tam slana (draga). Jes, Southern Pacific železnica je zgubila tožbo z zvezno vlado glede nekaj nad dva miljona ak- rov zemljišča. Vendar železnica je apelirala na Najvišje sodišče, in to se bo še dolgo vleklo, mogoče par let. Če Zvezna vlada dobi tož¬ bo, odprla bo vseh dva miljonov akrov zemljišča pod homestead postavo po $2.50 aker. Zemlje ba¬ je ni lepše v Združenih državah kot je ta. Narodni Vestnik bo ob. javil rezultat zadnjega odloka NAŠI ZASTOPNIKI. Naznanilo in priporočilo. Cenjenim rojakom naznanjamo, da je MR. LOUIS VESSEL opravičen pobirati naročnino in oglase za “Narodni Vestnik” ter ga cenjenim rojakom toplo pripo¬ ročamo. Upravništvo in uredništvo “NARODNEGA VESTNIKA” Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. Za Biwabik, Minn.: Jacob Delak. Za Ely, Minn.: Matli. L. Kapsh. Za Eveleth, Minn.: Maks Volčanšek. — G. Kotze. JOHN JESIHA, New Duluth, Minn. Za Chishohn, Minn.: Anton Mahne. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva - tich. Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Mi nn ; G-eo. Brozich. Za Crosby, Minn.: Tony Prosen. Za McKinley, Minn .: Frank Hočevar. Za Eice, Minn.: Vouk & Oman. Za New Duluth in Oliver: Frak Zajc. Za Calumet in Lauri um, Mich.: Frank Plautz. Za Mohawk, Mich., in okolico: Anton 8 ckweiger. Za So. Range, Mich.: Mike Muhvich. Za La SaUe, IU.: Frank Krule. Za Chicago in Joliet, lil.: Jos. Blisch. Za So. Chicago, Dl.: Anthony Motz. Za Waukegan in North Chicago, Dl.: Math. Ogrin. Za De Pue, IU.: Joseph Omerza. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinich. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. Za FairchUd in WUlard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Johnstovra, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanchar. Za Garrett, Pa.: Jos. Yame. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna. Za LeadviUe, Jacktown, Stringtovvn, Bocktown in So. Chicago, Colo.: F. W. žužek. Za LeadviUe, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Yale, Kans.: John Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Bock Springs, Wyo.: F. S. Tauchar. Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik. Za DiamondviUe, Wyo.: John Globoch- nik. Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po - renta. Upravništvo "NARODNEGA VESTNIKA" PRODA SE LOTA poleg poulične železnice, na lepem krauj in s krasnim razgledom. — Cena $200. — Za podrobnosti se je obrniti na lastnika AVGUST GREGORIČ,. 38 Adams Ave., Eveleth, Minn. Helo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku" (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. Rojaki in rojakinje! Kupujte pri trgovcih, ki oglašajo v našem listu, in povejte, da ste Slovenci, in da čitate Narodni Vestnik. AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski . jezika. Družbini parobrodi na 2 vijaka- KAISER FRANZ JOSEF I MARTHA WASHlNGTON ’ LAURA, ALIČE, ’ ARGENTINA, OCEANIA S( Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. &, GO., General Agenls, 2 WaShington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi mw\; ivlruič' THE FIRST STATE Rj|> PRVA DRŽAVNA BANKA ELy tem potom Naznanja slavnemu kr ' ^ pričela poslovati v svojem lastnem '^ vljudno priporoča za vse bančne pJ° s >* pošiljanje denarja na vse strani svet promet. Hranilne vloge obrestujem 3«« od sto od dneva vloge. □ Naša banka je prva državna L J je pod strogim državnim nadzorstvom * N imamo zvezo z občeznano Unio^ ' iz Mmneapolis, Minn., pri k aten • r l- _ • n s ° utK. glavm bankirji iz Chicage in Nevv V 0 IS sn Vaše vloae nri nas ‘H h. m i®Tpri k 0 so Vaše vloge pri nas absolutno varne. Denar v staro domovino pošiljaj, m nase cene so vedno nizke. Zastoru,.. :i boljše zavarovalne družbe proti og „j u , vrsujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati V a š e čeke J, mn dnevih. Z nami posluje pretežna večina doir* govcev, kateri so tudi delničarji. Pti v,f se L '■ s<. t bl raz ve ” .« |S,e • n jar THE FIRST STATE 11 Je« 10 ’. J* j 0 , naj P c f '-a žensk« 1 ” 1 . " j 0 je sp raVI ; gj bil mi « 1 OF ELY, MINN. M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BBOZIM 3 G □ svoje. i bode P a bi hotel ovčka in Efcpojdi! Kaj sosed, n m pri dji, ka Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško knji« “VELIKI SL0VENSK04N6LESKI M’ da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščir; ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-atigl. r3:pi vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spiso.nj ških pisem in kako se postane amerikanski držaju tega ima knjiga dozdaj največjislov.-angl. in angl.-sim Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad stane $2.00, in se dobi pri: V. J. K tl BELKA, 538 W. 145111 STREET, NEVV VOttl edino in največje založništvo slovensko-angleških a slovenskih knjig..— pišite po cenik. ,rav govoru tr vec: j nef Saj ti rospodarstvu .ji zemlje.” •ftčsr več!” poi na stara let iiarina! Prvi ■a imel prve;; dospo po gr i naših kraji ni vred s se SLOVENSKO ZAVETli V AMERIKI * »jo široka vel ^prosto domo *»j pedij »ve INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS ZA SL0V23 t NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD NAROD V AMERIKI. naša povest, *‘di do .cela n; ■ ^ omeniti še 1 ’ kitice na KIT i- ''časih mn, vasi nis ^čan in sose ‘ imj v glav efe la sin res “t pa vse sl , arstv o nje s r,i Prevzel < '° tte ' sa j ga URADNIKI: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, s Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., f’ a ‘ Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. LavvndaJe Ave- Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Ely, NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana 1 A J k Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Sku 1 ■ boj, vsi v Chicago, 111. DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uiad u *‘ kov ter še sledečih rojakov: John A. Germ, Braddock, P a - Ivan Pajk, Conemaugh, Pa- John Gantar, Frontenac, Lam Matija Pogorelc, Chicago, i • Louis J. Pirc, Cleveland, j JUvU|iO V • A A*«) John Verderbar, Chicago, d- J. Mencinger, Pueblo, Color 3 E, Vsaka slovenska organizacija, , več društev, je opravičena do enefP * Vsak slovenski list v Amen 'i J ga mesta v direktoriju. s0 oj Vsa ostala samostojna drus enega zastopnika v direktorijm Rojaki! Agitirajte za — D „ r riki, ki naj bode spomenik skup n e ji>n " potrebi smo si vsi enaki, podpre ^ ^ skrbimo za one, ki si sami pomaga ‘ . * Vsi dopisi in denarne posl ja ^. e C tajnika: Fr. Krže, 2616 S°- .^““.^jku 1 ki denarne pošiljatve oddaja b a o' "H ti p j 0(5 tod d «bi •He •lezi Pora »e. W l e; 1 hi ; 5 ^ " - Peto t u Oe. ^olf 2 Tszn N, a ] >0 it, ” Ak. 1 i? ti > 5 : vi ul ežj > v IfciS z I č .Šot d h Po} .ter, 'o >0 '-h Uk 1 cit.,: I ”vS stara leta. Frančišek Vrbovščak. =0\ N«, S, D pJHl ,;sP° n ’ lad 0 Jehodilo daljšo polovico svojega pota na jasnem r ,)aVD° ' , žarke krasno „„„, 14 ; l W a *Vor* V er! So - \0 I. nlad je bila- ID salo poslendnje žarke krasno prerojeni zemlji so spremljali tistega večera prebivalci naše vasi • vii’ '°i 0 gtefeško k večnemu pokoju_ Bil je to oskromen vi\i° v idi,no le na deželi med preprostim ubožnejšim ^'^"‘rispoda ni mogel dati priletni štete rajnici svoji Sit ’ ? kar da bi bil razven pri župni cerkvi ukazal zvoni- fpd 1 '^ tire oddaljeni podružnici Sv. Antona. Molče in ! ,ri korakali so pogrebci k cerkvi in potem na poko_ Y <^ L ir «e. ošil J&bio sto Pai M, aš « čeke e čina d, 'oitiačj, n Hi IN. Ji so ženo. i^je potočibza'njo,’ imeli so ljudje razne pomenke. velela je stara ženica sosedi vzdihnila, bodisi ker jo je vezalo z rajnico prijatelj- ° k °se je domislila starka, da bi tudi njo utegnila zadeti ki ker j bi bil jokal, kdo? - ’ zavrne jo soseda. “Svojcev mOhJ;] tfo h^ razven moža; ta pa — saj veš, koliko je moral pre- : gtefe! Ali je bila ženska, kakeršne so druge? Be_ ^ f 2 bisepasob.il zanjo!’; ’ 0t . Ali jaz sem tako mislila — kri ni voda — no, ■fj e . f ffl 0 — Slabosti je imela Štefeška, Bog ji daj dobro! .;fo,naj počiva v miru!’’ “ leskami so šli možje; Štete sam je bil med njimi^ •"“A spravilo,” pravi sosed. ■ s ibil mislil!” prikima Štete in vleče meni nič tebi nič >svoje, ti bode pa vendar le po nji, je li da, Štete?” bi hotel potrditi izpoved svojo, potegne Štete velik’ 'i'u vivčka in ga izpusti v sinji zrak. I Dan, ‘ pojdi!Kaj bodeš dejal — nič!” Ll “"UlltS, it«.j; sosed, in Bog mi odpusti, da res ne. Ali sem imel pri nji, kaj? Križe, zgolj križe. Hvala Bogu, da me je g prav govoriš,'^ oglasi se tretji. “In umrla ti je o pravem jjjkanoč je pred durimi, lahko se oženiš drugič.” j . miarvec! CIGlfl I ni ne? Saj ti skoro ne bode kazalo drugače. Razvlake res inspodarstvu, ali nekaj je vendar, in gospodinje je treba Ib pedi zemlje.” Sdar več!” ponovi Štete. “Delal bodem, kar bodem mogel jiii na stara leta in služil nebesa. Bog me varuj neumnosti uKatarina! Prvi zakon je od Boga, drugi od mesa, tako pra¬ lni imel prvega čez glavo.” [lan dospo pogrebci do krčmarja Zelenca. Po vscobče raz. i^i naših krajev povabi Štete pogrebnike z grobarjem in (rtom vred s seboj na kozarec vina. Drugi pogrebci se pa T, NEVV YORK,1 ^ »ov. II. Ji doli le precej V skrajnem konci vasi, kjer se vije . po vi’ jio široka velika cesta, tam doli stoji še dandanes Blaža preprosto domovanje. Majhna, na pol zidana, na pol lesena •daj pedi j sveta pred njo je bilo za časa, ko se je vršila »naša povest, malone vse bogastvo našega junaka. Seveda, do .cela natanko popisovati zemljiško imetje njegovo, »»omeniti še lazu, katerega je imel gori nekje za Ravnikom * Mice na Klisu. 1 ; J- včasih mnogo vedo in marsikaj uganejo. Tako se tudi naše vasi niso bistveno motili, meneč, da je bil spoštova- ovaščan in sosed, Blaž Štete, že izza mlada nekoliko bolj ta. f itoel v glavi menj kolesec, negoli preveč. Bil -je rajnega 'ta sin resnično, kar se tiče razuma, nekako nagnjen k s >orpa vse skozi poštena, dobra duša. Jedina nesreča zanj Harstvo njegovo je bila ta. da se je slabo oženil, ko je po ‘tttfti prevzel domovanje. Bog znaj, na kaj je gledal! Na ilJ '°ne, saj ga ni imela, na lepoto tudi ne: bila je malo pri- angleško knjigo: e$h iir učil angleščine.— ov.-angl. razgra isavo, spisovanju 16 ki državljan t in angl.-slov. s zana (nad 430 to i - angleških in 1 po cenik. ILL^ ZA SI«’®* kupnega lica Jera žužljeva. In hudobna, hudobna ! O, ako se je moral pokoriti pri nji ubogi Štete dolgih dvaindvajset let! Poleg vse slaboumnosti svoje priden in dober gospodar, ki se je trudil in tihi. jal podnevi in ponoči, moral je mirno gledati, da je ona ležala in Bogu čas kraja; potrpežljivo je moral poslušati najhujša zabavlja¬ nja iz nje ust; zmeren in varičen je moral imeti ženo — pijanko. Oskroinno domovanje, katero je dobil po očetu, celo t bi bilo šlo pod nič; Štete sam bi moral obupati, da se ga ni Bog končno usmilil iu ga rešil, poslavši Jeri — naglo smrt. Kakor navadno ljudi, ki lijubijo pijačo, zadela je tudi štefeško srčna kap, tako da so jo poko¬ pali lepega pomladnega dne,kakor smo čuli ravnokar. Bilo je že precej pozno, ko je dospel Blaž Štete omenjenega večera od Zelenca domov. Toliko niso pili — tudi bi se ne spodo. mio o taki priliki — ali kadar so ljudje zbrani, zlasti pri kozarci vina, tedaj prinese beseda besedo, in čas poteka nenavadno hitro, čerjo, na slab posteljo in začne — premišljevati. Ne vemo natan. Prišedši domov, leže Štete, ne zmenivši se nič za luč ni za ve¬ čerjo, na slabo posteljo in začne — premišljevatin. Ne vemo natan- žalnejše nego vesele. Ne zaradi žene, katero je pokopal ravnokar. Blaž Štete je bil mož, ki je nosil srce na jeziku; verjeti mu smemo, kar je trdil gredoč od pogreba; da bode lahko pozabil dvaindvajset¬ letnega zakona svojega boljšo polovico — Jero žužljevo. Ali če je pregledal naš junak vse minulo življenje svoje, morale so mu v tis¬ tem trenutku žalne misli prekinjati dušo. Do cela polšesti križ je že imel vertan na hrbtu, ali nikdar še v življenju ni okusil onega, kar imenujejo ljudje — srečo! V zorni mladosti mu je umrla mati, za. puščen in osiročen je dorasel, po smrti očetovi je bil hlapec, nikar pa gospodar; žena, katera najbi mu lajšala trud in trpljenje, grenila mu je življenje, celo tega ni učakal, da bi bil v jedino tolažbo svojo čul iz otroških ust sladko bCscdo — “oče!” Kaj čuda potem, če se jestaral hitreje negoli z leti! Ali v bodočnosti? Malo ga čaka, ali nič boljšega. In vendar; oženil se ne bode več, rešen bode vsaj tega križa. Čemu bi se tudi oženil! Brez take žene, kakeršna je bila rajui- ca, prebil bode pač lahko. Ali mu je kedaj skuhala pošteno, ali ga je- zašila, očedila iu oprala? Kaj še! Kvečjemu se ga je spominjala s hudimi besedami — in sedaj bi se oženil drugič f Precej dolgo se je premetaval Blaž Štefe po postelji. Napo. sled ga vzmore: spanec mu sede na trudno oko. lil. Potekali so tedni in meseci. Blaž Štefe je kakor nekdaj marno gospodaril na oskromnem posestvu svojem; delal je celo pridneje, odkar je bil vdovec, dasi ni imel nikogar, o komer bi mogel reči: zanj se potim in trudim. Toda bilo je popolnoma umevno početje njegovo. Zakaj rajna Štefeška — Bog ji dal milost svojo — bila je, kakor smo že povedali, ženska, ki je z lenobo in zapravljivostjo svojo možu bolj jemala srčnost in veselje do gospodarstva negoli množila. Poslej je bilo drugače. Same¬ ga sebe je posnemal. Če si je moral prej, dokler je še imel ženo, cesto sam kuhati, prati in šivati, ako je hotel, da je smel med ljudi, pokaj bi takih potrebščin ne mogel opravljati sedaj? Drugih stvari pa — saj ta¬ ko malo potrebuje sam človek! Ali prišlo je drugače! “Tisto bi bilo, tisto,” premišljal je časih v prostih trenutkih naš Blaž sam v sebi. “Ako bi imel kar tako žensko pri hiši, da bi mi kaj postregla in tu pa tam nekoliko pogospodinjila. Ali take me Bog varuj, da bi bil navezan nanjo! Stanovanje naj bi imela v moji izbici, tja iz veže na onem konci in — no, recimo, da bi ji tudi plačeval kake krajcerje za to, kar bi mi storila. To je gotovo — vse bi bilo lepše urejeno pri oglu in okolo ogla, ako bi bila ženska res kaj vredna. Kaj bi potem brezskrbneje puščal dom in hodil po delu! Seveda, kakor hitro bi pa videl, da ni za rabo, ali da se mi vede preobl^stnp^ ali kakor si žc hodi, velel bi ji: Z Bogom!’ Tako bi res ne bilo napačno, tako.” In kaj je vrjetneje, nego to, da je Blaž Štefe, kadar so ga ob. bajale take in jednake misli, nehote tudi razbiral v modri svoji glavi, kje bi dobil žensko, ki bi mu bila všeč in bi hotela priti k njemu za gospodinjo. Dolgo je ugibal in naposled ugenil. Pri Spodmelu za župno cerkvijo je stanovala že od nekdaj po¬ starana ženska. Klicali so jo za Korenovo Lenko. Neomožena zaseb. niča je tržila z raznimi malenkostmi, bodisi, da je prodajala do¬ ma, bodisi, da je nosila po hišah svojo drobnjav. Nekaterniki so vedeli povedati, da. je imela to opravilo le za kratek čas, da bi se ji ne bilo treba ubijati, ker je bila denarna, da je imela denarja po vseh rokavih zašitega. Drugi seveda so obsojali tako govorjenje, ka¬ kor je to sploh navada povsod in pri vsaki stvari. V nečem pa so se ujemali vsi, ki so poznali zasebnico Lenko Korenovo, v tem namreč, da je tudi ona od tistih dob, ko jo omenja naša povest, naj menj pet. desetkrat praznovala rojstvo svoje. Dr. Mifchell TISOČE LJUBI JE ŽE OZDRAVIL DR. MITCEELL. Dr. Mitcbell zaključuje eno najuspeš¬ nejših let svojega zdravilstva, ki se raz¬ teza čez dobo 20 let. On zdravi hrome, in bolnike vsakojakih drugih bolezni. Revmatični in hromi zopet hodijo; za¬ stareli slučaji gluhih in bolnih na očeh so ozdravili, da zopet slišijo in vidijo; ženske, ki so postale invalidne vsled žen¬ skih bolezni, so ozdravile v kratki dobi. Dr. Mitchell je ozdravil vsakojake ne - prilike v želodcu, zaprtje, bolesti na obi¬ stih in jetrah. Odstranil je izrastke, o- zdravil raka. Zdravniški nasvet prost. Urad: 800 Columbia Building, Duluth, Mipn. NAZNANILO. Spodaj podpisani naznanjam cenje¬ nemu občinstvu v Aurora in okolici, da sem postavil izvanredno nizko ce¬ no na srajce, hlače in čeVlje, in sploh na vse blago v moji zalogi, ker na¬ meravam Čim preje mogoče mojo za¬ logo razprodati, ker mi zdravnik sve¬ tuje prenehati z notranjim delom ra¬ di zdravja. Prodam tudi vse skupaj, ako kate¬ rega rojakov veseli trgovina. Prilika je dobra za pravega moža. JOS. SEKULA, TRGOVEC, AURORA. MINIT. KOVALL & SON, ely, minn. grocerijska IN MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. KDOR HOČE DOBRO. P0DUČN0 ČTIVO. NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU- TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ZEMLJIŠČE NA PRODAJ. 2 Vz of N. 2*4 in S. E. 14, sekcija 25, Town 59, Range 17. Osem milj južno od Eveletha, na reki St. Louis, je na prodaj 240 akrov zemljišča s pravico do % rude, po $16.00 aker. Natančneje se poizve pri JAKOB STUBLER, 407 Chestnut St., Virginia, Minn. IfIRST NATIONAL BANkI k Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! Obrestuje denar po 3 |o Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! a. tetolonaslednik Rudolf. udt, S*;- ‘ t , O 1 «® ! t i' • Pustolovščine, ljnbavne spietkarije in njegova tajnostna smrt. St. , Ave _ El/, ^ Sku^- F 1 . 0 ^' bi i> gtej e (Da-lje.) ti pokveka, ali hočeš, da te malo poravnam ? Izgu_ j °d tod , reče Schiitzer jezno, ter gledal, da bi dobil a ’ 1 Poravnal GaSpariov hrbet. •“Mezi se . ’ - , • e urav nai Laisparjov hrbet. _ -v -iil t Se ’ na lastne oči \videl sem kako je cesarjevič Ku . ’ v °|o ženo Terezijo”. , lv , ! ' tro S° pogleda v Gašparja, vedel je da je Rudolf brez- Liif 0 ^ l e P°tieah in njegova Terezija je bila daleč zna ialff 1' hvnap, govori, ali to ti povem vže naprej, če se mi : ! r, '‘ f, IK'in te do smrti z nadgozdarjem. Jaz sem odišel in sem se skril za • ll kf *i se bode zgodilo. Nadgozdar je takoj odšel m a>- !<* p°, _ la P J e° pr o 0 , oKti* v> [Pribe; f Rudolf 2 •MII i, ka i »C uoue zgoaiio i\augu(«4»* -; HmL. Sam . s tv °.i° ženo, dal si'je prinesti vina, poljubil tvo, „ ii _r 1_ ii ^vujo ženo, daJ si ,]e prmfMJ »« . « 0 i . i* -je dal nekak denar, menda cekin, in kaj se, pe, , m erez dolgo časa je prišel Rudolf nazaj, zajezdil je odjezdil naglo. . . . s ' si lagal, vstreljim te ko steklega psa, ee .je pa 1 Se ti ~ ' i -_liirhnsniliom lz eš! Akn 01 lagai, vsTreijmi tc ^ , - - iMj, Pa nič. Schiitzer plane z groznim l.pibosumom eil i! w dppl vrata zapazil je kako je Terezija hotela nekaj la It ia jo pograbil za roko. Terezija se je sanjala m Hot ola je Objeti svojega moža, ali on izusti groz- bl„ ži v Prša tako močno, da s strašanskim krikom pade ivie .- 62 zav esti. On pa »-e potem v drugo sobo kjer se na »r»vuo thispi v sifl PUskn pobeg egmti. V tem pa pade njegov s . je ležala na stolu. Šine mu grozna misel v gla 0 pobegne, kakor hitro je mogel v gojzd. g .i 1 JAd-lVUI IDliu ,J^ Poldneva. Šolnce je stalo' visoko in se je skoraj zapad ^ • • - • i i- * "dv aj se t e m v mesecu in sicer *-* L i a ,. : U ' Vgl _ ' i v, n TV/Ta n d n WS. ~Sv$Jc v" prostorih M. Uhernugelna, Meadows, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri zadnji Pl»osse~Zen!th 9s