119
Šopek Marijinih čednostij
VIII. Upanje.
veti Avguštin se je nekega večera spre-hajal ob morju. Iz tujih krajev so prihajale ladije, ki so peljale trgovcem vsakovrstnega blaga. Avguštin je začel pri tem premišljevati, kako se ranogi ljudje na svetu trudijo le za časno premoženje in zn bogastvo. Spoznal pa je, da to ni naš namen. in je go-voril sam sebi: ,Za kaj višjega smo ustvarjeni." Nato se je ozr! na zvezd-nato nebo. Milo so se lesketale zvezde, nekatere bolj, nekatere manj jasno. Tudi v človeški družbi, menil je. Avguštin. je tako. Množice hrepene po časti, nekateri dosežejo bolj odlično stopinjo, drugi ostanejo nižji, ali tudi; hrepenenje po časti in slavi ni naš namen. wZa kaj višjega smo ustvarjeni", dejal je ludi ob tem pre-mišljevanju Avguštin. Xjegovo oko se je ozrlo gor nad zvezde, gor do Stvamika vseh reoij. nTo je naš namen", dejal je Avguštin, da pridemo k njemu, da se kedaj ž njim veselimo. Za se, o Gospod, si nas ustvaril, in moje srce je nemirno. dokler ne počiva v tebi." — Da, nebesa so naša prava domačija, nebesa so ona srečna hiša brez ffpljenja in brez žalovanja, nebesa s<> veselo mesto, kjer ni žalosti. ne težave, ncbesa so jedini dom brez solz. To srečno nebeško deželo iščemo tudi mi od zibeli do groba. Trdno in zanesljivo pričako-vanje, da pridemo v ta lepi kraj in da nam bo Bog dal vse pomooke, ki so nam potrebni za to, imenujemo krščansko upanje.
Kako se je odlikovala Marija v tej čednosti! Po-svetnega vcselja ni iskala. Cast, bogastvo, in drugo, po čemur hrepeni posvetni Ijudje, je ni mikalo. Hre-penela je le po Bogu in po nebesih. Po smrti njenega božjega Sina ji je bila zemlja samo kraj pregnanstva; ostala je na zemlji, dokler je Bog hotel, a vendar je vcdno hrepenela biti v družbi Jezusovi v nebesih.
Marija,  naša pomočnica.
121
Kakor pa je trdno pričakovala od Boga, da bode vzprejeta v nebesa, tako je tudi v vseh drugih zadevah iskala tolažbe pri Bogu. Njeno zaupanje pa tudi nikdar ni bilo osramočeno. Angelj ji je oznanil. da bode mati Jezusova, kateremu bo Rog dal sedež kralja Davida. Marija je videla, kako sovražniki Jezusa preganjajo, zaničujejo, v smrt obsodijo in na križu grozovito umoriž. Vse to je videla in vendar je upala Trdno je bila tudi pod križem prepričana, da bo njen božji Sin premagal smrt, da bo veličastno vstal in kraljeval črez nebo in zemljo. Vadi se, ljubi otrok, tudi ti v zaupanju. Zlasti trdno pričakuj, da ti bo Bog dal pomoč, da premagaš skušnjave, da se odvadiš napak ali da sploh sl,oriš kaj zaslužnega za nebesa. Dobro je, da s svojimi prošnjami združuješ tudi kaj bogoljubnih sklepov ali se v jedni ali drugi reči premaguješ, da te bo Bog toliko raje uslišal. Ako se boš vadil v trdnem zaupanju v manjših reoeh, boš tudi v večjih nadlogah popolnoma potolažen lahko zaupal v Boga.
Zgled popolnega zaupanja v Boga nam kaže sveti Alojzij, ki je bil goreč častilec Marijin in jo je po-snemal tudi v njenem velikem zaupanju. Pred svojo smrtjo je ^ ljubljenec božji pisal pismo svoji materi. V tem pismu pravi: ,,Moja bolezen se je shujšala in jaz upam priti kmalu k Bogu v nebesa. Ne bilo bi prav, ko bi Vi objokovali svojega sina kot rartvega, • ker bo vendar večno živel v nebesih. \ajina looitev ne bo dolgo trajala; kmalu se bodeva videla in se potem ne bodeva nikdar več ločila. Prosim Vas, ljuba mati, sprejmite mojo smrt Vi in vsa družina kot veliko milost Prosim Vas za materin blagoslov! V Rirau 10. junija 1591. Vaš v Gospodu Jezusu pokorni sin Alojzij Goncaga."
To je lep zgled krščanskega upanja!
Marijino upanje ni bito nikdar osramočeno. Ye-selila se je združitve z Jezusom v nebesih, in Jezus ni sprejel samo njene duše, atnpak tudi njeno telo v ne-besa. Sv. katoliška cerkev 15. avgusta prav slovesno praznuje praznik Marijinega vnebovzetja. Naj vas ta praznik, ljubi otroci, spodbuja, da posnemate Marijine čednosti, zlasti še njuno zaupanje v Boga.    a. stroj