Dr. Anita Goltnik Urnaut Razvoj kadrov v višjem strokovnem izobraževanju Pr ejeto 10.08.2022 / Spr ejeto 15.1 1.2022 Znanstveni članek UDK 377.36-051:374 KLJUČNE BESEDE: višje str okovno šolstvo, razvoj kadr ov , pr ofesionalni razvoj, izpopolnjevanje, potr e- be, motivi, izzivi, priložnosti za izboljšave POVZETEK – Za izpopolnjevanje kadr ov v primar - nem in sekundarnem izobraževanju je dobr o poskr - bljeno, v pr eteklosti pa v Sloveniji ni bilo celovite in prilagojene ponudbe izpopolnjevanj za kadr e v ter - ciarnem izobraževanju. Cilj prispevka je pr edstaviti potr ebe, motive in pr efer ence str okovnih delavcev pri izpopolnjevanjih v višjem str okovnem šolstvu in možnosti za podpor o razvoju kadr ov s pr ojektom “Izpopolnjevanja CiljajV išje!”. V anketni raziskavi je sodelovalo 35 ravnateljev in 140 pr edavateljev in drugih str okovnih delavcev . V išješolski pr edavatelji so izrazili potr ebe po razvoju kompetenc e-poučeva - nja in digitalnih ter znanstveno-raziskovalnih kompe- tenc. Pr edavatelji so za izpopolnjevanja notranje mo- tivirani, najpogosteje so izbrali motive pridobivanje novih znanj, osebni razvoj in izboljšanje kompetenc. Najbolj se želijo vklj učiti v izpopolnjeva nja s temami metodologija in didaktika izvedbe študija na daljavo, spodbujanje ustvarjalnosti in uporaba IKT . Pr edava- telji si želijo str okovnih sr ečanj in posvetov s kolegi z drugih višjih šol ter izmenjave dobrih praks. Poka- zala se je razlika v zaznavi potr eb med ravnatelji in pr edavatelji. Received 10.08.2022 / Accepted 15.1 1.2022 Scientific article UDC 377.36-051:374 KEYWORDS: higher vocational colleges, human r e- sour ces development, pr ofessional development, needs, motivation, challenges, opportunities for impr ovement ABSTRACT – T eacher training in primary and second- ary education in Slovenia is well or ganised. In the past ther e wer e no compr ehensive and systematic training possibilities for teachers in tertiary education. The aim of the article is to pr esent the needs, motives and pr efer - ences of the short-cycle higher education teachers for lifelong learning, and the possibilities of supporting this development with the pr oject “Aim Higher! T raining”. The needs wer e assessed by means of questionnair es completed by 35 head teachers, 140 lectur ers and other pr ofessional staff. The lectur ers expr essed the need to develop e-learning, digital and scientific r esear ch com- petences. They ar e intrinsically motivated to impr ove their skills, with the most fr equently chosen motives be- ing to acquir e new knowledge, personal development, and to impr ove competences. They ar e keen to engage in further training on the topics of methodology and di- dactics of distance education, fostering cr eativity , and use of ICT . The lectur ers ar e keen to have pr ofessional meetings and consultations with colleagues fr om other higher vocational colleges and to exchange good prac- tices. Ther e was a differ ence in the per ception of needs between head teachers and lectur ers. 1 Uvod Razvoj kadrov je eden izmed najpomembnejših procesov kadrovskega menedž- menta v vsaki organizaciji in prav tako tudi v vsaki višji strokovni šoli (v nadaljevanju VSŠ). Razvoj kadrov vključuje predvsem izobraževanja, usposabljanja in izpopolnje- vanja. Iz Strategije VSŠ izhaja, da je posebnost višjega strokovnega izobraževanja prila- godljivost potrebam trga dela. Nujen pogoj, da bi lahko zagotavljali prilagodljivost, pa je ustrezno usposobljen pedagoški kader, ki je sposoben slediti aktualnim razmeram v družbi in stroki. Da bi v VSŠ imeli pedagoške kadre, ki so se sposobni hitro odzivati na 126 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) spremembe, jim je potrebno zagotoviti pogoje za ustr ezen razvoj ter stalno izpopolnje - vanje znanja, kompetenc, sposobnosti, spr etnosti ter jih hkrati spodbujati k zavzetosti za kakovostno delo. Cilj razvoja kadrov je zagotavljanje ustreznih znanj za razvoj kom- petenc pri študentih in s tem zagotavljanje kakovostnega višješolskega izobraževanja. V Sloveniji je sistemsko dobro poskrbljeno za vseživljenjsko izobraževanje kadrov na področju osnovnega in srednjega izobraževanja. Za stalno strokovno izpopolnjeva- nje kadrov v terciarnem izobraževanju pa do nedavnega ni bilo sistemskih vzpodbud. V zadnjih dveh letih je projekt Inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu (INO- VUP) omogočil obsežno in raznoliko izpopolnjevanje kadrov v visokem šolstvu. V višjem šolstvu od jeseni 2020 poteka projekt “Izpopolnjevanja CiljajVišje!”, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, namenjen pa je izpopolnje- vanju predavateljev in potencialnih predavateljev v VSŠ. To je prvi projekt, namenjen profesionalnemu razvoju višješolskih kadrov, v katerem so programi izpopolnjevanj prilagojeni predavateljem VSŠ. Vrzel med ponudbo in potrebami po izpopolnjevanjih v VSŠ se je še povečala v zadnjih dveh letih, ko je pandemija povzročila zahtevo po ta- kojšnjem prehodu iz klasičnega poučevanja v predavalnicah na poučevanje na daljavo. Projekt “Izpopolnjevanja CiljajVišje!” je ponudil priložnost za specifična in prila- gojena izpopolnjevanja kadrov v VSŠ, ker pa se v jeseni 2022 zaključuje, je potrebno zagotoviti nadaljnje možnosti za vseživljenjsko učenje, saj je v današnjem hitro se spre- minjajočem svetu nujno stalno in redno nadaljevanje tovrstnih izpopolnjevanj. Osnova za načrtovanje procesa razvoja kadrov je ugotavljanje interesov in potreb. Obstaja pomanjkanje raziskav, ki bi se sistematično ukvarjale s problematiko razvoja kadrov v višjem šolstvu. Prav tako v VSŠ še ni bilo narejene kompleksne raziskave o kompetencah kadrov in potrebah po njihovem izpopolnjevanju. Namen članka je prikazati rezultate analize potreb, motivov in preferenc strokovnih delavcev v VSŠ po izpopolnjevanjih pred začetkom izvedbe projekta “Izpopolnjevanja CiljajVišje!” in izzive, s katerimi se soočajo kadri in vodstveni delavci pri sodelovanju v izpopolnjevanjih. Kadri v višjem str okovnem izobraževanju in možnosti napr edovanja Višje strokovno šolstvo je pomemben del terciarnega izobraževanja. Vanj je vklju- čenih 13 odstotkov slovenskih študentov, pedagoški proces izvaja 15,5 odstotka peda- goških kadrov terciarnega izobraževanja (SURS, 2022). Kadri v VSŠ so strokovni de- lavci in sodelavci. Med strokovne delavce štejemo predavatelje, inštruktorje, laborante in knjižničarje (Zakon o VSI, 2004), do leta 2013 pa tudi učitelje športne vzgoje (Zakon o VSI, 2004 in Zakon o spremembah in dopolnitvah VSI, 2013). Leta 2018 je imelo opravljeno pedagoško-andragoško izobrazbo 62 odstotkov strokovnih delavcev VSŠ, 40 odstotkov pa znanstveni naziv (Skupnost VSŠ, 2020). V lanskem študijskem letu (tabela 1) je v izvedbi programov VSŠ sodelovalo 1423 strokovnih delavcev, od tega 577 s pogodbo o zaposlitvi in 846 honorarnih (59,5 %). Leto prej je bil delež honorarnih še višji (60,22 %). Več kot polovica predavateljev na VSŠ je strokovnjakov, ki so zaposleni izven izobraževalnih organizacij in opravljajo 127 D r . Anita G oltnik U r naut: Razvoj kadr ov v višjem str okovnem izobraževanju predavateljsko delo honorarno. Tako velik delež strokovnjakov iz prakse zagotavlja prenos aktualnih vsebin v pedagoški proces in spodbuja predavateljske zbore za poso- dabljanje študijskih vsebin ter s tem povečuje kakovost izvedbe študijskih programov. Na drugi strani pa zaposlitev izven šole prinaša tudi manjšo povezanost “zunanjih ka- drov” z delovanjem šole in pogosto njihovo manjšo vključenost v programe izpopolnje- vanj, ki so organizirani v okviru posamezne VSŠ ali Skupnosti VSŠ. Med zaposlenimi predavatelji jih ima večina visokošolsko izobrazbo na ravni 2. bolonjske stopnje. Tabela 1 Str okovni delavci v višjem str okovnem izobraževanju Vrsta zaposlitve Zaposleni za polovični delovni ali krajši delovni čas Honorarni Σ Delovno mesto pr edavatelji inštruktorji laboranti knjižničarji Izobrazba SŠ VŠ1 VŠ2 VŠ3 SŠ VŠ1 VŠ2 VŠ3 SŠ VŠ1 Σ VŠ1 VŠ2 Σ 2019/20 16 47 298 132 32 26 29 1 3 9 12 1 3 919 1516 2020/21 – 46 308 152 3 20 34 5 – 7 7 1 1 846 1423 Vir: SURS, 2022. Pogoji za imenovanje v naziv predavatelj vključujejo pedagoške in strokovne do- sežke. Zahteve po pedagoški usposobljenosti in strokovnih dosežkih so sicer dokaj ena- komerno zastopane v merilih in v primerjavi z visokim šolstvom je razkorak med po- udarjanjem odličnosti znanstveno-raziskovalnega, razvojnega, strokovnega ali umetni- škega dela in poudarjanjem odličnosti pedagoškega dela manjši. Pa vendar to velja le za 40 % predavateljev, ki so zaposleni na VSŠ. Za zunanje (honorarne) strokovne delavce, ki delajo v različnih delovnih organizacijah in dokazujejo strokovno usposobljenost na svojem poklicnem področju, pravilo, da si morajo pridobiti ustrezno pedagoško-andra- goško izobrazbo, ne velja. Dovolj je, če imajo dokazila o vidnih dosežkih v pedagoški praksi. Pedagoško-andragoška izobrazba ni pogoj tudi v primeru, da ima posameznik naziv visokošolskega učitelja. Predavatelji, inštruktorji in knjižničarji lahko napredujejo v naziv mentor, svetova- lec in svetnik, vsi strokovni delavci in sodelavci VSŠ pa v plačne razrede. Izpopolnjevanje kadr ov v VSŠ Zaposleni v vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji imajo številne možnosti za vključevanje v programe izpopolnjevanja, izobraževanja in usposabljanja. MIZŠ vsa- ko leto objavi razpis za izbor programov profesionalnega razvoja in izbrane programe objavi v Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih de- lavcev v vzgoji in izobraževanju (KATIS) ter razpiše in dodeli študijske pomoči (MIZŠ, 2022). KATIS vključuje številna izobraževanja, ki so namenjena predvsem zaposlenim od vrtca do zaključka srednje šole (753 programov v študijskem letu 2021/22). Ponudba 128 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) izobraževanj za višješolske kadre v katalogu je skromna, redki razpisani programi se pogosto ne izvajajo zaradi premajhnega števila prijav. VSŠ so zavezane k spodbujanju kadrov za vključevanje v izpopolnjevanja s številni- mi predpisi, saj je profesionalni razvoj zakonska pravica in obveza pedagoškega osebja. Naloga ravnatelja je, da pripravi program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe VSŠ in v letni delovni načrt VSŠ vključi načrt za profesionalni razvoj peda- goškega osebja, vodi evidenco udeležbe v programih nadaljnjega izobraževanja in uspo- sabljanja ter o opravljenih izpopolnjevanjih in izobraževanjih letno poroča. Udeležba na izpopolnjevanjih se upošteva pri napredovanju v plačne razrede (dodatna funkcionalna znanja) in napredovanju v naziv (mentor, svetovalec, svetnik). Z uspešno zaključenim izpopolnjevanjem (dokazilom o posebnih znanjih in veščinah, ki niso del študijskih pro- gramov, po katerih si je strokovni delavec pridobil zahtevano izobrazbo za delo predava- telja) lahko dosežejo tudi enega izmed pogojev za imenovanje v naziv predavatelj. Skrb za razvoj kadrov je opredeljena tudi v Evropskih standardih in smernicah za zagotavljanje kakovosti v Evropskem visokošolskem prostoru (ESG, ENQA, 2015). V 5. standardu je opredeljena potreba po preverjanju usposobljenosti visokošolskih učite- ljev oziroma postopkov za njihov strokovni razvoj (še posebej za uporabo novih tehno- logij in inovativnih metod poučevanja). Skrb za stalno izpopolnjevanje kadrov je predvidena tudi z Merili za zunanjo eval- vacijo VSŠ. K vlogi za zunanjo evalvacijo, ki se izvaja vsakih 5 let, mora VSŠ priložiti načrt za izobraževanje ali usposabljanje predavateljev, drugih strokovnih delavcev in sodelavcev. Izpolnjevanje meril v zvezi s kadri se preverja pri 8. standardu: “Zagoto- vljeni so predavatelji in drugi strokovni delavci za kakovostno opravljanje pedagoške- ga, strokovnega, razvojnega oz. umetniškega dela.” V okviru tega standarda se presoja zagotavljanje pedagoškega in strokovnega razvoja predavateljev in strokovnih delavcev od zadnje zunanje evalvacije (Nakvis, 2018). Večina VSŠ deluje skladno s Sistemom vodenja kakovosti za VSŠ (Škafar, Žagar in Sraka, 2017), ki med procesi vodenja navaja proces razvoja kadrov. Med zahtevami je med drugim zapisano, da mora imeti vodstvo VSŠ vpeljan sistematičen postopek za spremljanje in razvoj kadrov ter ugotavljanje njihovega zadovoljstva in za usmerjanje, načrtovanje in izvajanje stalnega strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja. Kot metodo spremljanja razvoja zaposlenih predvideva redni letni razgovor, ki naj bi bil podlaga za načrtovanje osebnega in strokovnega razvoja. Razmere v družbi se hitro spreminjajo, znanje nenehno zastareva, spreminjajo se metode poučevanja, saj se fokus iz “na predavatelja osredinjenega poučevanja in uče- nja” vedno bolj premešča v “na študenta osredinjeno poučevanje” in spodbujanje aktiv- ne vloge študentov pri usvajanju znanja. Digitalizacija in zahteve po učinkoviti uporabi informacijsko-komunikacijske opreme (IKT) v pedagoškem procesu so vedno večje in zahtevajo nenehno usposabljanje in izpopolnjevanje višješolskih kadrov. Pedagoška usposobljenost predavateljev bistveno vpliva na kakovost poučevanja in posledično na kakovost znanja in kompetenc diplomantov ter njihovo zaposljivost, zato bi jo bilo po- trebno nenehno izpopolnjevati. Redno spremljanje potreb in interesov po izpopolnjevanjih pri višješolskih kadrih je pomembno, saj spremembe v družbi narekujejo nujnost nenehnega izpopolnjevanja predavateljev. Višje strokovne šole in višješolski strokovni delavci si prizadevajo za ka- 129 D r . Anita G oltnik U r naut: Razvoj kadr ov v višjem str okovnem izobraževanju kovost višješolskega izobraževanja, vendar pri tem potrebujejo podporo na nacionalni ravni. Projekt “Izpopolnjevanja CiljajVišje!” je zagotavljal podporo z ugotavljanjem potreb in interesov višješolskih kadrov, pripravo in izvedbo izpopolnjevanj in ponudil aplikacijo za načrtovanje in evidenco izpopolnjevanj “napredujem-visje.si”. Številni raziskovalci ugotavljajo, da so za zagotavljanje kakovosti poučevanja in učenja ključni pedagoški delavci sami. Poleg motivacije za izboljševanje pedagoškega procesa pa potrebujejo še ustrezne kompetence. Pedagoški delavci imajo velik vpliv na izboljševanje pedagoške prakse in so pripravljeni raziskovati in izboljševati svoje pedagoško delo s prevzemanjem reflektivne vloge, za kar pa potrebujejo metodološke kompetence za raziskovanje pedagoške stvarnosti in lastne prakse, ki pa jih z dodiplom- skim študijem pogosto ne pridobijo v zadostnem obsegu (Maksimović in Osmanović, 2018, str. 137‒143). Prenos znanja znotraj kolektivov je področje, ki bi ga bilo v prihodnje potrebno spodbujati v večji meri. Za uspešno uvajanje izboljšav v pedagoškem procesu je po- membna vloga učeče se organizacije (spodbude kolegov, diskusija), podpora ravnate- ljev ter zunanjih strokovnjakov, ki izobražujejo kadre (Škodnik, 2018, str. 152). Najpogostejši načini spodbujanja strokovnega razvoja se nanašajo predvsem na sodelovanje s sodelavci in refleksijo (učenje v praksi s kolegialnimi hospitacijami na matični šoli in z aktivnim sodelovanjem v kolektivu, individualni študij in strokovne di- skusije o izboljševanju lastnega poučevanja in analiza opravljenega pedagoškega dela), pri čemer ne želijo več pasivne vloge, saj jih za izpopolnjevanje najmanj motivirajo pripravljeni programi izpopolnjevanja s strani ravnateljev (Strniša in Juričevič, 2018, str. 124). Labak, Sablić in Škugor (2022, str. 80) navajajo, da je kolegialno opazovanje dobra podlaga za ustvarjanje profesionalnih učnih skupnosti in učitelja podpira pri samostoj- nem načrtovanju poučevanja in osebnega profesionalnega razvoja. Pr ojekt “Izpopolnjevanja CiljajV išje!” Skupnost VSŠ je skupaj s konzorcijskimi partnerji (Šolski center Nova Gorica, VSŠ; Šolski center Celje, Medpodjetniški izobraževalni center; Biotehniški izobraže- valni center Ljubljana, VSŠ in Šolski center Slovenj Gradec, VSŠ) uspešno kandidirala na Javnem razpisu MIZŠ za izpopolnjevanje strokovnih delavcev in izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle od leta 2020 do leta 2022. V okviru projekta je bilo pripravljenih 28 različnih programov in izvedenih 50 izpopolnjevanj v trajanju od 25 do 40 ur. Vanje je bilo vključenih preko 670 predavateljev in potencialnih predavateljev. Projekt “Izpopolnjevanja CiljajVišje!” je omogočil vseživljenjski razvoj kadrov VSŠ in podpiral tako sistem vodenja kakovosti v VSŠ kot izpolnjevanje Meril za zunanjo evalvacijo VSŠ. Z vključevanjem v projekt “Izpopolnjevanja CiljajVišje!” so udeleženci pridobili in ohranjali kompetence za uspešno izvajanje pedagoškega dela v spremenljivem okolju. Z uspešno zaključenim izpopolnjevanjem so lahko izpolnili tudi enega izmed pogojev za imenovanje v naziv predavatelj. 130 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) 2 Metodologija Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja. Namen, cilj in raziskovalna vprašanja Namen raziskave, ki smo jo izvedli na Skupnosti VSŠ v okviru projekta “Izpopol- njevanja CiljajVišje!”, je bil spoznati problematiko vključevanja višješolskih kadrov v izpopolnjevanja in ugotoviti, na katerih področjih obstajajo potrebe po izpopolnjevanju znanja in kompetenc. Cilj raziskave je ugotoviti: □ kakšne so potrebe in kakšen je interes strokovnih delavcev višjih šol za izpopolnjevanja, □ kaj kadre VSŠ motivira za vključevanje v izpopolnjevanja in □ katere so ovire pri vključevanju v izpopolnjevanja. Z raziskavo smo iskali odgovore na raziskovalni vprašanji: □ Katere potrebe, interese in izkušnje imajo višješolski kadri na področju izpopolnjevanj? □ Ali obstajajo razlika med ravnatelji in strokovnimi delavci v zadovoljstvu in zaznanih potrebah po izpopolnjevanjih? Vzorec V vzorec so bili vključeni ravnatelji VSŠ (vabilo je bilo poslano ravnateljem vseh 50 VSŠ, odzvalo se jih je 35, kar predstavlja 70-odstotni delež) in strokovni delavci (vabilo za sodelovanje je bilo poslano na vseh 50 VSŠ, odzvalo se je 140 strokovnih delavcev, kar predstavlja 9,8-odstotni delež). V anketi za predavatelje smo zbrali nekaj demografskih podatkov. Povprečna sta- rost udeležencev ankete za strokovne delavce v VSŠ je bila 53 let, standardni odklon pa 11,9 leta. V povprečju so imeli 14 let delovne dobe v VSŠ oziroma 26,6 leta skupne delovne dobe. Skoraj tri petine sodelujočih so predstavljale ženske (58,9 %), 87,5 % sodelujočih je imelo opravljeno pedagoško-andragoško izobrazbo. Potek raziskovanja in pripomočki Načrtovanje raziskave in pilotno preverjanje vprašalnikov je potekalo v oktobru 2020, zbiranje dejanskih podatkov o potrebah kadrov v VSŠ pa od novembra 2020 do marca 2021. Povabilo k sodelovanju v raziskavi je bilo novembra 2020 poslano po e-pošti vsem ravnateljem VSŠ in referentom. Ravnatelji so prejeli tudi prošnjo, da k sodelovanju povabijo svoje sodelavce. Ponovno povabilo k izpolnjevanju ankete je bilo poslano v januarju 2021. 131 D r . Anita G oltnik U r naut: Razvoj kadr ov v višjem str okovnem izobraževanju Za namene raziskave sta bila pripravljena spletna anketna vprašalnika (v programu 1ka). Vprašanja izbirnega tipa z ocenjevalnimi lestvicami so vključevala 4-stopenjsko Likertovo lestvico. Anketo za ravnatelje je sestavljalo 26 vprašanj; od tega 23 zaprtih oz. polzaprtih vprašanj in 3 odprta vprašanja. Anketa za predavatelje je vsebovala 39 vprašanj, od tega 2 odprti in 12 demografskih vprašanj. Obdelava podatkov Podatki so bili obdelani v programu SPSS (verzija 22), izračunana je bila opisna in bivariatna statistika. Za preverjanje razlik med skupinami sta bila uporabljena hi-kva- drat test in t-test. 3 Rezultati in interpretacija Višješolski kadri so z možnostmi vključevanja v izpopolnjevanja dokaj zadovoljni, četrtina je izbrala oceno zelo nezadovoljen in nezadovoljen (25,2 %), dobra polovica zadovoljen (56,1 %) in slaba petina oceno zelo zadovoljen (18,7 %). Aritmetična sredina ocene zadovoljstva po 4-stopenjski lestvici znaša 2,88 (SD = 0,77). Anketirani menijo, da je bila do začetka projekta “Izpopolnjevanja CiljajVišje!” najboljša ponudba izpopolnjevanj za predsednike komisij za kakovost (M = 3,16, SD = 0,73), najmanj pa za knjižničarje (M = 2,39, SD = 1,12). Med dejavniki, ki so višješolskim kadrom pomembni pri izpopolnjevanjih, so bili najpogosteje izbrani odgovori dober pr edavatelj (83,9 %), vsebine (80,4 %), pr eizkuše - nost vsebin v praksi (57,3 %), dobr e metode in oblike dela (46,9) in izvedba v živo, če epidemiološke razmer e to dopuščajo (46,1 %). Izbira ustreznih učnih oblik in metod v izpopolnjevanju odraslih je zelo pomembna, kar ugotavljajo številni avtorji. Starc in Blažič (2008, str. 92) sta ugotovila, da so menedžerji kot najprimernejšo učno obliko ocenili skupinsko učno obliko, kot najprimernejše učne metode igro vlog, metodo pri- mera in metodo diskusije ter kot najprimernejši organizacijski obliki delavnice in semi- narje. Izpostavljene oblike in metode pa je pri izvajanju izpopolnjevanj na daljavo težje izvajati. Čeprav so izpopolnjevanja na daljavo prinesla veliko pozitivnega (predvsem manjši stroški in manjša poraba časa zaradi odsotnosti potovanj), pa udeleženci izpo- polnjevanj pogrešajo možnosti za širitev socialne mreže in izmenjavo mnenj s kolegi. Predavatelji so med temami, ki so bile ponujene v začetku projekta “Izpopolnje- vanja CiljajVišje!”, najpogosteje izrazili interes za sodelovanje v izpopolnjevanjih s temami: inovativne metode poučevanja (M = 3,45, SD = 0,74), uporaba informacijsko - -komunikacijske tehnologije v izobraževanju in e-učenje (M = 3,45, SD = 0,80), meto - dologija in didaktika izvedbe študija na daljavo (M = 3,22, SD = 0,91), spodbujanje ustvarjalnosti pri delu in študiju (M = 3,21, SD = 0,82) in dodatno zapisali interes po izpopolnjevanju str okovnih znanj iz pr edmetnega podr očja (M = 3,23, SD = 1,04). 132 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) Rezultati so delno skladni s predhodnimi raziskavami interesov po izpopolnjeva- njih, v katerih je bilo prav tako ugotovljeno, da je veliko zanimanja za teme: inovativni pristopi k poučevanju (348 oseb), pedagoško-andragoško izpopolnjevanje (253 oseb), uvajanje in zagotavljanje kakovosti (220 oseb) ter uporaba sodobnih digitalnih orodij (201 oseba) (Poličnik in Mulej, 2020). Tabela 2 Inter es za izpopolnjevanja, povezana z izvedbo pedagoškega pr ocesa T eme izpopolnjevanj Delovno mesto Opisna statistika t-test N M SD t-vr ednost df p Študenti s posebnimi potrebami predavatelj 106 2,20 0,96 ‒0,59 129 0,55 ravnatelj 25 2,32 0,75 Študenti iz drugih kulturnih področij predavatelj 109 2,33 0,93 ‒0,42 131 0,68 ravnatelj 24 2,42 0,83 Spodbujanje ustvarjalnosti pri delu in študiju, razvijanje kreativnega razmišljanja predavatelj 112 3,21 0,82 0,53 137 0,60 ravnatelj 27 3,11 0,89 Metodologija in didaktika izvedbe študija na daljavo predavatelj 113 3,22 0,91 ‒2,20 138 0,03* ravnatelj 27 3,63 0,63 Uporaba ikt in različnih računalniških programov predavatelj 111 3,14 0,99 ‒1,96 63,99 0,05* ravnatelj 26 3,42 0,58 Raziskovalna metodologija predavatelj 105 2,84 0,98 ‒0,96 130 0,34 ravnatelj 27 3,04 0,85 Uporaba programov za obdelavo kvalitativnih in kvantitativnih podatkov predavatelj 105 2,74 1,04 ‒0,80 129 0,42 ravnatelj 26 2,92 0,98 Interdisciplinarno povezovanje različnih vsebin, medpredmetno povezovanje predavatelj 108 2,94 0,87 0,91 132 0,36 ravnatelj 26 2,77 0,91 Učinkovito nastopanje v predavalnici predavatelj 113 2,97 0,99 0,54 130 0,59 ravnatelj 19 2,84 0,90 Izmenjava dobrih praks po strokovnih področjih predavatelj 75 3,09 1,08 ‒0,52 84 0,60 ravnatelj 11 3,27 0,91 Pedagoško-andragoško izpopolnjevanje predavatelj 89 2,28 1,12 ‒0,42 116 0,68 ravnatelj 29 2,38 1,05 Strokovna znanja s predmetnega področja predavatelj 60 3,23 1,05 3,32 22,55 0,00* ravnatelj 17 2,12 1,27 Tuj jezik predavatelj 75 2,72 1,10 ‒1,72 79 0,09 ravnatelj 6 3,50 0,55 Legenda: N – število, M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, df – stopnje svobode, p – statistična značilnost (2-stranska); * p ≤ 0,05 133 D r . Anita G oltnik U r naut: Razvoj kadr ov v višjem str okovnem izobraževanju Ocene interesa (tabela 2) za vključevanje v izpopolnjevanja so med ravnatelji in predavatelji dokaj usklajene, statistično značilne razlike so le pri treh temah, ki se na- našajo na programe s področja pedagoškega procesa: metodologija in didaktika pou - čevanja na daljavo ter uporaba IKT (višje ocene pri ravnateljih) in strokovna znanja s pr edmetnega podr očja (višje ocene verjetnosti udeležbe pri predavateljih). Med izpopolnjevanji, povezanimi z organizacijo VSŠ, bi se predavatelji v priho- dnjih 4 letih želeli udeležili izpopolnjevanj, ki bi spodbujala sodelovanje med izva - jalci po pr edmetnih podr očjih (M = 2,75, SD = 0,98). Ravnatelji menijo, da bi preda- vatelji na tem področju najbolj potrebovali vsebine za pripravo in vodenje pr ojektov (M = 3,25, SD = 0,80). Tabela 3 Kompetence, ki bi jih bilo potr ebno izboljšati Kompetence Delovno mesto Opisna statistika t-test N M SD t-vr ednost df p Računalniške (uporaba IKT-tehnologije in programov) predavatelj 112 2,77 0,86 ‒4,21 64,48 0,00** ravnatelj 28 3,32 0,55 E-poučevanje predavatelj 112 2,81 0,83 ‒4,99 68,71 0,00** ravnatelj 28 3,43 0,50 Pedagoške, andragoške in didaktične predavatelj 110 2,43 0,88 ‒7,07 77,74 0,00** ravnatelj 27 3,30 0,47 Strokovne s področja predmetov predavatelj 109 2,41 0,91 ‒1,14 134 0,26 ravnatelj 27 2,63 0,79 Medosebne predavatelj 108 2,19 0,75 ‒2,43 134 0,02* ravnatelj 28 2,57 0,74 Organizacijske predavatelj 107 2,15 0,82 ‒3,40 133 0,00** ravnatelj 28 2,71 0,60 Jezikovne predavatelj 108 2,22 0,84 ‒1,49 133 0,14 ravnatelj 27 2,48 0,70 Znanstveno-raziskovalne predavatelj 109 2,61 0,89 ‒1,69 135 0,09 ravnatelj 28 2,93 0,81 Legenda: N – število, M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, df – stopnje svobode, p – statistična značilnost (2-stranska); * p < 0,05, ** P < 0,01 Med izpopolnjevanji, povezanimi s spodbujanjem zdravja na delovnem mestu, pre- davatelji izražajo interes za udeležbo v izpopolnjevanjih za osebnostno rast (M = 3,10, SD = 0,96) in obvladovanje str esa (M = 3,09, SD = 1,02). Ravnatelji ocenjujejo, da nji- hovi kadri na tem področju najbolj potrebujejo vsebine o spodbujanju or ganizacijske klime (M = 3,15, SD = 0,83). Ravnatelji menijo, da morajo predavatelji izboljšati kompetence e-poučevanja, pe - dagoško-andragoške in didaktične kompetence (tabela 3). Predavatelji najvišje ocenju- jejo potrebe po izboljšanju kompetenc e-poučevanja, kompetenc uporabe IKT in znan - stveno-raziskovalnih kompetenc. Tudi Maksimovič in Osmanović (2018, str. 137‒138) 134 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) v raziskavi o pripravljenosti za reflektivno prakso in raziskovanje poučevanja poročata o potrebah po dodatnem metodološkem usposabljanju v pedagoških smereh študija. Ugotovila sta tudi, da obstaja razlika med študenti humanistike in družboslovja ter štu- denti naravoslovno-matematičnih študijskih programov (slednji imajo manj metodolo- ških kompetenc in manj metodoloških vsebin med študijem, hkrati pa bolj pozitivna sta- lišča do vključitve metodoloških predmetov v študij). Rezultati te raziskave sugerirajo, da bo v prihodnje potrebno načrtovati izpopolnjevanja, ki bodo specifično prilagojena predavateljem različnih študijskih področij. Graf 1 Motivi pr edavateljev za izpopolnjevanje 71,43 % 32,14 % 42,86 % 42,86 % 35,71 % 71,43 % 60,71 % 67,86 % 67,86 % 75,00 % 67,86 % 27,43 % 27,43 % 28,32 % 36,28 % 38,05 % 59,29 % 62,83 % 69,91 % 73,45 % 75,22 % 85,71 % 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % pridobitev imenovanja v naziv predavatelj napredovanje v plačne razrede oz. nazive preverjanje oz. potrditev, da delajo prav karierni razvoj možnost lastne izbire izpopolnjevanja možnosti spoznavanja novosti in idej za izboljšanje pedagoškega procesa možnost za srečanje in izmenjavo mnenj s kolegi spoznavanje primerov dobrih praks izboljšanje kompetenc osebni razvoj pridobitev novih znanj predavatelji ravnatelji Predavatelji so med motivi za vključevanje v izpopolnjevanja najpogosteje izbrali (graf 1) pridobivanje novih znanj (85,71 %), osebni razvoj (75,22 %) in izboljšanje kom - petenc (73,45 %). Ravnatelji so menili, da so za predavatelje najpomembnejši motivi osebni razvoj (75 %), možnost spoznavanja novosti in idej za izboljšanje pedagoškega pr ocesa (71, 43) ter pridobitev pogoja za imenovanje v naziv pr edavatelj (71,43 %). Pri motivu pridobitev imenovanja v naziv pr edavatelj (tabela 4) obstajajo statistično značilne razlike v frekvenci izbir med predavatelji in ravnatelji. Ravnatelji so ta motiv izbrali skoraj trikrat pogosteje kot predavatelji (Hi-kvadrat test = 18,81, p = 0,00). Višješolski kadri so za izpopolnjevanja notranje motivirani, med motivi za vključe- vanje v izpopolnjevanje najpogosteje izbirajo motive pridobitev novih znanj, izboljša - nje kompetenc in osebni razvoj. Rezultati so skladni z ugotovitvami drugih raziskoval- 135 D r . Anita G oltnik U r naut: Razvoj kadr ov v višjem str okovnem izobraževanju cev, ki kot najpomembnejši motivator vključevanja v izobraževanja in izpopolnjevanja pri učiteljih navajajo potrebo po vseživljenjskem razvoju (Strniša in Juričevič, 2018, str. 124). Ravnatelji pa so menili, da so predavatelji zunanje motivirani. Tabela 4 Motivi po izbiri pr edavateljev in ravnateljev Motiv Vloga Skupaj Hi-kvadrat test pr edavatelj ravnatelj Hi-kvadrat vrednost Stopnje svobode Statistična značilnost Pridobitev imenovanja v naziv predavatelj ni izbran f f % f f % f f % 18,81 1 0,00** 82 72,57 8 28,57 90 63,83 izbran 31 27,43 20 71,43 51 36,17 Skupaj 113 100 28 100 141 100 Legenda: f – frekvenca, f % – frekvenca v odstotkih; ** p < 0,00 Med možnimi izboljšavami na področju izpopolnjevanj so predavatelji najpogoste- je izbrali odgovor uskladitev vsebin glede na potr ebe v višjem šolstvu (64,75 %), ravna- telji pa so menili, da je najbolj pomembno, da izvajalci izpopolnjevanj dobr o poznajo višje šolstvo (75 %). Predavatelji so med dodatnimi predlogi zapisali še željo po bolj zahtevnih izobraževanjih na podr očju IKT in izvedbi izobraževanja na daljavo ter željo po sr ečanjih str okovnih aktivov po področjih študija/predmetov. Tabela 5 Izzivi na podr očju izpopolnjevanja Pr edlogi izboljšav Predavatelji N = 122 Ravnatelji N = 32 Skupaj N = 154 f f % f f % f f % Pomanjkanje časa 56 45,9 12 37,5 72 41,1 Preobremenjenost, če potekajo izpopolnjevanja izven delovnega časa 49 40,2 14 43,8 63 36,0 Neustrezna oz. neprilagojena ponudba izpopolnjevanj za kadre v višjem šolstvu 37 30,3 16 50,0 53 30,3 Finance 33 27,0 12 37,5 45 25,7 Zahtevnost prilagajanja izvedbe pedagoškega procesa (prestavljanje) zaradi odsotnosti izvajalcev 30 24,6 12 37,5 42 24,0 Pomanjkanje motivacije pri zaposlenih 24 19,7 11 34,4 35 20,0 Zahtevno usklajevanje odsotnosti z drugimi šolami/ organizacijami, kjer so izvajalci še zaposleni 18 14,8 5 15,6 23 13,1 Prepoznavanje potrebe po izpopolnjevanju pri nadrejenih 19 15,6 2 6,3 21 12,0 Legenda: f – frekvenca, f % – frekvenca v odstotkih 136 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) Predavatelji menijo, da sta največja izziva na področju izpopolnjevanj pomanjka - nje časa (tabela 5) in pr eobr emenjenost, če potekajo izpopolnjevanja izven delovnega časa. Na tretjem mestu po pogostosti izbire je neprilagojena ponudba izpopolnjevanj, ki jo ravnatelji ocenjujejo kot najbolj pomemben izziv. Ravnatelji pogosteje kot pre- davatelji vidijo izziv še v financah in zahtevnosti prilagajanja pedagoškega pr ocesa. Med odgovori drugo sta bila izpostavljena: problem zaposlenih za krajši delovni čas, če izpopolnjevanje traja več kot 4 ure dnevno, ter pomanjkanje specifičnih izpopolnjevanj s temami o izobraževanju odraslih. Podobne ovire navajajo tudi specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki najpogosteje izpostavljajo pomanjkanje časa zaradi obveznosti, ki so povezane s poučevanjem in pi- sanjem priprav, pomanjkanje finančnih sredstev, premajhno ponudbo programov uspo- sabljanja in premajhno ponudbo aktualnih tematik (Strniša in Juričevič, 2018, str. 125). 4 Sklep Profesionalni razvoj učitelja na katerikoli stopnji izobraževanja je vseživljenjski proces, ki pomembno vpliva na kakovost učenja in poučevanja (Gaber, 2014). Učitelji v terciarnem izobraževanju imajo več različnih vlog (Makovec, 2018) in s tem potrebe po profesionalnem razvoju na različnih področjih. Predavatelj v višji šoli je strokovnjak na svojem predmetnem področju, hkrati pa mora biti strokovnjak na pedagoškem po- dročju, saj ima njegovo poučevanje pomemben vpliv na učenje pri študentih. Namen članka je bil predstaviti problematiko izpopolnjevanja kadrov v višjem šolstvu in rezultate analize potreb strokovnih delavcev po izpopolnjevanju znanja in kompetenc. S pomočjo empirične raziskave so bili doseženi cilji spoznavanja potreb, interesov, motivov in ovir vključevanja v raziskave ter oblikovani odgovori na razisko- valni vprašanji. Kakšne potr ebe, inter ese in izkušnje imajo višješolski kadri na podr očju izpopolnjevanj? Predavatelji in ravnatelji imajo najboljše izkušnje z izpopolnjevanji v Erasmus programih izmenjav, izražajo potrebe po izboljšanju kompetenc e-poučevanja, raču - nalniških kompetenc in znanstveno-raziskovalnih kompetenc. So notranje motivirani za izpopolnjevanja, najpomembnejši motivi za udeležbo v izpopolnjevanjih so pridobi - vanje novih znanj, osebni razvoj in izboljšanje kompetenc. Najbolj so zainteresirani za vključitev v izpopolnjevanja s temami: inovativne metode poučevanja, uporaba in - formacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju in e-učenje, metodologija in didaktika izvedbe študija na daljavo, spodbujanje ustvarjalnosti pri delu in študiju, iz - popolnjevanja za osebnostno rast in obvladovanje str esa. Želijo si izpopolnjevanja str o - kovnih znanj s svojih pr edmetnih podr očij in izmenjave dobrih praks v str oki. Ovire za vključevanje v izpopolnjevanja pred začetkom projekta “Izpopolnjevanja CiljajVišje!” so predvsem pomanjkanje časa in pr eobr emenjenost ter neustr ezna oz. neprilagojena ponudba izpopolnjevanj za kadr e v višjem šolstvu. 137 D r . Anita G oltnik U r naut: Razvoj kadr ov v višjem str okovnem izobraževanju Ali obstajajo razlike med ravnatelji in str okovnimi delavci v zadovoljstvu in zaznanih potr ebah po izpopolnjevanjih? V ocenah zadovoljstva z vključevanjem pr edavateljev v izpopolnjevanja ni razlik med predavatelji in ravnatelji, so pa statistično značilne razlike pri oceni interesa in potreb za vključevanje v izpopolnjevanja pri posameznih temah: strokovna znanja iz pr edmetnega podr očja, uspešna komunikacija in dobri medosebni odnosi (višje ocene pri predavateljih) ter metodologija in didaktika poučevanja na daljavo ter uporaba IKT, kakovostno vodenje, spr emljanje praktičnega izobraževanja, pr omocija in trženje VSŠ oz. na socialnih omr ežjih, design in oblikovanje spletnih strani, karierno svetovanje, priprava in vodenje pr ojektov in zakonodaja (višje ocene pri ravnateljih). Ravnatelji menijo, da morajo predavatelji izboljšati kompetence e-poučevanja, pedagoško-andragoške in didaktične kompetence. Predavatelji pa najvišje ocenjujejo potrebo po izboljšanju kompetenc e-poučevanja, uporabe IKT in znanstveno-razisko - valnih kompetenc. Ugotovljene razlike kažejo na to, da je potrebno predavateljem dati avtonomijo pri pripravi individualnega načrta izpopolnjevanj, saj so pedagoški delavci aktivni udele- ženci načrtovanja lastnega profesionalnega razvoja in želijo imeti aktivno vlogo. Ugotovitve avtorjev Maksimović in Osmanović (2018) o razlikah v metodoloških kompetencah, ki so osnova za raziskovanje pedagoške prakse in izboljševanje, med štu- denti humanističnih in družboslovnih smeri ter naravoslovno-matematičnih študijskih smeri kažejo na potrebe po načrtovanju izpopolnjevanja kadrov v višjem strokovnem izobraževanju, ki bodo bolj specifično prilagojena predavateljem posameznih študijskih področij. V višješolskem prostoru še ni bilo sistematične analize potreb po izpopolnjevanjih s področja trajnostnih kompetenc, kar je prav tako eno izmed področij, ki ga bo po- trebno najprej raziskovalno preveriti, nato pripraviti programe izpopolnjevanja in naza- dnje vključevanje trajnostnih vsebin v posamezne predmete še metodično in didaktično ustrezno podpreti. Projekt “Izpopolnjevanja CiljajVišje!” predstavlja prvo sistematično izvedeno ak- tivnost za spodbujanje razvoja in vseživljenjskega učenja kadrov v VSŠ. Udeleženci so bili z izpopolnjevanji zadovoljni in si želijo nadaljnjih izpopolnjevanj. Pomanjkljivost projekta je, da je bil usmerjen zgolj na eno skupino kadrov – predavatelje in potencialne predavatelje, potrebno pa bi bilo ponuditi stalna izpopolnjevanja vsem strokovnim de- lavcem in sodelavcem VSŠ, pa tudi mentorjem praktičnega izobraževanja v podjetjih. Da bomo lahko kar najbolje sledili potrebam kadrov v VSŠ po izpopolnjevanjih, bo potrebno zagotoviti sistematično spremljanje potreb. V projektu “Izpopolnjevanja CiljajVišje!” je bila razvita aplikacija “napredujem-višje.si”, ki je namenjena spremlja- nju interesov in potreb ter objavi programov izpopolnjevanj. Anonimizirane podatke bo spremljala Skupnost VSŠ in spodbujala organizacijo izpopolnjevanj, ki jih potrebujejo kadri VSŠ. V anketi izražene potrebe po spoznavanju novosti v stroki in interes za srečanja po strokovnih področjih in izmenjavi dobrih praks narekujejo širitev izpopolnjevanj iz splošnih na bolj specifična področja študijskih programov oziroma predmetov. V okvi- ru Skupnosti VSŠ bo potrebno nadaljevati z nekaterimi dobrimi praksami strokovnih 138 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) posvetov po delovnih področjih (organizatorji praktičnega izobraževanja, komisije za kakovost, karierni svetovalci, tutorji študentom s posebnimi potrebami) oziroma or- ganizirati redna srečanja še za predsednike študijskih komisij, knjižničarje, referente, mednarodne pisarne oz. vodje projektov. Potrebe po izpopolnjevanjih za razvoj kompetenc za poučevanje na daljavo in digi- talnih kompetenc kažejo na smiselnost izvedbe raziskav o uporabi sodobne IKT v VSŠ in delovnih organizacijah, ki izvajajo praktično izobraževanje, ter o razvitosti digitalnih kompetenc pri predavateljih, študentih in mentorjih praktičnega izobraževanja v podje- tjih ter jim na osnovi ugotovitev ponuditi ustrezne programe izpopolnjevanj. Izpopolnjevanje kadrov v VSŠ prinaša večstranske koristi: višješolskim kadrom omogoča osebno rast, pridobivanje in ohranjanje kompetenc za uspešno delo, napredo- vanje, spodbuja pripadnost, motiviranost in zadovoljstvo z delom ter zavzetost. Nova znanja in usposobljenost delijo s svojimi sodelavci in tako spodbujajo tudi njihov razvoj ter soustvarjajo učeče se okolje. Študenti, ki jih izobražujejo kompetentni in zavzeti pedagoški kadri, imajo dobre možnosti, da pridobijo aktualna znanja in kompetence ter si tako povečajo možnost za zaposlitev in uspešnost pri delu. Vzporedno s tem se krepi kakovost višje strokovne šole in celotnega višješolskega izobraževanja. Z izpopolnje- vanji za kadre v VSŠ pridobivajo tudi delovne organizacije, v katere odhajajo študenti in diplomanti, in s tem pridobiva družba kot celota. Anita Goltnik Urnaut, PhD Human Resources Development in Short-Cycle Higher Education T eacher training in primary and secondary education in Slovenia is very well or - ganised, which has not been the case in tertiary education. In the past ther e wer e no systematically or ganised training possibilities for teachers in higher or short-cycle higher education at the national level. In the last two years, this gap has been filled by two pr ojects: the teacher training pr oject in short-cycle higher education (SCHE) “Izpopolnjevanja CiljajV išje!” (“Aim Higher! T raining”) and the “Innovative Learn - ing and T eaching in Higher Education (INOVUP)” pr oject in higher education. Under the “Aim Higher! T raining” pr oject we developed 28 pr ogrammes and or ganised 50 courses (fr om November 2020 to May 2022). T o the initial twelve thematic ar eas, we added the topics that SCHE staff pr oposed in surveys, interviews, focus gr oups and participant surveys. A total of 670 lectur ers took part in the training. Human r esour ces development is one of the most important human r esour ces man - agement pr ocesses in any or ganisation, and in any higher education institution. Pr ofes - sional higher education (PHE) is characterised by its adaptability to the needs of the labour market, and a pr er equisite for ensuring this is a suitably qualified teaching staff that is flexible and able to keep up with the curr ent social and pr ofessional situation. In or der to have teaching staff who ar e able to r espond to change, it is necessary to pr ovide them with the conditions for appr opriate development and continuous impr ove - ment of their knowledge, competences, skills and abilities, while encouraging them to be committed to quality work in an educational institution. The aim of human r esour ces 139 D r . Anita G oltnik U r naut: Razvoj kadr ov v višjem str okovnem izobraževanju development in SCHE is to pr ovide students with the appr opriate skills to develop their competences and thus ensur e quality education. The basis for planning the staff development pr ocess is the identification of inter ests and needs. Ther e is a lack of r esear ch that systematically addr esses the issue of staff de - velopment in short-cycle higher education. The aim of the article is to pr esent the needs of SCHE teachers for lifelong learning and maintaining appr opriate pr ofessional skills. The paper pr esents the r esults of a survey on staff training needs in SCHE befor e the start of the pr oject “Aim Higher! T raining”. The purpose of the survey was to learn about the field of teacher training of SCHE staff and to identify ar eas wher e knowledge and competences need impr ovement. The aim of the r esear ch is to find out: □ The needs and inter ests of SCHE teachers in teacher training; □ What motivates SCHE teachers to engage in teacher training; □ The barriers to participation in teacher training. By means of an empirical study we sought to answer the following r esear ch questions: □ What ar e the needs, inter ests, and experiences of SCHE staff r egar ding teacher training? □ Is ther e a differ ence between head teachers and SCHE teachers in their satisfaction and per ceived needs for teacher training? The needs wer e assessed by means of web questionnair es completed by 35 head teachers and 140 SCHE teachers. In the surveys, designed specifically for this r esear ch, we used a 4-point Likert scale to evaluate satisfaction/needs. The satisfaction of SCHE teachers with the opportunities to participate in teacher training is medium. Thr ee-quarters of r espondents selected the answers “Satisfied” (56.1 %) and “V ery satisfied” (18.7 %); one-quarter selected the answers “V ery dissatis - fied” and “Dissatisfied” (25.2 %). The mean satisfaction scor e on the 4-point scale is 2.88 (SD = 0.77). The most fr equently selected factors that ar e important in teacher training wer e a good lectur er (83.9 %), course content (80.4 %), the content being tested in practice (57.3 %), good methods and forms of work (46.9 %), and live performance, if the epide - miological situation permits it (46.1 %). Among the topics offer ed at the beginning of the “Aim Higher! T raining” pr oject, lectur ers most fr equently expr essed the wish to be involved in the following training courses: innovative teaching methods (M = 3.45, SD = 0.74); the use of information and communication technology in education and e-learning (M = 3.45, SD = 0.80); methodology and didactics of distance education (M = 3.22, SD = 0.91); fostering cr e - ativity in work and study (M = 3.21, SD = 0.82). They additionally expr essed an inter - est in further training in their pr ofessional ar ea (M = 3.23, SD = 1.04). When asked which further training courses in the ar ea of the implementation of the teaching pr ocess they would like to attend, both lectur ers and head teachers expr essed the gr eatest inter est in further training in distance teaching methodology and didactics, in the use of ICT and various computer pr ograms, and in the exchange of good practices. Statistically significant differ ences between head teachers and lectur ers have been found only in thr ee topics r elated to pr ogrammes in the field of the pedagogical pr ocess: meth - 140 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) odology and didactics of distance education; use of ICT (higher scor es for head teachers); expertise in the subject they teach (higher pr obability of attendance scor es for lectur ers). As r egar ds training r elated to the management of SCHE, in the next 4 years lectur - ers would like to attend training that pr omotes collaboration between teachers acr oss subject ar eas (M = 2.75, SD = 0.98). On the other hand, head teachers think that lec - tur ers ar e most in need of content r egar ding the pr eparation and management of pr o - jects (M = 3.25, SD = 0.80). Lectur ers indicate that among the training courses r elated to the pr omotion of health in the workplace, they would like to attend courses on personal gr owth (M = 3.10, SD = 0.96) and str ess management (M = 3.09, SD = 0.96). Head teachers believe that their staff ar e most in need of content on the pr omotion of or ganisational climate (M = 3.2, SD = 0.83). Lectur ers rank highest the need to impr ove scientific r esear ch competences, and competences in the use of ICT and e-learning. Lectur ers’ motives for participating in training most fr equently included acquiring new knowledge (85.71 %), personal development (75.22 %) and impr oving competences (73.45 %). Head teachers, on the other hand, consider ed personal development (75 %), the opportunity to learn about new developments and ideas for impr oving the teaching pr ocess (71.43 %), and becoming qualified for election to the title of lectur er (71.43 %) to be the most important for participants. Ther e ar e statistically significant differ ences in the fr equency of choosing the motive “being appointed lectur er”. The head teachers chose this option almost thr ee times mor e often than the lectur ers (χ2 = 18.81, p = 0.00). Among the possible impr ovements to the training, lectur ers most fr equently chose “alignment of content with the needs of SCHE” (64.75), while head teachers consid - er ed it most important that “pr oviders of in-service training have a good knowledge of SCHE” (75 %). Additional suggestions made by lectur ers included a desir e for mor e challenging ICT training and distance education, and a desir e for expert gr oup meet - ings by subject ar ea. Lectur ers consider ed the biggest challenge to becoming involved in training to be the lack of time and the overload of staff if the training takes place outside working hours. The thir d most important challenge, accor ding to the lectur ers, is the lack of a tailor -made offer of further training, which is rated as the most important challenge by the head teachers (followed by staff overload and finances). Summarising the r esults, we can say that ther e is a need for further training that would be tailor ed to SCHE staff, and for content which is tested in practice and deliv - er ed by individuals who know SCHE well. The most needed training pr ogrammes ar e those on the topics of the methodology and didactics of distance education, the use of ICT in teaching, and the pr omotion of cr eativity in work and study . The r esear ch pr ovided answers to two r esear ch questions: □ What ar e the needs, inter ests, and experiences of SCHE staff r egar ding teacher training? W e found that ther e is a gr eat need for training in the development of digital compe - tences and competences for the pedagogical pr ocess using modern information technol - ogies, or didactic competences for the effective delivery of the study pr ocess (distance education). Lectur ers would like to upgrade their scientific r esear ch competences. They 141 D r . Anita G oltnik U r naut: Razvoj kadr ov v višjem str okovnem izobraževanju ar e intrinsically motivated to pursue teacher training and most inter ested in taking part in further training on: innovative teaching methods; the use of ICT ; methodology and didactics of distance education; fostering cr eativity; personal gr owth and str ess man - agement. They ar e keen to impr ove their pr ofessional skills in their subject ar eas and to exchange good practices in the pr ofession. Barriers to participation in teacher training for lectur ers ar e mainly lack of time and overload, as well as inadequate or inappr opri - ate pr ovision of teacher training for higher education staff. □ Is ther e a differ ence between head teachers and SCHE teachers in their satisfaction and per ceived needs for teacher training? Ther e ar e some statistically significant differ ences in the ratings r egar ding the in - ter ests and needs for involvement in teacher training. The “Aim Higher T raining” pr oject r epr esents the first systematic activity to pr o - mote staff development and lifelong learning in SCHE. The participants wer e satisfied with the training and ar e keen to continue. The shortcoming of the pr oject is that it was available only to one gr oup of SCHE staff – lectur ers. It would be necessary to offer continuous training to all the staff of higher vocational colleges, as well as to internship mentors in enterprises. In or der to best keep up with the training needs of the staff, it will be necessary to ensur e that the training needs of all staff gr oups and r elevant stakeholders in SCHE ar e systematically monitor ed. LITERATURA 1. ENQA. (2015). Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Educa- tion Area (ESG). Dostopno na: https://www.eqar.eu/kb/esg/ (pridobljeno 12.01.2022). 2. Gaber, S. (2014). Finska v vrhu znanja 2030: študija o prihodnosti izobraževanja: poročilo finskega sindikata vzgoje in izobraževanja OAJ. Ljubljana: Center za študij edukacijskih strate- gij – CEPS, Pedagoška fakulteta. 3. Labak, I., Sablić, M. in Škugor, A. (2022). Kolegialno opazovanje kot orodje za usmerjanje osebnega profesionalnega razvoja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 37(1), 80–93. 4. Makovec, D. (2018). Dimenzije učiteljevega profesionalnega razvoja. Sodobna pedagogika, 69(3), 28–47. 5. Maksimović, J. in Osmanović, J. (2018). The Role and Effictiveness of Methodological Educa- tion for Reflective Practices. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(1), 131–148. 6. Merila za določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole (2009). Uradni list RS, št. 20/06 in 1/09. 7. MIZŠ. (2022). Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih de- lavcev v vzgoji in izobraževanju (KATIS). Dostopno na: https://www.gov.si/podrocja/izobraze- vanje-znanost-in-sport/razvoj-kadrov-v-solstvu/ (pridobljeno 26.04.2022). 8. NAKVIS. (2018). Merila za zunanjo evalvacijo VSŠ. Dostopno na: https://www.nakvis.si/akre- ditacije-in-evalvacije-v-visokem-solstvu/zakonodaja/ (pridobljeno 26.04.2022). 9. Poličnik, J. in Mulej, B. (2020). Analiza potreb po izobraževanju in usposabljanju zaposlenih na višjih strokovnih šolah. Celje: Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije. 10. Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije. (2020). Analiza potreb po izobraževanju in usposabljanju zaposlenih na višjih strokovnih šolah. Celje: Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije, Interni arhiv. 11. Starc, J. in Blažič, M. (2008). Didaktični vidiki izobraževanja in usposabljanja menedžerjev. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 23(3–4), 92–104. 142 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) 12. Strniša, T. in Juriševič, M. (2018). Razvoj strokovne samopodobe specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(1), 116–130. 13. SURS. (2022). Podatki o kadrih v višjem šolstvu. Dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatDa- ta/pxweb/sl/Data/-/0953711S.px/table/tableViewLayout2/ (pridobljeno 28.04.2022). 14. Škafar, B., Žagar, T. in Sraka, M. (2017). Sistem vodenja kakovosti za Višje strokovne šole [Elektronski vir]. 2. izd. Celje: Skupnost višjih strokovnih šol republike Slovenije. 15. Škodnik, R. (2018). Pomen učeče se organizacije za učinkovito uvajanje formativnega spre- mljanja učencev. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(2), 144–155. 16. Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI). (2004). Uradni list RS, št. 86/2004. Dosto- pno na: https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2004-01-3840 (pridobljeno 18.04.2022). 17. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI-A). (2013). Uradni list RS, št. 100/2013. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-3603 (pridobljeno 18.04.2022). Dr . Anita Goltnik Urnaut (1964), docentka za psihologijo na Fakulteti za komer cialne in poslovne vede v Celju. Naslov / Addr ess: Kotlje 128, 2394 Kotlje, Slovenija / Slovenia T elefon / T elephone: (+386) 031 650 829 E-mail: anita.urnaut@gmail.com