Tečaj XX. gospoda • - .. r 4 • brtn • v je naša prva naloga. Prosto naše ljudstvo se še ne darji in zakurijo, kadar se bojijo slane; dim se vleze po čuti dosti, manj še pa gospoda, posebno ženski spol. noirradu kakor oblak, skozi kterega žarki izhodecega sonca Mnogo se je že storilo za probudo, al vender še nimajo dosti moči. Tudi murve, saj okoli Zagreba, pre so malo in posebno zastran slovenskih mater in deklic, gospej vse pozeble, da niso imeli hrane mladi svilci. in gospodičin. Njih upljiv na narodno probudo in omiko ie V Istri in na Goriškem je murba in trta zlo tr- tako mogočen in očeviden, da se prezirati ne more in ne pola, tako, da je komaj polovico pridelka pričakovati; ravno smé. To spoznali so vsi narodi, in tudi mi moramo skazati taka je v več krajih južnih Tir o lov. Kdo pravi to spoznanje s tem, da kar nam je mogoče, storimo v tem. v Schiitzenzeit or U je tega kriv? Gospodarji sami! Stara Kai skusnja je, da velik dim odvrne škodo; v Bocen-u so je delce narodne prosto naše ljudstvo zadene, mora spoznati, da osebe, to je slovensko-slovanskega roda. župani opomnili vse trta je tam obvarovana. nogradnike, naj zakurijo, in lejte! vsa da pravo spoznanje in prava omika morate le narodne biti, da nam mora biti na čast. da smo -Slovenci' in da se Okoli Du naj a vse lepo kaže; v gornji Avstrii priča- moremo potegovati za naše pravice. Ta občrt se mu mora kujejo posebno veliko sadja. ki naj obsega Vodnikove slovstvene dařila. V 7. listu naših preljubih letošnjih „Novic" sem oznanil s povestnico izbuditi. Pripravna povest, poglavitno zgodovinske, narodopravne dokaze v znotranji in zunanji obliki prostému ljudstvu zapopadljive , bi zuala biti predmet za prvo dařilo. Jednako visoko, al skoro bolj potrebno, ko reja tuje nasvèt, da naj se darovi za Vodnikov spominek soneseni hitro postopajoče omike obuzemlje našo gospodo, bi držal obrnejo za slovstvo in sicer tako, da se postavljajo vsa- tako povest za koletne obresti od glavnic za darilo najizvrstnejemu or ft ospe in gospodične. slovstvenemu delu. Prepričati jih moramo, da naš jezik je neizmerno lep, B je ob enem postavlj mil, gladek in sládek , da njih sveta naloga je, se vrniti prošnja, da naj se oglasé, nazaj k narodu, od kterega jih je tujšina odpeljala, in da izreja in omika mora po božji volji biti v vsem národna. če ki bi ne bili zadovoljni z izrečeno nameinbo Preteklo je ze dosti casa po tem vprasanji, in nikdo hoče jim biti v příhodnosti koristna. se ni oglasil protivno Zato nasvetujem, da naj se prvo darilo postavi na naj Veljati smé tedaj, da Vodnikovi castitelji in daritelji smo zanimivišo povest ali za prosto ljudstvo, ali posebno za v tem edini, da se obr est od glavnice za nek dozdaj sobi njegov spo- gosposki ženski spol v recenem pomenu majo obraćati po izrecenem nasvetu Dogodjaj povesti naj bode vzet iz slovenske ali t Te darila se smejo imenovati „Vodnik ine darila". Da se pa potrjena slov slovanské zgodovine. © želj To je moja povrhna in volja ze prihodnje leto iz- ljujem, ker vém polne, se nas je zbralo nekaj rojakov pri gospodu vredniku V N azpis in delitev dařil dobrovoljna misel, ki je pa ne vsi-da naše potrebe so še druge, in da naši izvoljeni odborniki bodo gotovo sklenili to, kar našemu na- V • . • 1 — --r v posvčt, kako se imajo ustanoviti' pravila za rodu najbolj služiti more na probudo in slavo. Sklenilo se je enoglasno, da imata d db V Radoljci véliko saboto 1862. pre Dr. Lovro Toman. vzeti to izpelj P db ali ima posvetovati in ustanoviti p dbo, po kteri se bodo pisovale in prisp Ilazpis dařila za najbolji napěv le dařil volji ti na dalje pa ima ta odbor tudi iz drug db kteri bo imel samo Oklic. Pred tremi leti sem po posvetovanji z gosp. Legom je va ti sprožil misel, naj bi se v probudo domače pevske umetnosti predložene slovstvene delà in prispoznati darilo ali unemu delu. V prvi odbor so bili enoglasno izvoljeni sledeči slavni gg. rodoljubje: dr. Bleiweis, Terste nj ak, temu naši Ein razpisalo darilo v zlatu za najbolji napev kake slovenske pesmi. Nabral sem pri svojih prijatlih 54 pa 19 or old. gosp Lego gold., v vsem skupaj 73 krat, da krasna pesem Koseskova gold. Oznanil sem že ta-K d o je m ar?44, ki poje 155 slavo slovenskim sinom , je za ta domorodni predmet izvo Ker že govorim o slovenščini, naj omenim tukaj še Ijena. Al časi so nam bili takrat nemili; nikjer na očitnem nekterih pomot, ki se vrivajo v naš lepi jezik. Besedo odru nisi slišal domače pesmi več. Shranil sem tedaj na brani denar ter čakal prijazniše dobe. r> du so skovali visokouceni nam gledu v lo du dej cc gospod po iz 9 toraj se mora tudi po tem iz Prišla je sedaj ; spet se čujejo glasi domaći in spreje gledu sklanjati dosledno » lodj U itd d majo se nadušeno. Stopim tedaj s tem razpisom na beli svilo dan in pozivljam možake, ki se sposobne čutijo , oni pesmi „murb d , ne pa d d i i. t. d. *♦*) Po navadi pravimo in pišemo ~ „, --_____ *r_ i____ ______• ,. 9 vreden napev zložiti, naj se lotijo delà. Naj se pa obraća p ažjo zlata kakor koli, zagotovljeno je 10 cekinov , b pa to ni prav. Kakor pravimo li > b J d kar čez ostane, bo že svoje pravo mesto našlo; zato breza, vrba itd., enako moi Tudi pišemo nepravilno: „du jezi V • od lip it murbovo d k", od d m i k knj • V mik 1. se razpisuje 10 ces. cekinov v dařilo tistemu, kdor zloži najbolji napev pesmi „Kdo je mar?" 2. Pošlje naj se mi napev gotovo do 30. julija t. zaznamovan s kako prislovico. Ime zložitelja pa naj se za- primerljej pri drevesih knjiga, namesti: d ali duhovna knjižni jezik, ker prilogi iz ženskih imen se ne narejajo na ev, ampak na ni, na, no, izjemši sprednj pečateno pridene. V izdaji slovenskega 3. Pesem naj se tako zloži, da celo prvo kitico ali štrofo nebo in zemlja bosta pi 9 ïv. pisma smo večkrat brali britkost in trpljenje sta itd (kot uvod) in pa celo zadnjo (kot konec) poje kor (zbor); To spet ni pravilno. Sej pravimo pri dveh ženskih imenih: sledeče kitice, v kterih pesnik popisuje različne sta ki nove (vojaka, trgovca, učenega moža, sodnika, duhovna) ste itd. Enako moramo in voda ste itd., pri dveh srednjih: blago in življenje rabiti dual, ako smo doslednj > pri in ki tedaj tudi v napevih morajo razlicni biti, naj da prilogih in glagolih, ki se ozirajo na eno žensko in na eno srednjo besedo, torej: nebo in zemlja boste prešle (i), brit- se zložijo za samo- ali pa za čveterospev, tako, v vsaki kitici poslednje dve vrsti ci povzame vselej kost in trpljenje ste itd. spet kor. Tako dobimo pravo glasbino sliko (Tongemâlde). Res je, to so le majhne reci; al prav je, ako čistimo Dostavljam le še to, kar se samo po sebi razume, da pesem prelepi slovenski jezik vsacih smeti, kakor tudi ne vidimo mora biti v narodne m duhu zložena in kolikor mogoce radi majhnih madezev na belem perilu. Docakali smo lahka za petje, melodična, da bo segla v narod 9 kar pa se zaprla samo v dvorano „besede" ali koncerta. 9 ne Da smo tako dolgo želeli iu prosili N jezik ima odprte vrata tudi v uradnije; on sedi pravi mojster umetno in čisto po sekiricah pevske harmo- zdaj za mizo z drugimi brati nije zloženo pesem naredi tudi tako, da jo slišimo pre pe vati od lj udstva, 9 on 9 ki je tako dolgo zani- kaže nam mnogo takih izvrstnih cevan, izdihal do zdaj kot preziran suzenj za durmi. Ski bimo mu torej za snažno obleko, da se milo in krepko raz pesem vseh narodov. In tak mojster še le stoji na vrhuncu umetnosti. lega na desno in levo slava njegov V Cerknici cvetno nedeljo. ? vt/ 'I* Besede omenjene pesmi so natisnjene v „Novicah" od leta 1846. Kdor jih pa nima, naj mi pise, da mu jih pošljem. 4. Tri, po slovanskih mojstrih kot sodnikih za najbolje spoznane pesmi, ki jih bomo dobili, se bojo v čitavnici naši pele, da potem družba naša sama razsodi kteri dá prvenstvo. Ne gré pa tukaj, se vé da samo za 10 cekinov, ampak še več za čast v tem poganjanji za predstvo. Originali iz domaćega življenja Spisal Valentin Z arnik. Nobena kronika, nobena povest 9 jih bo nikdar omenila, jim ne bodo spominkov al žal bi bilo lahko vsakemu pravému domo Zložitelji teh pesem, ako hočejo, bojo mogli vsak ljubu, zgubili ko bi se ti značaji za zmiraj Boz Dickens. svojo skladbo sami voditi (dirigirati) pri 99 besedi m Vseučiliščno življenje ali življenje na visocih šolah je pri vsakem omikanem narodu ozko z dušnim v obče zve-zano. Zatoraj vidimo, kako se Nemci s svojim Heidelberg, , kako so Angleži v Oxfort Vrednik. Jezikoslovne drobtince. Halle Tubingen itd. ponasajo in Cambridge zaljubljeni in kako je središče francozkesra e» V 14. listu letošnjih „Novic" v dopisu iz Maribora smo brali med igrokazi: „7. Juran in Sofija, 8. Stepan Šubic, oba poslovenil Drobnič iz Hrvaškega." Mogoce. gibanja na dušném polji v Parizu in Lionu. Pa študen tovsko življenje je pri vsakem teh narodov drugo; so raz V f Pa te dve igri sem bil poslovenil tudi jaz leta 1848, uce se hrvaščine. Rokopis sem bil dal takratnemu slovenskemu družtvu za gledišče. Ker bi bila pa obleka in druga oprava za igranje predraga, in ker sem iz ljubezni do narodnosti želel, naj bi igri prišle na svitlo, sem bil pozneje přepustil rokopis gospod Giontini-tu, ki ga je bil tudi natisniti dal lični običaji, različne šege po značaji naroda. Z veseljem so pisatelji vseh teh narodov že od nekdaj to vrlo pisano in mikavno življenje opisovali, in temu se imajo Nemci zahvaliti, da vsako leto toliko ptujcov na njihove vseučilišča roma večidel iz samega namena življenje nemških študentov poznavat. Slovenci in sploh Jugoslovani še dosedaj nimamo svo- jega domaćega narodnega vseučilišča, in toraj se naša po znanostih hrepeneča mladež že od nekdaj večidel na Dunaj (Beč) podaja , ter v Gradcu komaj tretjina ostaja. Dunaj središče naše vseučiliščnega života, zavoljo Knafelnovih Malo se leta 1850 in ste igri zdaj pri njem prav cenó na prodaj. Nekteri so se takrat zmrdovali, da sem se ukvarjal z gle-disčnimi igrami, ker niso poznali teh dveh iger. Njeni ob-sežek je ljubezen do vere, cesarja in domovine. Ne ene le kolickaj spodtikljive besedice je ni v njima. Kdor ju je že bral, ju ni mogel prehvaliti. Naj bi bile vse igre take > bilo potem res gledišče, kar ima biti: hiša za ■ MH ■j^B štipendij pa je še poseben magnet za Krajnca. zvé od tega nekdaj, zlasti omiko in požlahnjenje uma in srca pa tudi za pošteno krat kočasovanje. Te dve igri se daste lahko vsakemu, se tako nedolžnemu v roke, učil se bo iz nju spoštovati, ljubiti in braniti vero, cesarja in dom. Ako misli kdo prepiliti „Matička", naj bi pač izpustil ali spodobno prenaredil v njem vse spodtikljive in dvoum-Ijive besede. življenja, akoravno je skoz in skoz izvirno od pa v poslednjih letih. Da prava tovaršija vlada med našimi mladenci, ni mi treba še posebej zagotovljati. Toda moj namen ni, tu to življenje obširno popisovati, ampak le nektere izvirne značaje si zbrati in jih narisati ; originale, ki so možje prav posebne baže, ktere sem v Kaj pa, če bi po analogii druzih slovenskih imen s končnico od, kakor, na pr plod, žel od itd., vendar tudi prav bilo svilod-a? Vred. * 156 svojem šestletnem bivanji v Beču vedno studira! in obču doval. Pa zlo se niotiš, dragi bravec, ako pričakuješ, grute od strani gledal in se le včasih komu milostljivo da nasmehljal. Govoril je o rimskem pravu, od njega je na ti bom narisal mlade nadepolne dijake, prihodnje dike naše domovine, kteri bodo kadaj autokrati ali samodržci pri kakem cerkveno přišel, od te na zgodovino nemškega pravoslovstva od tega spet nazaj na rimsko v pravo itd. zmiraj v kolo pecirku", kterih prsa bodo okinčane z zlatimi križci ali baru. Po desetkrát je ponavijal, kako je na to ali to vpra Da srebrno zvezdo, ali ktere bomo celó na stare dni s priim- šanje odgovoril, kako je on imel profesorja v klešah. kom ekscelencija nagovarjali. Zbral sem si le može, kterim bi svojemu razkladanju več péze dal, je začel cele strani je bila ali osoda nemila, ali so bili pa po učenosti tako kar po latinski iz „corpus juris civilis et canonici" citirati! hrepeneči, da so dospěli na Dunaj z namenom vse prestu- Za pet ran božjih! kako strasno smo mi tumpasti novinci dirati. Ko so pa zagledali v knjigarnah, koliko bukev so učenega Prežvečnika občudovali ali kako strašno nam je učeni možje po daljnem širokém svetu spisali, so se neiz-rečeno prestrašili te robe. Prepričani, da je popolnoma ne- bilo tudi dolgčas! v enem življenju si vse to v glavo vtepsti, so le mogoce, pro forma „študiosi" ostali, pa si trud in delo poiskali. še druge okrožja za svoj Pa nobeden si je ni upal ne crne ne bele črhniti. Samo jaz sem bil nazadnje tako hudoben in sem začel po-menljivo kašljati. — Al kako zaničljivo me Prežvečnik po- Oči sramožljivo pobesim in iz zadrege mi le veseli gleda ! Od dunajskega vseučilišča se mislim po rakovi poti krik pomaga: Ala! Lojze! Lojze pride! Lojze pride! Stara v Ljubljano vrniti iu tu in tam moza najti, ki ni bil pomáhana nikoli v svojem življenju lakomen časti, soseskini sveto- glava je tii! Servus Lojze! Fant iz fare! Pri vratah na zg vavec biti ali pa celó „purgermajster" ornji stopnici je stal študent, kterega Tudi ni nikoli hre- bi bil vsakdo pred za profesorja, kakor za modroslovca penel po učenosti, ali želel toliko znati, kakor gosp. faj- držal. Bil je velike, korenjaške postave, čez trideset star; mošter. ampak trdil je le, da je dobro, če člověk „umare" na glavi je imel čuden cilinder, o kterem je sam pozneje pozná, kadar „sekacjon" cegelc prinese, da se vé i ali je pravil da mu je vodja germanskega muzeja v Niirnbergu pravo zadel ali ne? Ce se clovek v soli enmalo pisati, lepe krajcarje ponujal, ako bi mu ga hotel v zberko brati in „tajč pošprehen" nauči, misli tak mož, je tudi pustiti. Zimska suknja in hlače so bile . • . » • li« • •■•« • y • « i ff • v • v • a ■ • V • elegant pre- dobro, ker vendar pozneje lahko pri vojakih „ta viših eden", novejši šegi, al v čevljih je imel pa tako radovedne prste, to je n frajtar cc postane, in tako mu ni treba nikdar več da so si na vseh stranéh okenca delali in pale je včasih skoraj enmalo preveč predrzno z glavo vén tišal. V rokah dve uri zaporedoma na straži stati. I. Stara pomáhana glava. Kakor ovce, kadar dež učelišćem stali in plašno okol gre smo novinci pred vse sebe tr Í? ledali, ker je bilo miselka tikali: je držal sila zamazané salaste bukvice, ktere je potlej varčno kakor skrino mirú in sprave pod suknjo vtaknil. Smehljaje stopi med nas in nisem se mogel načuditi, kako pre- so sa moji novinski tovarši že vsi poznali in ga brez mesca oktobra in ravno začetek šolskega leta Trume starih r> Lojze kako pa je? Kranjski starašina. v kterem semestru si pa ze?" je šio od ust do ust. in ter • 1 ih dijakov iz vseh avstrijanskih okrajin so se sem Zleče spet varčno svoje bukvice iz pod suknje in nam jih drenjale. Naši rojaci iz 2., 3. ali celó 4. leta so pomoli. Sle so od rok do rok in stavim, da slavni zgodo le pr< je kd ke gledali --y - y . . . '----------------------------------------------' in le po neskoncni milosti se vinar Momsen ni nikdar starorimskih rokopisov v vatikanski pi nas en par minut pomudil in kakor iz olimpa knjigarni tako pažljivo počasi nektere „tehtne tacega „skuseneg c besede sprego\ možko odrinil. Se vé, poslušali smo moža z odprtimi ustami in napetimi ušesi, še vse drugače, kakor Izraeljci Mojzesa , ko jim je od Jefteta pridši svoj pregledoval, kakor smo mi ta Loj potem pa spet zetov dokument premetavali, ki se v vseučiliščnem jeziku » poklic naznanil. Smo pa moža pozneje na eno „krugl po treh dobrih duških taceg ««a Index lectionum" imenuje. Vesel, kakor da bi zaklad najdel, nam je pravil, da je danes petindvajseti semester nastopil. Začel je najpred pravdoslovje še po stari sistemi, to pred letom 1848, potem se je podal v modroslovju k Je enmalo oddahnil, je pa precej druge strune napěl in čez pol ure je že gotovo ta predlog storil: visocega in castitljivega pive povabili, in da si je filologii, ker so takrat ravno v cesarstvu toliko učiteljev potřebovali. Al grske kljuke E kaj se bomo tako držali; saj smo Kranjci, Slovenci, vsi dolgočasne pa xcu in ys so bile Lojzetu pre skupaj na enem vseučilišču, to ne gre, da bi se vikali in take ceremonije bilo kaj njal in s kruglico je trčil da je n«Og T v • poskusil je spet pravdo po novi sistemi. Ker nach der Lehr- und Lernfreiheit, kakor je sam rekel se nikoli ni nobenemu izpitu podvrgel, se je vrnil spet k modroslovju, namreč nabral si je 10 ur na teden iz živi » brate Tako se vselej včs zgodovine. ponos proti novincom, ki kake dva ali tri dni trpi vselej v pol ure v „kruglici" utopi za Ko smo tako zdaj za nas nove profesorje, zdaj neznano bi bil To ti je bil zanimiv „Index lectionum". Ko bi bil Lojze da se je učil, vse to znal, kar je imel til noter potrjenega gotovo vsem 95 profesorjem pravdo in modroslovske tru m o se pribl grabcov na V8eučiliščni strehi adovedno ogledovali, deseta nra dopoldne; gnječa je čedalje veča pri hajala, sèm ter • * so nas psali 5 da smo se nazadnj do fakultě kos. Na eni strani je imel vpisana: kazenski zakonik, na drugi: koptovski jezik, na tretji : narodno ekonomijo, na četrti : starobabilonsko zgodovino itd. stopnic pred vratmi preselili: Na enkrat se z veliko tezo rumene rokovice na dolgih prstih skoz vrata pridrenjajo in (Dal. pr.) za njim se prikaže srednja postava suhega mladenca ki je Dopisi. bil od vrha do tal črno opravljen in na fraku se je vidilo V Zagrebu 8. maja. §. da ga ni njemu krojač meril Odkar so tukaj absolu- Počasi, kakor dvorsk sve- tizem odstranili ter po oktoberski diplomi napravili politiško tovavec v penzii, k nam stopi in enega znanca izmed mojih samoravnavo ali autonomijo, spremenil se je Zagreb neko- Kmalo se tudi cela vrsta tovaršev okoli liko malo. Uni tihotni duh , kakor je bil pred nekimi leti, tovarsev nagovori. njega osuje in radovedno v No Prežvečnik dokler so žandarji in policija (ki sedaj na tihem, brez na-kako je bilo? pisa bolj privatno živé) zunanji red držali, nehal je celó, Zvedil sem pri tej priliki, da je Pre- ter se Ijudje gibljejo kakor se komu dobro zdi, in vendar ga izprasujejo : tako se je pisal biio?" ■ pi ■ li žvečnik ravnokar pravdoslovni državni izpit iz vseh treh ni nepokoja nikjer; vse gré po svojem delu naprej predmetov „mit Auszeichnung" napravil y in To je nek taka čudno! ni se popřed za deset let zidalo toliko, kolikor sedaj cast kakor mi je nek star rigorozant razkladal se Kranjcu vsakih deset let komaj enkrat primeri kako nas je tudi Prežvečnik nas uboge, morebiti v enem, akoravno je popřed ažijo ravno tako po-kazoval vrednost papirnatih dnarjev kakor sedaj. — Ker neumne re- že ravno govorimo o takih rečeh, naj povem, da dragi na t da Pa 15? O Je v Zagrebu v se veča kot pri Vas v beli Ljubljani; najveće predložiti; morebiti se přibližuje cas. da se pravila predlože 9 kterega čudo pa je pšenice, ki iz Banata prihaja memo Ljubljančani jejo žemlje in kruh bolji kup nam nikdo ne vé razrešiti tukaj, da iz Njih veličanstvu za i potrjenje. Bog daj srećo, da se Zagreba pozneje Na to prašanje naj tukajšni magistrat odgovori, odkodt o? enkrat potrjena. v Ljubljano, izberejo pravi možje, kteri marajo za pravo dobro našega naroda. Toda o tem kaj več posebnega, ko bodo pravila kakor Zagrebčani. Dodavši še to, da matičinih knjig le gimnazije v Novem mestu in v Pazinu niste dobile, ker ga pridene, ter da bote dra gin i doprinesel je nekaj tudi mraz, ki je tudi K ti okoli Zagreba češnje in grozdje pozobal, siive in drugo g. Jakić ni dobil še Osmana , da sadje pojel. Kar je v ravnini, sem vidil malo ne vse do tudi te dobile za kratko, sklenjujem te kratke glasove iz da se menda spet pozivljajo ptuji belega Zagreba s tem , čistega poparjeno, posebno pa orehe; na visinah pravijo, da je nekaj bolje; al žalibog velik del Hrvaške in vsa Slavo- vradniki na Hrvaško. nija ste ravnine tedaj na veliki škodi ! škodi zunanjemu, tako nek hud crv grize Pa kakor mraz na ostalem našem Iz Wildoiiske okolice 8. maja Clovek obraća. Bog pa obrne. Tako so mislili gotovo tudi oni kmetje po življenju. To ste slišali, kako so udje v dvorani razde- mili Slovenii, kterim je veliki teden slana vzela pridelek Ijeni na dve strani; sadaj je pritožba izročena, s ktero celega leta, morebiti tudi sadje in vinsko kapljico. Pa tù še smo imeli druge vremenske prikazni, kterih nas Bog da mlajši in oštro slovanski, po banu kasirani del prosi on ostane v ravnanju družtva, ter da Frigan odstopi. Bati se obvari. 28. april se je bil lepo prikazal v rumenih solnčnih je nekako pri vsem tem, da bi družtvo ne razpadlo , kakor žarkih; pred ta dan, na belo nedeljo, smo imeli 28 stopinj koli naj se reč podobo politiškega našega stanja, ki razreši. Vo nam kot v zrcalu predstavlja toplote, v pondeljek pa le malo manj. Ta vročina se je se vé da nima za sebe nekterim zdela nevarna, ker smo lani imeli še 6. majnika posebnega, ampak splošno evropejsko podnebje. Pa kakor dosti snega. Niso se okanili. Imeli smo, žalibože, popoldne > 9 to boleha, tako tudi v drugih rečeh. Čvrsti so značaji toliko toče, da že dolgo tako goste vidil nisem. Pobelila zmiraj precej redki ; da Kvaternik deželnem zboru toliko bilo čuti, v javnosti, dokazalo se je 9 ki ga je zgubil žalibog je na lanskem je zemljo ko sneg in po lepi beli nedelji je sledil žalostěn vse zaupanje beli pondeljek. Dvakrat se je toča zaletela; k prvemu je pred nekaj dni, kakor suha padala in celó strehe drobiti začela, druga pa je že brati v „Ost und West". Toda kakor to biva moč zgubila, ker je vmes blizo 2 uri dež šel, ko da bi se splošno, tako tudi pri njem; pred mescom dni ne bi si upal bilo nebo odprlo. Rž se je že bila lepo uklasila, pa vso je bil nikdo kaj hudega reči o njem; sedaj mu vsak zná kje pomlatila. Nekteri kmetje so jo pokosili ali podorali, dru ste mogli cr C? I kaj očitati. Ako sodimo po skoro nerazumljivih nje- pa upajo, da se jim saj seme povrne. Pšenici ni toliko ško g o v i h obranah v ..Glasonoši" ni mogoce priti do jedra dovala, tudi sadju ne, ker je ze skoraj ocvelo, dasiravno je resnice. Ako je vse to res, kar se sedaj govori zoper njega, nemilo oklestila mlado pije in dišeče cvetje. Vina ni precej je pač celó nerazumljivo to: kako da je dve leti stara reč, pričakovati, ker je že poprej precej to je 9 da je Kvaternik bil politisk agent državen, ravno še malo obraste. Toča se je pozeblo; morebiti da se pa vlekla okoli 3 ure na dolgo sedaj na beli svet iznešena bila? Ko je lani na dezelnem in debelo uro na široko. Bojimo se pa, da nas ne bi več zboru deloval proti Madjarom , ga nikdo ni prašal: kako krat letos ta nesreća obiskala, ker vsi zvedeni kmetje ti- more on poslanec biti hrvaški, ki se je že davno pred od dijo 9 da se je bo dosti. Imeli smo namreč v sušcu po rekel državljanstva avstrijanskega, pa ni bil potem več gosto meglo po dolinah. Pravijo pa, da take megle nazna nazaj sprejet? Al pustimo tako žalostné stvari, na kterih nujejo poleti točo. Wri 1 d o n s k e ga trga ne najdete na Kozlerjevem zem leži še megla skrivnostna ! Pred tremi dnevi smo imeli ex officio ali službeno zadušnico ali requiem za ranjkim ro- ljovidu na slovenski meji. Nekaj višje leži ob Muri. Tù so doljubom in pesnikom iz prve dobe ilirščine, tedaj od leta res le nemški kmetje; pa delavcev, posebno dekel 9 je to 1835 9 to je za Stoosom; vredno je, da se slavijo taki možje, ki skoz toliko časa ostanejo zvesti eni pravi ideji, liko slovenskih, da sem ze večkrat duhtal, kaj to nek biti mora; ali Slovenci domá kruha nimajo, ali pa Nemci ne višim akoravno se on toliko želei, da ne zdi zmiraj prijetno. Pa kar si je morejo dobiti dosti in dobrih poslov. Prav krepko se obna dosegne, to je 9 da bo kanonik ali korar, šajo naši delavci, govorijo dobro slovensko in nemško in so ni je zvedel več; tisti dan, ko so bečke novine njegovo bolj gibčni in za petje vneti, kakor pa nemški posli. Po imenovanje za kanonika oglasile , ležal je V ze na smrtni sebno kadar pride žetve čas, hodi jih po 5 do 8 od vasi postelji, ter mu ta veselica ni olajsala velike poti. Čudno je to, da je v poslednji svoji pesmici smrt slutil, kakor vi do vasi, od hiše do hiše, jim pevaje požanjejo strn. si 9 za služijo belega dnarja 9 hočem reči zamazanega papirja dimo v ..Naše » gore listu ct 9 r ali faranom tako-le v 2. in 4. kitici: t Zato dok me udes nezateće, Ko jim nebo: „bodi odavlje" reče Da Vas prije neizrućim Bogu, Propustiti nikako nemogu. To tim više, što od mnogih dana' II' s bolesti je ta srca rana, U' je slutaja, nemogu doseći, Da ću skoro: ,,s Bogom" svietu kjer govori ..svojim zupljanom" pa hajd smuknejo z njim spet med Slovence. Pa tudi Nemci se večkrat zaletavajo k nam v slovensko okrajino (Windischc Mark). Tukajšni barantači posebno čislajo in odganjajo vole 99 Lahka mu zemljica! aus dem Windischen". Najlepsi vole kupujejo na slovenskih sejmih, na Teharjih pri Celji, v Konjicah itd. Ce pa pomislite, da gornjoštajerska živina po celi Avstrii slovi, se bote čudili, zakaj jo od nas kupujejo. Tega je sladka planinska paša in dobra klaja kriva. Pri nas na Slovenskem ni tako sladké klaje, in zato živina kaj dobro stori v nem-Kdaj bomo mi Slovenci imeli škem hlevu. Pa tudi to je res, da tù bolj skrbijo za živi- r e ć i. službene zadušnice za Vodnikom, Vertovcom, Prešernom itd., tako da bi tudi deželni poglavar pričujoč bil? — Kakor ta smrt, tako in še mnogo več je tuge narn zavdal glas o S tr o s s m aj e r j e v e m odstopu; težko je spisati, kako je norejo kakor pa pri nas. Sejte, sejte detelje, dragi slovenski kmetovavci, da Vam ostane včs oni dobiček, kteri dosihmal muza v tuje aržete ! To 9 dragi politikarji, je široka živa meja med našimi žalosti srca vsih rodoljubov napolnil glas o njegovem od- sosedi. Ti ljudje ne mrzijo druge narodnosti. Nemec Slo stopu; toda kakor drugi tako tudi mi za vzrok tega koraka venca vabi, Slovenec za Nemca delà, barantija ju sprijaz mislimo, da vidi nemogočost, kako bi pri sedanji legi ev- nuje Sovražniki so toraj oni ne le Slovencov, temveč tudi ropejski izpolnoval zvesto vse dolžnosti, ki jih nosi kot Nemcov; ne le obeh narodov, temveč tudi celega ustavnega poglavar cerkve, kot državljan in rodoljub. Daj Bog kmali cesarstva, veliki sovražniki so občemu blagostanju oni, kteri čas, da spet stopi na polje javnosti! Med tem o najvećem podpihujejo en narod zoper drugega, kteri podkapajo so- njegovem delu 9 to je 9 o akademii ni govora; toliko le sedno vzájemnost. Kažejo, da nimajo ne srca ne pameti; znamo, da se imajo koj računi o glavnici in o obrestih srca ne, ker ljubezni zakon veleva ljubiti svojega bližnjega, 158 bodi si iz Judeje ali Samarije, spoznajo, koliko škodujejo obćnemu blagostanju in napredo vanju, in toraj tudi sebi samim. pameti pa ne, ker ne vec tisuc veder vode z dvěma sikalnicama v pogorišce po- metalo, in vendar pravi čudež je, da podoba sv. Jožefa iz papirja, in britka martra, ki ste se znajdle v sredi najhuj-Iz slovenskega Stajarja 7. maja. — 17. april ravno šega plamena in vročine, ste popolnoma nepoškodovane ostale. brez škode ni bil, posebno na grobanji, kjer je le eno, Se celo neka cvirnata nit j ki y ze vec časa visi malo od zgornje ali spodnje oko bolj odgnano pozeblo, tako tudi pri stene preč, je popolnoma taka nepoškodovana kakor pred ognjem. Božji milosti in pridnim Bistričanom pa urnim fu- odškodovano s tem, da drugih nizkih in ranih trsih; je pa se na mnozih rozgah po troje prav butkastih grozdov vidi ; žinskim delavcom se moramo zahvaliti, da ta ogenj nekteri so sicer na koncih posmojeni 9 rjavkasti, kar utegne od větra biti in se spet sčasoma popraviti. Zares, hvala žugal pokončati vso fužino in Bistrico, ki šteje 104 hiš, ni dalje segel, ampak da je naredil le nekoliko škode. Ko bi Bogu! grojzdja je toliko viditi, da se jaz takega ne spo- bila vsa fužina pogorela, bi bila ta škoda za Bistričane in druge Bohince toliko huja, ker bi po tem več časa marsi- minjam: na enem trsu sem jih 42 naštel; 20 in 22 grojzdov na trsu z bikom vred pa ni nic nenavadnega. Nekdaj sem kteri ne imel svojega vsakdanjega kruhka, zakaj veliko ste-gledoval, kteri trsi so grozde nastavili, letos pa, kteri jih vilo Bohincov je v službi baron Cojzovi. Toliko za zdaj; nimajo; in kajti nam je ljubi Bog lani tako koristno z gor- če vam je ljubo, drage „Novice!" večkrat kaj iz naše pre- če vam je ljubo koto vinograde gnojil in trto popolnoma dozoreti dal, se krasne doline. * slobodno nadjamo, da bo vina letos sila mnogo, ako še o Iz tuhinske doline 2. maja. J. R. Zakaj morajo lepem vremenu ocvetč, kar letos že prve dni junija utegne biti, ker smo za 2 do 3 tedne v rastlinstvu naorei. Tako ljudje v našem okraji, posebno pa po tuhinski dolini, vsako leto ceste spomladi popravljati, ne pa v jeseni? Mislimo, Tudi setvam ni ško- da vsak vé, da se kamnje na posuti cesti pozimi vleže in v radgonskih in goriskih vinogradi!). doval uni sneg in mraz. Zito (rž) se je zravnalo, in že da se z zatikanja potem celo leto vozi 9 obilno cvete, pšenici so pa morali perje porezati, da ne bi nam si. gosposka blagovoli polegla. Sadja bo tudi vsake baže še dost. Sená pa menda zvemo, kar morebiti še ne vemo. bo malo. Pa kaj bomo dobrotljivernu Stvarniku za to dali? odgovoriti tako pa ne. na to vprašanje 9 Naj da Iz kranjske okolice 5. maja. J. D. Na Prim Bomo li bolj pravični invresnicnoljubni ? Kuhar. skovem si župan in 4 drugi kmetje držijo ,,Gemeindezeitun cr" Iz Soštajna na Staj. 9. maja. Danes so naši tržani To samo po sebi ni nič čudnega. Čudno, prečudno je Ie to: v velikem strahu vstajali. Kmali po treh začne prva hiša ktera domoljubna duša je tem možem ta svèt dala, ker vseh Kaj goreti, in v krátkém pogorele so tri hiše in troje gospo pet ne pozná črke nemške in ne zastopi nič nemški. darskih poslopij. Bila nam je vendar roka Božja mila in je nek delajo trdi Kranjci s tem časnikom? Župan ima sina Take nesreće ki je 4 ljudske šole dovršil, in ta si glavo ubija z žurna 9 branila vetra, sicer bi bil pogorel celi trg. pa tudi ucijo, da v trgih in vaséh se le malo opravi pri po- listiko nemško. Koliko kruha mora biti iz take moke i je žarih z eno gasilnico, s par lestvicama pa z dvema ali tremi očitno kot beli dan. Dober tek! (Vredništvo dostavlja bi bilo na skrbi, da po številu Hvala gasilne priprave vec ali manj kljuci ali aki. Županom naj hiš tudi je število vrlim Veljenčanom, ki so brž přispěli z gasilnico uro deleč in se kot pravi junaki obnašali! Posebna hvala pa še onemu blagemu, v vsaki reci pridnemu županu gosp. Joz. Rak-u (Vizjaku) pa tudi našemu okrajnemu predstojniku gosp. M. Sirku in davkarju gosp. Okorn-u. tolažba , ako ima poslopje zavarovano Pohořelců goreicu je najveća žali Bog! da se pa se vseskozi kmet in gospod ogiba toliko koristne zavaro vavnice. Naših petero pogorelcov so le trije bili zavarovani. Eden je pred tremi leti odstopil, in V • najveće pomoci ravno ta potřebuje zdaj Peter Musi, učitelj. Iz bohinske Bistrice. M-b-j-v. Ljube 5? No vice!" Malokterikrat poveste kaj novega iz Bohinja, ki vendar slovi po celem svetu že zavolj Savice, ki bobní z visokega skalovja pod velikanom Triglavom. Povejte svojim bravcom, da Bohinj še ni zadnji v slovenskih deželah, da tukaj v „kranjski Svici", kakor se Bohinj imenuje, se še znuraj kaj vidi in slisi, kar je vredno, da se svetu naznani. Tukaj na bohinski Bistrici smo se začeli nekako po mestno obnašati, ker smo imeli prvi dan majnika ob štirih zjutraj budnico (Tagreveill). Naša godbina banda, ki šteje 18 mla-denčev od 12—18. leta, ktere je tukajšnji za godbo posebno uneti učitelj Dr. Kr. v enem letu že precej dobro izuril, je prav prijetno igrala to jutro , ter začela s popotnico pred ťarovžem, in šla potem z godbo po vsi Bistrici, ter tako veselje razodevala, da nam je ljubi Bog tako lepo in zgodnjo spomlad dodelil. Tudi možnarji so pokali. Zita in sadně drevesa namreč tako lepo kažejo, da stari ljudje tako zgodaj tacega ne pomnijo. Al to veselje, ki smo ga imeli prvega majnika zjutraj zgodaj, se je spremenilo druzega majnika se bolj trepet zgodaj 9 namreč ob pol ene po polnoči, v strah in 9 ker v ti uri se je v baron Cojzevih fuzinah zasvětilo in zaslišalo vpitje in krik po vsi Bistrici „ogenj, ogenj !" Oddelek ključarskih rokodelcov namreč se je unel, kako, se ne vé. Zgorelo je poslopja 14 sežnjev na daljavo in 4 seznje na visokost, tako, da strop, ki je pogorel, se je skup zgrudil in vpepelil, 10.000 strešnih opek je na tla popadalo 9 temu dopisu opominek, ki ga je přejelo unidan v Kranji v sledečih vrsticah:) 9 Gorenc! ne nosis rudec'ga pasa vec K' ga je imel starček, aje in oce rad, Ki slovensk'ga srca bil je sklep enkrat? Gorenc, obleka tvoja ni domaća več! Margel. Pivke. (Ob gojzdov an je Krasa. Sadjoreja. Národnost.) Naj se govori o pogojzdevanji pustega Krasa, kolikor se hoče, v naših stranéh se svet še vedno bolj izgoj-zduje kot pogojzduje. Vedno še se žgejo drva brez mere poleti in pozimi na ognjišcih, dasiravno jih je treba po dva-krat ali trikrat dalje iskati, kakor pred dvajset ali trideset leti. Pa preveč sladko je v pepelu sedeti, in po italijanski šegi posnemati „dolce far niente". Pregovor za lenúhe je namreč tukaj : „v pepelu sedeti ali s pepela ne iti", namesti drugod, kjer je več peči doma, radi pravijo: „za pečjo ali za pečkom sedeti." Ravno tako se v teh stranéh še veliko ki se zopet vsako jesen grajo , mlađega lesa potrati za požge, namesti da bi se delali suhi zidovi ali živi plotovi. Zlasti pa se mnogo mnogo smrek, hoj in bukev poseká, to je proda in še več pokrade za trame, dilje in diljice; ravno te 9 kakoi da bi drugo leto že imel biti konec sveta , i u bi se potem ne rabilo nič več lesa. Morebiti da bo za gojzde bolje , ko bo vsaka soseska svoj del odlocen imela m svojo lastino varovati mogla ; vendar poprej bodo soseske mogle vrednost gojzdov bolje ceniti kakor do slej. Samo je tudi zoperno, da odločevanje gojzdov za kmetije tako počasi pospešuje; Postojnska in Senožeška grajšina na priliko ste svojo nalogo sicer ze mocno zvrsile, pa Predjamska in Planinska se nočete celó nikar ne prenagliti. Vendar vei pre-vidni možje spoznajo , da bo po tem , ko bodo kmetijstva imele svoje gojzde, še treba kacih viših deželnih ali državnih gojzdnarjev in nadzornikov; če ne, bodo malopridni gospodarji kmalo v nič djali lesove. Ce pa je za gojzde le še slaba pri nas, se je vendar za sadno drevje začelo že bolje kazati. V Slavini so *) Nam bo drago. Vred. 159 dařila, ki jih je g. Janez Kalister za vsako leto ustanovil, grajšine, pa njeni dohodki se le za se racunijo; v prihodnj ljudstvo mocno spodbudile za sadjorejo; k ljudski soli v bi si to lastino mestna srenja rada pridobila, ker sloveča Šempetru je ta gospod tudi svetá prikupi!, da se bo ondi jama leži pod tistim svetom, ki je po novi razložbi gojzdov zamogla napraviti drevesna sola, kjer bo mladina prejemala in pašnikov v njeno posest přišel. Kako se bo ta reč izšla, _ « ^ ^ _ - - * « * m. « * iř - m . poduk v sadjoreji. Tudi okoli Postojne se nasaja vec in vec se bo še le s časoma pokazalo sadnega drevja, zlasti ondi, kjer so namesti nemarnih kme-tovavcov prišli umni gospodarji na zemljiša. Državna cesta IK prih.) Iz Podrage na Ipavskem 1. maja m Tudi sicer tudi kmetom daje lep zgled, ker je razun lip tudi obilito obsajena s češnjami in hruškami, ki so se za velik del dobro prijele, in cepljene tudi odganjajo zadosti obilno j kjer jih ni pokvarila hudobna roka. Zlasti so se jele pa mur bove dre v es a saditi; mnogoteri štori mladih drevesc so bili to spomlad posajeni okrog Postojne in Slavine; sadež se je dobival iz Italijanskega. Pogled v Bistriško dolino je ljudstvo močno oživěl za svilorejo; okrog Bistrice in Prema namreč so přetečeno leto nektere tisuće denarjev izkupili za svilo in svilode, ker se s to rejo že več let pečajo. Od kmetijstva naj se obrnem na 11 a r a v o s I o vj e in O Postojnski jami je někdo v „Novicah" z g o d o v i n s t v o. unidan nekaj omenii, koliko da se sedanji cas obiskuje, kar je namreč od leta 1819 najden novi del jame, ki se imenuje Cesar Ferdinandova jama. Naj povein, koliko je bila stara jama, ki je od velicega prostora, ki se „Dom ime nuje y proti zahodu stegnjena, prejsnje case obiskovana. je v svojem popisu Postojnske jame jami ; nekteri zmed Hajnki grof Hohenwart naznanil napise, ki se nahajajo v Stari tistih segajo deleč nazaj v srednji čas. Drugi pisatelji so tište napise po njegovem náčrtu razglaševali, vendar so deloma dvomili, če bi hile vse letnice zanesljive. voljo uas je nekaj mož vlanskega leta enkrat nalašč šlo Za tega ogledat Staro jamo in preiskat ondašnje stare napise Nekterih napisov, ki jih je grof Hohenwart priobčil, sicer ni bilo mogoče najti, zlasti najstarje letnice 1213 ne; nasproti so se pokazale druge na novo, ne veliko manj stare; na pr. leta 1290, MCCC, 1305, 1317 y 1393 y ktere segajo vse v 13. in 14. stoletje. íz 15. stoletja se vidi samo let-nica 1412; iz 16. stoletja pa je napisov brez števila, od leta 1508 do leta 1592; marsikteri napis ravno tište osebe ee ponavlja po več mestih. Iz 17. stoletja od leta 1606 do leta 1676 je zopet obilno napisov; ne pomanjkuje jih tudi iz dveh zadnjih stoletij. Ktero med osebnimi imeni bi bilo najstarje, je teško reci; nad letnico MCCC stoji imé, ki so drugi brali za „Kircheimer", meni se to ni vidilo, prav brati bi ga vendar ne vedil, ker so crte preveč pretegnjene. Nad drugimi starimi letnicami se malokje ime nahaja; pr. letu 1412 ee bere najbolj verjetno „Veit Rauver (Rauber); v 16. stoletji pa je dosti znanih blagorodnih imen postavljenih. Tako stoji: 1533 C. Cumperch; 1546 Rauver; ; 1575 J. Schifferer; 1580 C. Serger, še celó Franc Anton herzog 1580 Gregor Taufrer; zu Cromau, fiirst zu 1585 Jankowitz, Wolfsberg; Eggenberg; 1587 A. Wagensberg. Zopet 1641 iz 17. stoletja: 1634 Hans Hueber, Stefan Kazianer Jakob Rawer; 1642 Johann Paul Sarger, in zraven grb Eggenberskih knezov. Iz 18. stoletja je znamenit napis: Nagel 1748 19. julii, ker ta Nagel je bil po cesarici Mariji Tereziji nalašč poslan, preiskavat podzemeljske jame po Krasu. O verjetnosti toliko in toliko napisov sploh se pač ne dá dvomiti : ; razna je pisava, kolikor starja, toliko bolj spre-menjena v obliki. Pri nekterih starih napisih so res črke in številke bolj okrogle, stari jami, kjer se sčm ter tjč těžko lazi bolj novejsim oblikam podobne ; pa če bi kdo tudi za ta in uni napis hotel in smel dvomiti, so vendar drugi brez števila gotovi. Kdo bi pač hotel po celi , in je vsa čez 100 sežnjev dolga, nalašč toliko in toliko raznih imen in letnic napisati? Pomljivo je, da se vsi še tako stari napisi tako dobro ohranijo, da se ne zgubi sled ne črnega ne da le malokje je kapnik nekaj črk ■ II ■ ■ I Uf rudečega pisavnika, in ali številk prevlekel. Postojnska jama se je doslej štela za lastino cesarske pri nas je v pondeljek po cvetni nedelj z burj tako sne žilo, da je bilo žalost gledati, ker je bilo že vse lepo oze- lenelo in se je bil bilo od na trtah prelepo pokazal y eselje ; al nemila burja in sneg trte in drevj da je ! tako osmodila, da je bilo žalostno viditi , potem je prišla po nižavah še slana, da nam je murve poparila. Sneg je bil . da padel do podnožja N pa tudi mrzlo je bilo tako smo mogli svilodom kuriti; al zdaj hvala Bo na trtah spet lepo vzdignil, in se jako lepo da, ako leti na. Bog obvaruj saj i, se je zarod razširja tako, srednje dobra ft"«* y , utegne biti vendar posebno po nogradih; tudi svilodi se nam dosihdob jako lepo ponašajo. Goveja živina močno boleha, na gobcu in nogah tudi Ijudje zlo bolehaj Unidan so tukaj pri nekem kmetovavcu skopali 5 sežnjev globoko štirno in do vidij bili neko posebno kamnje, v ktei se po žilicah rumene iki in ko se kamen bije, se dobé v njem pio sice tako debele, kakor je hrbet nožčev, ktere so popolnoma umene pa leskece. Kaj takega še niso d pi nas. Iz Idrije 11. maja Da ne nemškutarimo v Idrii tako, kakor nas nekteri popisujejo, ampak da spoštujemo milo mater svojo slovensko, naj Vam je to ociten dokaz, da belo nedeljo zvečer smo imeli kratkočasne slovenske igri v našem Igrali so gospodi glediscu: „ Dvoboj" in pa „Raztresenca." 55 uradniki in pa dve domaće gospodični, posebno všeč je po-slušavcom bila druga igra. Prihodnji četrtek, 15. maja, zvecer pred sejmom bojo nas razveselili spet z drugo igro: 55 Matiček se ženi." Ali ni to veselo? Pokažite tudi Ljub ljančani spet enkrat, da pod v gledišču „sind die Breter, die die Welt bedeuten!" Iz Vřeni na Notranjskem 29. mal. travna. A. M. Ravno ob mlaji, ko se je vreme preobrnilo v burjo in dež, je iz vremske doline mnogo ljudi šlo, eni po drv, drugi Pri tej priložnosti sta bila šla nas po frašce na goro vremsko. tudi dva brata iz famelske soseske na goro frašce seč; ko sta popoldne že naložila, peljeta čez Gaberk domií; brat, kakih 30 let star, drží voz, mlajsi da bi ga burja ne zvlnila, starejši oženjeni brat že dobro prileten, pa goni krave. Al huda burja na Gaberku zvrne voz frašča na mlajšega. verige, da bi brata resil, ali ze za starejsi hitro odvezava gleda brata mrtvega pod vozom; nekaj od žalosti, nekaj pa od mraza in slabosti tudi njega zažene burja kakih 20 sežnjev od voza in tako tudi ta žalostni konec ondi storí. Tudi pri nas je slana precej veliko škodo naredila, posebno češplje so lepo evetele, al ravno v orehe nam je poparila; cvetji jih je osmodila, tudi po nogradih nam je precej škode mlade trte od prvega do tretjega leta nam usmili in nam vendar naredila, posebno Ce se nas mili Bog je oklestila. ostalo obvaruje nesreće in hude ure, se ga veselimo vendar še kakošen kozarček spiti. Za zdaj pa z Bogom. Iz Dolenskega. 0 Ni davno, kar se je neka lepa pravica iz metliške okolice svetu odkrila, toda žalibog tudi pri nas nimamo preiskrenih šolskih prijatlov. Učiteljstvo se ravno po nečimrno9ti neredno izplačuje; ces. kralj, šolski zaklad se menda s tem ne podpira y da bi se polovica kazenskih denarjev njemu dostavljala ; na uloge zarad le- izostajanja iz šole se nega, skoraj bi rekel, svojevoljnega mnogokrat še odgovor ne dobi; predpostavljeni v šolo le po malo hodijo, in tako dobra ree trpi. Tudi to se nam v primeri z novo postavo za vdove da bi ne imele vdovice učiteljev podpore pričakovati. kterim uradnikov, nepravično zdi y y Ker ta dopis popisuje ravno to, kar ste nam g. F. B. pisali včeraj iz Senožeć. ne bote zaměřili, da tega vzamemo, ker je že uni teden stavljen bil. Vred* 160 malega zapustil ? kar si je s trudom prihranil. okoli se vidijo nogradi in vrti, da je veselje; ni čuda tedaj, Po JHBI^B MM HM Zakaj bi vse učiteljstvo postavne penzije ne dobivalo? Po da tudi mi Ljubljančani si tako radi naročujemo sadnih tem takem se vsak učitelj mora truditi, da še pred svojo drevesc odtod, in da vselej smo ž njimi prav zadovoljni. smrtjo vse požene, kar ima , da potem vdovica brez pod- Dobro bi pa bilo, da v te kraje mi pošiljali naše nem pore ne ostane. Namesto podpirati take učitelje, ki so v izgled občini varčni, se le dobro podira. To je žalostno! Iz semiške tehantije. Mnogokrat so nam drage „Novice" že kako veselico iz naših krajev naznanile, zgub- jih tu precepili v poštene ljudi. Tudi v tu Ijence Ijubeznjivo svarile in marsikterega tudi na pravo škutarje, da bi kajšnih krajih je veliko veliko Nemcov ; al nobeden ne črhne s o tistem „Dcutschthum-u" , s kterim naši vseljenci ali domaći renegati noč in dan rogovilijo. Nemec in Madjar tii mirno brez prepira živita, in ne ena roka se ne predrzne, da pot pripeljale, ker njihna beseda je ginljiv glas svarivne, bi pisala kadaj zoper pravice madjarske narodnosti. Madjar odkritosrčne, pa zato vendar Ijubeče matere, ki tudi zgub- stoji kakor hrast za svoj narod in Bog ne daj, da bi ga Ijene sinove rada v milo svoje krilo nazaj sprejema. — Res kak Krautheiiner nadlegoval! Na Madjarskem se vsak Mase je bilo v veliko našo žalost nekoliko domačincov tako djara spozna in menda ni enega takega iznevernika kakor dobrega slovenskega kruha preobjedlo, da so nazadnje ma- jih imamo pri nas na kupe. Kaj bi pač ondi taka šalobarda tere svoje in Boga pozabili, sunili. Oni so kakor napuhnjeni ter obedvoje skoraj čez pra»* » angelji hotli več znati kakor so prosti starši na Krajnskem rodili in ki se s djala, ktero kranjskim kmetom najbolj kruh služi, da se delà pred ljudmí Bog in protiviti se njegovi previdnosti, ki je našo narod za „Dunajcana" ! Sploh so Ogri z vsakim človekom prav nost ustvariJa. Pozabili so teza v in muk materinskih, prijazni, ptujca dobro in dober kup postrežejo. — Kako dobra prizadetih v njihni mladosti, odstranili se ošabno od pamet- šola po kmetih ljudstvo omikuje, sem se veselo prepričal v nega uvidjena, da so to, kar so, po Bogu podeljeni na- neki vasi, ko me je šolska mladina srečevala; vsak fantič rodnosti in nepoplačljivem trudu in bridkih žulih svojih sta-rišev dosegli, kterim so pa nazadnje hrbet obraćali in kar bodi Jezus Kristus". Kako da so vaši otroci tako priljudni? > in vsaka deklica me je prijazna pozdravljala z „Hvaljen je najhuje, da so v svoji slepoti ali hudobii podpirani od sem vprasal nekega moža. „imamo za mladino prav mi je odgo- hudobnega duha ednaki dolgovratnim pa brezpametnim go- skrbnega fajmoštra in pa pridnega učitelja skam gagali: „Ach mit dieser Halbmenschensprache ! ach voril in s tem mi vse povedal. v wm wir vertragen es nicht mehr, wir! wir! die an der deut lz Ljubljane. Z. Tukajšna katoliška rokodelska schen Muttersprache čudo se je že godilo. "•esogen haben!!" » In vendar veliko družba je imela 8. dné t. m. svoj 7. letni zbor, pri kterem Mnogi taki, ktere je ptujščina tako je nevtrudljivi vodja, družbi tej res pravi oče, gosp. prof. omamila 5 da se samega v svojem kaosu zastopili niso, zdaj od „deutsche Mutterbrust" molčé in le bolj Gunduliéa ob dr. Voncina, v obsirnem govoru naznanjal družbeno vedenje preteklega leta, iz kterega posnamemo sledeče crtice: Stopilo je lani v to družbo 94 rokodelskih pomočnikov; 35 , prepevajo tudi pri slad- tukajšne domače družbe, 53 pa unanjih družb jih je dalje kem vincu slavjanskih trt mile pesmice Prešerna, Vodnika potovalo zavoljo pomanjkanja delà, in zdaj jih družba še cudujejo, ter prebirajo YVortarmuth" naglo popřej po njih tako imenovano v slovenskega jezika in druzih, ktere so bili popřej omamljeni pozabili. Pa šteje 93. Med njimi je 57 Kranjcov, 24 samo Ljubljan odpustimo jim spokorjenim, ker to je keršanska dolžnost in conov, drugi so pa iz domačih in 3 iz ptujih dežel. dober dokaz, da slovenski kruhek je sladek! Po pa napreduje v okrožji našega lepega in najveksega žen Med tem rokodelstvu je največ čevljarjev, krojačev, mizarjev in klju- čavničarjev, za njimi pa bukvovezov, nožarjev, marelarjev skega spola že davnej slovenščina tako navdušeno, 9 da nam jermenarjev, sedlarjev, pilarjev, pasarjev, lončarjev, ple-srce veselja skače. Brez strupa slovenskih romanov se sli- harjev, pekov, puškarjev, vrtnarjev, zvonarjev, rokovičarjev očitno naulicah iz milih in rudečesladkih ustnic dimnikarjev, tiskarjev, stolarjev, tapetarjev, urarjev, kolarjev obnašanju njih je gospod vodja razodei V • • sijo najvekših gospe prijazni in ginljivi slovenski nagovori in in strdeničarjev. pozdravi; one prebirajo slovenske časnike in slovenske bukve polno zadovoljnost ; pa res se tudi vidi v občnem življenju, domá svojim družinicam, v senci košatili dreves na hladni kako ta družba lepo omikuje vse njene ude. Oni so raz-tratici, ob bistrih vodah in studencih se napajajo s pre- ličnih rokodelstev, stanov in narodov, pa so si zvesti pri- 1 jatli vsi enega duha in namena za povzdigo svoje družbe krasno slovensko poezijo, in govoré tako milo slovenski da se domorodcu veselja solza utrinja, protivniku pa misel přebuduje: „Ach wohin jetzt mit uns, selbst das schône und gebildetste Geschlecht befasst sich mit dem Sloveni- zlo pomnožene bukvarnice in pa tudi 8 časopisov, med kte- narod semiške okolice! Ako rimi so 4 slovenski. Za duševni poduk skrbi zraven gosp razprtije ni nikoli čuti med njimi. Vsak večer se obilno razveseljujejo , čitajo bukve iz svoje že zbirajo, se pošteno schen!!" Le tako naprej dragi letos nas tudi vinska kaplica ne bo kadkad upijanila, zato vodja se 5 pa če nas napajati in krepčati sreča in napredovanje slovenskega naroda, sladki slovenski glas našega lepega spola! drugih gospodov ziku. v slovenskem in nemškem je-Uči se: keršanski nauk, duhovno in svetno petje i Bog ze vé, kaj da delà. Iz Metlike 1. maja * Mila slovenščina počasi svojo brati, pisati, spisovati, racuniti, risati in zemljopisje. Udje imajo tudi družbeno hranilnico, v ktero se je vložilo přetečeno leto 632 gold. 90 kr., — od začetka do zdaj pa v glavico tudi pri nas iz ledu ptuje kulture vzdigovati za- 1029 vlogah 4122 gold., od kterih se je 3633 gold, zopet čenja ravno tako kakor spomladanske cvetice po komaj izplacalo. Pomenkvalo se je potlej v današnjem zboru o prošlém snegu Bog daj da bi se od dné do dné krep tem, kako da bi se pomnožilo premoženje te občno ko čale in pogumnise vzdigovale! Za domačo reč neprecen- ristne družbe, da bi se lahko preskrbovala z vsem sama. ljiva dobrota bi bila narodna čitavnica tudi pri nas v Met- H koncu je neki gospod sporocil javno zahvalo v imenu liki, za ktero utemeljenje se posamezni glasi vzdigujejo, al ljubljanskih rokodelskih mojstrov gosp. vodju za njegov ve- ker tudi brez liki veliki trud, pa tudi vsem drugim dobrotnikom, ki družbo v v dozdaj bili so ti glasi le glasi v puscavi, tacih možakov tukaj nismo, kterim je nemščina akoravno jo lomijo kakor vaši gorenski Cimbri. Al žali Bog dokler bo nerodnost nosila veliki zvonec namesto národ „eldorado", z blagim srcom podpirajo. Naj bi jih vsaki dan več bilo! i lz Ljubljane. Přejeli smo na „Eingesendet aus dem Lande der Cimbern" v 150. listu ,,Laibacherce" sledeči neče bolje biti. — V naši uradnii je še vse po starem, odgovor, naj ga pošljemo v Tržeč nosti Ni nam znano, da bi bila ministerská beseda od 15. marca fičnega že začela meso postajati. Iz Šiške 2. maja. J. P. pisatelju onega hierogli ,,Eingesendet-a. u Tako-le se glasi: „Tisti, ki no če Cimber biti c, se zares po svoji krvi Kdor po svetu gré, mar- nikdar ni močno gibal na sladek smeh , temveč na grenek sikaj skusi. Potovaje unidan po Ogerskem sem přišel v sarkazem; in v tistem sarkazmu, ki pa pri poslušavcih ali Šopron (Oedenburg) in Kisek (Giins). Prelepi kraji so to ; čitateljih večkrat rodi smeha na kupe , je bil pisan znani 161 » monolog". Odgovornik iz Cimberske dežele v 105. listu umel Kuran d Laibacherce" ni razumel duha tistega „monologa"; t pa ga je spoznal dopisatelj iz Tržiča v 20. listu zatoraj je tudi jasno kot beli dan dokazal, da čanov ne vozi nikakor za malo pešico tistih, ki hočejo po sili biti sorodni z nekdanjimi sirovimi, divjimi, kosmatimi pa po Rimljanih potolčenimi Cimbri. Pisatelj „monologa večina dobro „Novic", m v • 1 rzi- Celó take burke si upa „Laibach vrednik na mizo vradnega krajnskega časnika postavljati! — Včerajšna „Pressa" je přinesla iz Tržiča „Origi- nalcorrespondenz" proti poslednjemu dopisu iz Tržiča v „Novicah", — kaj pa je hotla reči, nam nobeden, ki smo » u jih je prasali, ni mogel povedati *— r------? ......r'^"» ? samo otrobe je vezal mož, ki je to pisal, in s tem spet pokaza!, da je res le v tri res mnogo pisal v sedanji visoki nemščini zraven pa tudi nernške klase hodil v izobraženi slovenšćini, ker je želel svoj narod podučiti njegove zemlje in ro kje se bi bil tedaj slovenščine naučil? > pa tudi ptujcom od dovine kaj vedeža dati. nemškega imena , mora sam bolje vediti, ker tega naroda in Ker se nam prazne slame ne ljubi mlatiti, jo vržemo v ško poi m Ce pa pisatelj „monologa" iz cimberske dežele odgovornik je to emo dalje k „Triesterci" ki tudi ni celi ga je tišti v grajšinskih bukvah od predstojnika, ki teden molcala in je na drobno razodela svetu imajo nekteri mestjani iz Kočevja zoper svojega kantonskega pravdo, ki jo začetka pisal po nemški obliki; sicer pa je nemsko ime sov ga prišli v Ljublj k gosp. deželnemu sola pod Ljubeljem kdaj bolj napacno pisala kakor pa iskava pokazala poglavarju tozit. Cigavo je pravo, bo gotovo natančna pi Mi • V fara pod Triglavom. Bodi si, da je pisatelj „monologa u reči razg izprva nemške rodovine (zakaj njegov predded je bil rojen lujejo dop Nemec, prebabica pa že prava Slovenka), vendar ni cim- lasijo; al nimamo nic zoper to, da se tudi take to je V • le nov dokaz, kakošno polje obde nasi Veliki m i raj berskega plemena , ki je v starem casu přisel iz jutskega bila dosti polotoka, in potolčen bil poleg Pada in Rodana , ampak je bavarskesra rodu . ziva; ki je V se zdaj razširjen med Donavo in goved in kónj ej m ljubljanski je bil dober; barantija je tudi kramarji so zadovoljni bili Živine Dravo. „Monolog" res ni bil pisan v cimberskem, niko mur več znaném jeziku, ampak v obliki in besedi, kakor se HP . "PJ wpwpw ■ ■ je bilo čuda veliko, in marsikter lepo rejen rep vmes ; pa je tudi cena goveje živine bila neznano vi- ; juda iz Laškega je bilo dokaj , ki lahko podražuje soka je kdaj slišala in govorila v Tržiču; pisatelj pa bi vošil, da bi bila zdaj šola v ze „monologa" toliko izobrazila vse ceno, ker ima srebro, mi plaćali tudi pa papír; cent najlepsih volov so po 36 gold. nov. dn Tisti j ki meso kupujejo, v • • « 9 1. Tržičane. da bi ne bilo 9 več slišati „matice" , V V ti scire u J „gvale", „glave", „vova", v muse u ? temveč „matike" , „sekire", se ve da tozijo o dragini, tisti pa, ki živino redé z veli kimi davki, drago mrvo itd., vendar ne vtaknejo veliko do bicka „vola", „muhe"; da bi se tudi beseda ne za v zep. Mi Ljublj ceravno memi moi še zmiraj Boga hvaliti, da bolji kup živimo kakor prebi vij ala in ne potegovala vec tako n ep rij etno, da druzih enacih mest. V Grad u bolj tanke ušesa ne prenašajo lahko. — Pisatelj „monologa je zadosti dal spoznati, kako da se je Tržič v poslednjem času izobrazil in kako da napreduje v raznih obrtnijah; za tisto preobraženje pa , menim, da noben pravi Tržčan ne vé , kakoršno mu „pisatelj iz cimberske dežele" prila-stuje, ker ponuja iz Tržiča obleke iz zverinskih kož in sedaj in vendar je meso po 26 krajc. funt nja stajarska dežela ima ejo V • toliko, da smo mi Kranjci revezi memo nje Novičar iz đomačih in ptujih dežel. dolgimi ušesi !! Iz Dunaja. (.Iz državnega zbora). 6. dan t. m. so Če pa odgovornik iz „cimberske se v zbornici poslancov začele obravnave o državnih monologa glav z dežele" pisatelju „ spisov ponuja častno mesto pomniti, da le nekdanjim praznovernim in sedanjim malo zavoljo njegovih slovenskih stroskih za letošnje leto. Prvo je prišlo na vrsto to, kar in der Walhalle", bi mogel Njih veličanstvo cesar za se in za svojo rodovino potřebuje. Brez vsega besedovanja je enoglasno bilo potr vernim Nemcom je znana „Walhalla"; Slovani pa so vedili jeno 6 milijonov 127.200 gold., kteri znesek v primeri z za světlo nebo in za veseli raj, in za tisto, samo da v ve- drugimi vladarji nikakor ni prevelik; ravno tako tudi brez je bilo potrjeno 72.900 gold, za cesarjevo liko lepši in bogatejsi podobi, vedó se dandanasnje case. vsega ugovora ..Walhallo" tedaj radi prepuščarno zastopniku „cimberske kancelijo. Al precej živi pomenki so se pričeli pri stroških dežele" , ker po nji toliko hrepení, in ker zdaj zdaj nemo mm v „Allgemeine Zeitung uteg za državno svetovavstvo. Nekteri govorniki so rekli, u brati ? da izdelujejo za-nj še da zdaj, ko imamo odgovorno ministerstvo in državni zbor, kotič v nji, kamor bojo postavili podobo njegovo ,. ki bo ne more več biti še to svetovavstvo, ktero je le takrat na čelo namesto z lavorovim vencom okinčano imelo s povito gosp. mi Allgemeine", „Triesterco Toliko na niche". u ? „Eingesendet" !» »? Prešo" in „Ostd. Pošto". und dadrum keene Feindschaft upravne (administrativne) Iz Ljubljane. (Tedenske drobtine pobrane z ne ? pravem mestu bilo, ko Avstrija ni bila ustavna ; nister Lasser je zagovarjal potrebo tega svetovavstva za Konec tega pretresovanja je bil, da je zbor od preloženih 186.000 gold, odbil 43.319 gold, in tedaj dovolil le 142.680 gold, za te gospode sve- reči. kterih časnikov nemških). „Pressa" je iz Ljubljane pisala tovavce s tem pristavkorn , da se to svetovavstvo prenaredi te dni, da se protestantiška tukajšna srenja že več časa kmali tako, da se ujema s sedanjo državno osnovo. državnega Drugi dan, 7. t. m. so se nadalje pretresovali državni tako hudo kavsa in ravsa med seboj, da je celó ministra prosila, naj pošlje komisijo za preiskavo. Kakor se stroški in brez besedovanja je zbor potrdil 62.540 gold, za iz dopisa vidi, je gosp. Heiman s svojo strančico contra skupne potrebe ministerstva. Potem so prišli stroški na svojega g. fajmoštra Elze-ta. Tedaj celó med sabo nimajo vrsto, ki jih ministerstvo u na nj ih oprav ima za različne Kako strašen trn v peti je znani koterii plačila njemu podložnih uradnikov, poročnikov itd. Tù pa se je unela živa beseda. Poslanec Kuran da poprime besedo miru in sprave ? Malavašičeva brošurca ..Krain und das Deutschthum" ? je pokazala te dni spet „Tagespošta"; živa resnica, enkrat in zahteva od ministra unanjih oprav, naj državnemu zboru tudi v nemškem jeziku po svetu poslana, je koterijo tako najpoprej pové , ktere politike se drži ministerstvo o una njih zadevah, ker zbor ima pravico to zvediti sedaj, ko Ne m čij o, kako z La poparila, da ne eden si ne upa njenih dokazov dotakniti se, in da se vsi le čudijo, kako je mogoče, da en sam „Bader" določuje dnarne zadeve: kako je z je v žakel djal tri „dohtarje", ki se ne morejo prečuditi, škim? Po kratkem uvodu o nemških zadevah gospod da njih, ki celi teden lenobo pasejo in nič druzega opra- Kuranda že vès gori za Franko brod, ter pravi, da av- viti nimajo kakor časnike po žepih nositi in prebirati, je strijanski zastopniki morajo na svojem mestu v Frankobrodu pomandral clovek, ki ima le v nedeljo čas ongaviti se s biti (le vic a kliče: pravo!). Potem hvalo poje možém ki žurnalistiko! 5? Laibacherca" je unidan přinesla čudo so leta 1848 v Frankobrodu bili, da so obvarovali razdor golemo! celi govor Tomanov; al pritaknila mu je opazko med Avstrijo in Nemčijo, kterega zahteva dandanašnji neka češ, da dr. Toman ni raz- střenka. Po popisu preteklih žaiostnih let, ko je Avstrija Kurandovo iz „Ostd. Pošte", +J* M 162 ustavno življenje zgubila, rece Kuranda , da zdaj spet sto- sedah Toman-ovih jimo v vrsti ustavnih držav in da bo treba tedaj spet (se vé da s pomočjo Frankobroda) se polastiti zgubljene veljav je Avstrii odprlo ve ? zoper ktere se nobeden ni oglasil. Da • « ni na Nemškem. Leto 1815 pravi liko moc na dveh stranéh: na Nemškem in Laškem: obé te strani, zlasti laško »nam, ziasu lasho, smo uujo»««*» o .juMv/mi.ju, tedaj di pokazalo se je, da laška Ijubezen je bila nam velika ne- njia zavreti! bjemali s posebno ljubeznij pa tudi dr. Brine išče slavo in moč Avstrije na Nemškem čuda: Brine je Nemec in je iz Nemčije přišel v Prago. Al v Avstrii je zraven 7 milijonov Nemcov 28 milijonov Ne- nemeov, in ti bojo v ustavni Avstrii tudi imeli besedo. Naj tedaj dr. Brinc-u ne vrč kri preveč, sicer bi mu uteg nosti, da ne sreća, in ker gonimo dva zajca, smo v nevai dobimo ne enega (zwischen 2 Stuhlen durchfallen) Laškem mi nimamo ničesa iskati, ampak le dra Na braniti Med plačili za p ki jih ima avstrijanska to 7 kar imamo Ko je Kuranda koncal svoj govor mu vlada pri druzih vladah, se je vnela živa pravda o plačilu ki ga dobiva poslanec v Rimu (nekdanji miuister Bach) z 78.435 gold, na leto. Dr. Gisk odgovori minister unanjih oprav grof Rechberg ter reče tako visoko plačilo na takem mestu med drugim: Zvezda vodnica je meni le veljava Avstrije je oštro govoril zoper er za avstrijansko i politiko ni skor nobenega opravila in je dosti, če je tam trdna volja je avstrijansko vlado, varovali zvezo z Nemcij in zdržati stališče Avstrije v Nemčii. (Gosp. miuister je s hiido napadal tudi konkordat in nazadnj tem menda premalo rekel, ker le posamesni „pi jejo na levi strani). Kar se tiče Italije — pu vidi vlada, da prejšna politika ji je slab sad donesla se cu Gesandter", ne pa ..Bothsehafter". Pri tej priliki je hudo priporočal. naj spre se rimskemu poslanců saj 20.000 gold, odbije, kakor je većina odboi 5 V nasvetovala. Isterski škof g. Dob Je pozneje besedo poprijel in v brambo konkordata to-le rekel prihodnje bomo tedaj le samo to branili, kar je naše na ?)Ali je konkordat res nesreća in nadloga za ljudstva av vest sem si, da (z P Laškem, pa ne segali po drugi oblasti, zbornica, cela Avstrija nam bo potrdila to klici od vseh strani). Ko je dr. Rechbau prašal zavoljo Kur-Hessen-a in mu je minister od strijanske, ne more lahko en sam poslanec po sebi ali ena se nekaj po sama dezela pravično razsoditi. Treba je vediti drugih kaj v deželah mislijo o tem, in iz tega © ? popi dr. Tom besedo in gov tako-le: » Nisem si nadjal, da bom o pi zadevi unanje strijanske politike tako rekoč v imenu sorodnikov slovanskih, kterih sedaj ni tukaj, danes govoril; vojih večega obzira morem reči, da mnoge narode še navdaja pravi katoliški poštujejo ai: za V se duh, da saj pri nas v južnih deželah duhovna in da nam nihče ne more očitati, da nismo domoljub trdno sem al dolznost prepi • V da nas ljudstvo nima za svoje zati me veze mogli zastopniki tistih na da se zoprstavim dr. Kuranda-tu m vsem tištim ki so njegovih misel. Da se veljavno ustanovijo pravili unanje politike avstrijanske , bi -- *-------- -------- - rodov tukaj sedeti, ki so većina v Avstrii in imajo pi c o ■^■^^■■■HÉMm jak ravce, ampak za svoje dobrotnike, in da v južnih deželah y so samo katoličani, veljá konkordat za dobroto i Ce Giskra trdi or i da je konkordat razpor napravil v celem ce sarstvu, nič mu z dobro estj re ce m i da većina cesarstva od tudi svojo besedo dodati, ker najvec dnarj tega in vo ne vé, in da le semtertje utegn kaj takeg biti To ob kratkem donašaj zpelj zdrave zunanje politike govoriti mi veléva stan moj in množica janske. Ce je člověku, kdoi mogočno Avstrijo in pi katoliških volivcov, ki me je le-sem poslala « posvetovanje o tem , kterikrat bridko bilo i da v zbor je bilo v današnji sej ministerstvo v • nasi ne ijo poslanci iz vseh dežel avstrijanskih, je zares bridko to danes. Ne bom se spušal v razodevanje slovanské 360.000 gold Sklenjeno oprav: za gla1* druge diplomatične stroške (poslance itd.) pa 1 milij vodstvo v vsem skupaj 516.292 gold njih za i in Zboi politike na drobno; al dr. Kuranda-tu se moram «^«»»m, preiresovaia n ki. čeravno Avstrii v nesrećo ne šteje, da je svojo moč v zbornica posla ustaviti poska je v svojih sejah ? pretresovala nektere osnove tistih postav, ki jih je sklenila italii zgubila, stva išče. našo rnoč našo velj na neki drugi strani in jih še nji v pretresovanje poslala WOVF II1UI; y IlUptf ? W J J --------° Dr. Kuranda je rekel, da je nevarno dva zajca, in ne dobiti ne enega ne. Meni pa se zdi fr ts OIliti da Tresvitli cesar, ki so se 8. t. m. podali v Benetke torek) ? je bolj e : d r z i ga, kakor lovi ga.u '<0 Mogocnost A Ves svet gleda zdaj v R trij b s toj v dih in deželah « J k i h. (Pravo !) Prest (tron) t r i j a n s k c e J m tati v Avst d d oni sami ga bojo varovali, pogura in srce za V f m J f r s tr i j a n sk i ker i m aj o Gospoda! nikar ne postavljaj so prišli danes Laško. HH| litika se je mahoma to, da sv. Oče d1 Anzio na deželo. so se vrnili hiti ? pet na Dunaj nazaj i m. Francozka po-to nam kaže najbolj ki so se za celi ta mesec podali v Porto drugač obrnila v R polovici teg mesca bo franeozk nazaj s e branitelj papežev 5 pustil R Kaj V drugi dosihmal bo potem : ali bo general Goyon doma imamo se dosti namrec piemontežka armada brž obsedla polov svoje moci in svojih namer navzunaj ; moči. Ce Kuranda zunanjo politiko Avstrij ško. sili to mene in vse Slovane reči, naj zunanja politika ne vleče na N i co Kima ali , se še ne vé; gotovo pa je, da se pripravlja huda stiska za posvetuo vladařstvo rimsko, zakaj te dni pride cesarjevič Viktor Ema- avstrijanska obrne svoj V f OC1 proti j nasi bratj Napoleon v Neapolj ? bo nek s kralj Slovani, kristj zdihujejo pod jarmom grozovitim Dosi nuelom barantal o pogodbah, pod ktei mad a hmal smo še o tem molčali. Odkritosi tedaj ponavlj i m i bo francozka ar-pustila Rim in papeža pustila samega. Kralj mora besede, ki jih je izrekel mož, kteremu je povestnica Slovauov predobro znana in ki se leta 1848 odkrižal povabilu v Fran- ze popolno kmali gotov biti Napo pomoci in da bo R kega kraljestva, ker je unidan v Genovi kobrod rekši države ni v M S kot t r i j a n s k rekel : „Popolnoma vas rimske zadeve do mam • V n i c t i v F r a n k o b r o d gnane sagotovljam Beneško pi da še to leto bojo ; potem na vrsto ; in Noben poslanec ni imel poguma zoperstaviti se krepkim zedinj povem vain, da se moremo trd našati pomoci z nami besedám Tomanovim , da Avstrija naj se naslanja le samo gkega morja". Ako se to vlade, s ktero vred bomo resili Italijo do jad od boj sv. oče zapustili R i na J zlasti v N V • • d ne i m naj nikar zunaj pomoci ne isce in ker jih nikakor ni volja, ne ped rimske zemlje in posvetne ker rane od leta 1848 in 1849 so še oblasti f prenove, da bi jih bil Avstrijan pozabil ktei Avstrij želi samostojno, mogočno. Le v pozneji debati je vsekal dr. Bi po di Toman-ovemu govoru, rekši, da mu v kri vrč" o be da Ci in rus pustiti iz svojih rok. Tursko. Druga važniša novica preteklega tedna je, arci Turke čedalje bolj tepó, in da ste francozka ka vlada turški vladi vediti dale, da řne trpite r> da bi njena armada le stopinjo storila v i Crnogoro. t Nemško prislovico „zwischen 2 Stuhlen auf der Erde sitzen bleiben" smo přestavili s prislovico slovansko. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.