Irena Keršič NASELJA, STAVBARSTVO IN NOTRANJA OPREMA Kustodiat za naselja, stavbarstvo in notranjo opremo predstavlja obširno področje, ki ga je potrebno obravnavati kompleksno, seveda ne samo zno- traj lastnega delokroga. K pričujočemu kustodiatu sodijo naslednje zbirke: I. dokumentacija krajine, naselij in stavb II. predmeti za gradnjo III. stavbni deli IV. večji predmeti notranje opreme oziroma pohištva V. drobnejši predmeti notranje opreme VI. gospodinjski predmeti in naprave ZGODOVINA ZBIRK IN PREUČEVANJA 1. Obdobje od ustanovitve Etnografskega muzeja 1- 1923 do 1. 1940 Kmečka hiša velja poleg noše nestrokovnjaku za glavni predmet v razisko- vanju materialne kulture, če ne etnografije sploh.''^ Tudi pregled dela Etno- grafskega muzeja (EM) kaže večje zanimanje za hišo, nošo in ljudsko umet- nost kot npr. za prehrano, poljedeljstvo, živinorejo ali kako drugo panogo materialne kulture. Po ustanovitvi "Kraljevega etnografskega muzeja" (Kr. EM) v Ljubljani 1. 1923 je le-ta prevzel od Narodnega muzeja v last 3502 razstavna predme- s/ 2 ta "narodopisnega značaja" , kajti bivši "Kranjski deželni muzej Rudolfi- - s. 3 ^ iiutn" jc^ ir.od dnigiin sist(^matic-no [iroucovnl tudi narodopisje , zlasti šf>, ko jo prišol v luu/.cj Waltof Sclunid, ki j(^ ^,ac ol smotrno /.hirati in pridobi- A vati zanj narodopisni material. Schmidovo delo je nadaljeval njegov na- slednik Josip Mantuani, ki je kot ravnatelj Kranjskega deželnega muzeja vodil tudi narodopisni oddelek. Med drugim je izpopolnil tudi zbirko foto- grafij hiš in zbral mnogo drobnega gradiva.^ - 41 - Od Narodnega muzeja (NM) je EM prevzel s področja, ki ga tu obravnava- mo, v glavnem naslednje predmete: "rekonstruirano gorenjsko ognjišče, rudimente gorenjske hiše in kamre, nekaj mobiliarja s pečjo"^ ter lepo število skrinj iz XVII. do XIX. stol. iz Koroške, Gorenjske, Dolenjske in Bele Krajine, žal nobene goriško-primorske (od te le fotografijo po zaslugi M. Sternena), dve omari, eno mizo iz Gorenjske, pet stolov, nekaj zibelk, nekaj drobnega inventarja (ključavnice, svetila, pribor ...)^ ter okrog 50 fotografij hiš. Po pregledu inventarnih knjig ugotovimo, da je bilo prevzetih s področja na- selij, stavbarstva in notranje opreme skupaj 148 predmetov. Tu mislimo seveda le na predmete iz slovenske ljudske kulture. Največja zbirka s tega področja in iz tega časa pa je vsekakor zbirka skrinj (26 primerkov). Največ predmetov in fotografij je bilo iz bivše Kranjske, saj se je moral muzej za časa Rudolfinuma omejiti le na raziskovanja le-te. Po prvih letih obstoja EM, kot je to zapisal takratni ravnatelj Niko Zupanič, je bila naloga muzeja v zbirki ponazoriti slovenski in jugoslovanski narodni živel v a) etnografskem, b) antropološkem ter g c) ljudskoumetnostnem pogledu . Iz kronik, objavljenih v Etnologih, v katerih so objavljali tudi nove nakupe oziroma darove, je opaziti, da je bila pri zbiranju važna zadnja komponen- ta. Tako na pr. v E VII/1934 lahko beremo: "Pridobljena je stara slovenska kmetska skrinja iz 1. 1852, ki je sicer slabo ohranjena, vendar pa zanimi- va radi dekorja slikanih rož..." V "pionirskih letih" EM sta bila v muzeju od strokovnih moči zaposlena le Niko Zupanič in Stanko Vurnik. Prvi se je v glavnem ukvarjal z vodenjem muzeja, administrativnimi in drugimi posli ter z zbiranjem in preučevanjem, Ob tako skromni strokovni zasedbi je razumljivo, da strokovno delo ni bilo deljeno tako, kot je to danes, in da sta se oba lotevala vseh tem, ki jih je v - 42 - tistem času preučevalo narodopisje. Stanko Vurnik "impulzivna, vsestran- ska, nikdar mirujoča in vedno snujoča osebnost", kot ga je v nekrologu o- karakteriziral Franjo Baš , je bil po stroki umetnostni zgodovinar, glasbe- ni zgodovinar in kritik. V muzeju je bil zaposlen od 1. 1924 do smrti, leta 1932. V kratkih osmih letih je sistematično preučeval hišo v Beli Krajini, na hrvaški meji, na Dolenjskem, Gorenjskem, Štajerskem in na Notranj- skem ter v okolici Ljubljane. Na teren je večkrat hodil z ravnateljem N.Žu- paničem, pri delu pa mu je yxjmagal tudi Drago Vahtar, takratni prepara- tor''^^. Muzej je s temi prvimi terenskimi raziskovanji pridobil veliko foto- grafij, tlorisov hiš in drugih gospodarskih objektov"*^ ¦'^. Pri raziskova- nju kmečke hiše je Vurnik zamenjal umetnostno-zgodovinsko metodo z an- 12 tropogeografsko. L. 1929 je izšla za beograjsko "Naše Selo" obširna štu- dija Slovenska kmečka hiša, v kateri je k splošni tipologiji hiše - alpski, nižinski in sredozemski tip - dodal še četrtega, to je osrednji, srednjeslo- venski tip hiše. Vurnik si je tudi prizadeval, da bi za našo ljudsko arhitekturo vzbudil čim- več zanimanja pri najširšem krogu ljudi. Tako je v te namene imel v tride- setih letih na ljubljanskem radiu številna predavanja o ljudski arhitekturi. Predaval je tudi učiteljem. Sintetičen prikaz Vurnikovih raziskovanj ljud- skega stavbarstva predstavlja delo Kmečka hiša Slovencev na južnovzhod- nem pobočju Alp (Etnolog IV, Lj. 1930, 31, 30 - 86). Dalje je pripravljal tudi študije o pohištvu, ki jih pa žal zaradi prezgodnje smrti ni dokončal. Nadalje velja omeniti, da je v Etnologu VII, 1. 1934 izšel članek o starem kmečkem inventarju iz 18. stol., R. Andrejke. V tem prvem obdobju je muzej pridobil za področje, o katerem je tu govo- ra, še naslednje: arh. prof. R. Kregar je podaril muzeju nad 380 fotogra- fij hiš iz vse Slovenije, Peter Žmitek je podaril muzeju načrt in model zna- ^13 cilne bizoljsko hišo. Tako jo muzoj 1. 1926 razjiolagal s približno 1800 14 fotografijami slovcmskih Iiis, dvorov in vasi. Za 1. 1929 jo imel mtizoj v načrtu raziskovanje v Italiji in na Koroškem. Vendar do tega ni prišlo. Nekaj jo k "spoznavanju slovenskega primorskega - 43 - življa pomogel" akd. slikar Veno Pilon, ki je muzeju podaril 179 fotografij iz Goriške in Primorske ter Notranjske.'''^ Med njimi jih je veliko prikazo- valo naselja, hiše in gospodarske objekte omenjenega območja. Ko je tega leta Vurnik raziskoval hiše na Notranjskem, je Marjan Marolt izdelal več tlorisev starih hiš v Stari Vrhniki, "ki so vsled svojih šestero- kutnih vež in poševnih vrat prava zanimivost". V tridesetih letih so si v okviru posebnega oddelka za ljudsko arhitekturo v muzeju zastavili nalogo zbrati modele karakterističnih tipov slovenskih hiš, ki bi jih razstavili hkrati s tlorisi in narisi in bi jih primerjali z glavnimi tipi evropske ljudske arhitekture.'''^ Do realizacije tega ni moglo priti, ker so za tako ambiciozen načrt manjkala preddela. Ob pogledu zbirk z obravnavanega področja danes ugotavljamo, da veliko fotografij in tlorisov, pridobljenih v tem času, v arhivu manjka. Za razstavne namene je muzej v prvem obdobju imel le eno sobo in del hod- nika. V sobi je bila provizorično prikazana gorenjska kmečka izba s kamro in kuhinjsko pečjo. V prostoru so bile še vitrine s predmeti iz drugih po- 19 drocij. Na hodniku pa so bile razstavljene skrinje. "Etnografski niuzej ni v stanju prikazati posamezne lokalne diference naše- ga ozemlja, niti v modelih posameznih tipov hiš kaj šele z ureditvijo resnič- nih notranjščin" , je zapisal kronist v "Etnologu 1939. leta. Takrat so že mislili tudi na muzej na prostem, kjer naj bi "vsaj notranjščine etnograf- sko pravilno uredili". "Slovenski Narod" je leta 1939 priobčil članek o težavah Etnografskega mu- zeja, v katerem je bilo med drugim poudarjeno, da bi bilo vzorno, če bi muzej dobil poslopje z večjim parkom, da bi lahko uredili t.im. muzej na [irostom, fx)stavili slovensko hišo raznih ti|)ov tor |K)kazali značilnosti na- šega narodnega in kulturnega življenja... Zaradi kroničnega pomanjkanja prostorov muzej ni mogel kupovati večjih predmetov. L. 1940 je bilo na pr. zapisano "... hišna oprema, okenske mreže itd. vse sami važni predmeti, na katere sedaj muzej niti misliti ne - 44 - 21 2. Obdobje odi. 1940 dol. 1945 V začetku tega obdobja je v muzeju prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Zupanič je začel predavati na nanovo ustanovljeni katedri za etnologijo, no- vi ravnatelj pa je postal Rajko Ložar, bivši kustos Narodnega muzeja, edini kustos v EM v tem obdobju pa je bil Franc Kos (že od leta 1937), ki je vest- no inventariziral med drugim veliko predmetov notranje opreme, 1. 1942 pa objavil razpravo o slovenski kmetski skrinji (E XIV, 53 - 72). Rajko Ložar pa je v Narodopisju Slovencev I. 1. 1944 ob celotni sintezi do- takratnega dela na etnološkem področju podal tudi sintezo o naseljih ter kme- čkem domu in kmečki hiši. "Ljudska kultura, kakor jo jo opredelil, naj bi bi- la po svojem bistvu pojav preteklih dob. Ljudsko naj bi bilo le to, kar še ni- ma zveze s pismenstvom, s pojmom in pojavom šole ter družbeno organiza- cijo v današnjem smislu. Spričo tega je poglavitna naloga narodopisja razkri- vanje preteklosti, v njej pa tistih družbenih plasti in njih kulturne podobe, ki jih je mogoče označiti kot ljudske. To so kmetje, pastirji, ribiči, lovci; vklju- čevanje mestnega prebivalca v narodopisje je Ložar v nasprotju z nekaterimi 23 tedanjimi tujimi etnologi zavračal". 3. Obdobje od osvoboditve 1. 1945 dol. 1962 Po vojni so v EM pregledali muzejsko gradivo iz prejšnjih obdobij in ugotovi- li, da muzej v svojih zbirkah šo močno razociova dediščino etnografskoga od- delka bivšega Kranjskega dožolnoga miizoja tor da v bistvu nadaljuje njegovo tradicijo. Navedli so vzroke, ki so privedli do takšnega stanja. Ti so se ka- zali v odnosu muzejskih delavcev do terena, nadaljni vzrok je bilo splošno sme in jih mora odklanjati, ker jih niti magacinirati nima kam". Imel « je zelo skromna sredstva za nabavo predmetov, darovalci pa so bili silno redki. Posebej velja tu omeniti Antona Mrkuna, župnika iz Dobrepolja na Dolenjskem, in Julija Lenassija, ki sta muzeju darovala med drugim več 22 predmetov notranje opreme. - 45 - pomanjkanje strokovnih delavcev, pomanjkljivo poznavanje zbirk, pomanj- kanje načrtnosti pri zbiranju ter odvisnost od slučajnih nakupov in daril. Za neraziskanost Koroške in Primorske pa je bilo seveda treba iskati vzro- ke v objektivnih težavah, saj je bilo po prvi svetovni vojni tod delo na tere- 24 nu skoraj nemogoče ali pa je bilo povezano z velikimi težavami. Glede provenience in številčnosti predmetov, ki nas tu zanimajo, sta priče- 25 valna nasledna dva pregleda, opravljena takoj po osvoboditvi: - 46 - 1. PREGLED STARE ZBIRKE S PODROČJA NOTRANJE OPREME m (prevzete od Narodnega muzeja 1. 1923) S PROVENIENCO Po tem pregledu naj bi bilo v "prevzeti zbirki" skupaj 188 predmetov no- tranje opreme, od tega okrog 100 kosov pohištva in okrog 80 drobnega in- - 47 - ventarja, največ iz Kranjske. Po inventurnih knjigah je teh predmetov le 148, kot je bilo zgoraj že omenjeno. 2. PREGLED NOVE ZBIRKE S PODROČJA NOTRANJE OPREME, PRIDOBLJENE MED LETI 1923 do maja 1945 S PROVENIENCO ~ 48 - Po tem pregledu naj bi EM zbral od svoje ustanovitve do konca druge sve- tovne vojne na področju, o katerem je tu govora, skupaj 137 predmetov. Po pregledu inventarnih knjig je teh le 118. Ti prikazi kažejo le na številčnost posameznih zbirk oz. podzbirk in na geografsko zastopanost. Socialne opre- deljenosti takrat niso zapisovali. Glede časovne zastopanosti pa lahko reče- mo, da je bila glavnina predmetov iz 19. stol. , le redki so bili iz 18. ali 17. stol. Po teh pregledih lahko ugotovimo, če primerjamo še ostale zbirke, da ni bi- lo pravega sorazmerja med zbirkami in da je bila zbirka notranje opreme relativno skromna ob dejstvu, da je bilo takrat npr. v zbirkah ljudske umet- 26 nosti 522 panjskih končnic ali 280 slik na steklo itd. V "novem razdobju" je bilo potrebno ubrati druga pota. Delavci muzeja so "zapustili zaprašene kabinete" in "šli med ljudstvo". Začelo se je intenziv- no terensko delo. Cilj je predstavljala predstavitev slovenske ljudske kultu- re z zgodovinsko - razvojnega vidika in sicer po "etničnih okrožjih". "Etno- grafija in folklora" sta bili namreč definirani kot "znanost o kulturnih tvor- 27 bah našega ljudstva in o njih zakonih razvoja." Poudarjeno je bilo, da je zlasti potrebno obdelati do tedaj skoraj nepreučene oblike ljudske kulture, predvsem "pogoje materialnega življenja, ki določajo fizionomijo družbe, njene ideje, nazore." Delo se je torej usmerilo v preučevanje kmečkega prebivalstva. V metodi- čnem pogledu se je v EM začelo "obdobje kolektivizma" oz. obdobje siste- matičnega skupnega dela. Po osvoboditvi se je muzej kadrovsko nekoliko okrepil, toda za obsežno si- stematično delo, ki je bilo v načrtu, je bilo delavcev premalo. Zato so na terenu pri zbiranju gradiva, ki ga tu obravnavamo, do 1. 1952 sodelovali zunanji sodelavci: Vilko Novak, Tone Ljubic, France Vengust, Matija Mau- čec, Angeles Baš, Marija Bohinec, arhitekta G. Šuklje inB.Pirih in risarja F. Maček ter M. Zalaznik.V teh prvih povojnih ekipah je med drugim zbiral gradivo o naseljih, stavbah in notranji opremi tudi ravnatelj Boris Orel. - 49 - L. 1951 je na terenu v Mokronogu preučeval ljudsko stavbarstvo še Boris Orel, notranjo opremo pa Fanči Šarf. Istega leta je na terenu Kobarid - Breginj preučeval naselja in hiše Boris Orel, Vlasta Beran pa notranjo opre- mo. L. 1952 je na terenu v Trenti preučeval naselja in stavbarstvo Vilko Novak, notranjo opremo pa Fanči Šarf. V vseh ekipah, ki so tem sledile, pa je naselje, dom, hišo in notranjo opremo preučevala Fanči Šarf, sicer učiteljica, ki pa jo je za narodopisje navdušil Boris Orel in jo med šolski- mi počitnicami 1. 1948 povabil, naj sodeluje v muzejski ekipi, nato pa je bila 1. 1949 za stalno sprejeta v muzej in prevzela je "posle drugega asis- 29 tenta". Za delo na terenu so bile tudi za preučevanje področja, ki ga tu obravnava- mo, izdelane posebne dokaj nadrobne vprašalnice, ki so se očitno zgledova- le pri Narodopisju Slovencev I. Socialna diferenciacija jo bila v njih delno zajeta, nanašale so se le na podeželje, oz. na kmečko stavbarstvo in notra- njo opremo. V 50. letih so začeli v muzej prihajati prvi diplomirani etnologi, tako se je kadrovsko okrepil in notranje delo je bilo moč deliti na posamezna področja. V začetku 50ih let notranje delo sicer še ni bilo deljeno, vendar kljub temu lahko rečemo, da je bila od 1. 1952 za obravnavano področje poleg ostalih obligacij zadolžena Fanči Šarf. Iz vseh terenov se je zbralo veliko gradiva, ki je bilo le delno obdelano v monotematskih razpravah predvsem v Sloven- skem etnografu (SE), ki ga je EM začel izdajati 1. 1948. Tako je bil SE V iz I. 1952 posvcVon stavbarstvu, SE XII i/, 1. 1959 pa kmerkenui [whistvu. V prvem so bili objavljeni nask^dnji pris[)evki: o ljudskem stavbarstvu v naši etnografiji je pisal Vilko Novak, Franjo Baš je obdelal kaste na Dobrovljah, (jizela Šukljc je prispevala študijo "Vpliv {»dnebnih razmer na oblikovanje hiš in naselij v slovenski Istri", Marjan Mušič je obdelal vplivna področja ined stilno arhitekturo in slovenskim ljudskim stavbarstvom v srednjem ve- ku, Tone Ljubic okenske mreže v okolici Ljubljane, sledila je študija Ange- losa Baša "K stavbnemu in zemljiškemu značaju Ljubljane v franciscejskem katastru" in študija Sergeja Vilfana "Od vinskega hrama do bajte". - 50 - V SE XII, 1. 1959 , ki je bil, kot je bilo že omenjeno, posvečen kmečkemu pohištvu, je napisal pregled o tem Boris Orel. Marija Jagodic - Makarovič je obdelala zibelko na Slovenskem, Franjo Baš kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju, Fanči Šarf kmečko posteljo na Gorenjskem v 19. stol. Vse te raziskave so odsev časa, zanj pa je bilo v skladu z Orlovo definicijo etno- grafije in folklore značilno zanimanje za posamezne kulturne prvine. Od pokrajinskih raziskav naj omenimo delo "Etnografski značaj Slovenskega Porabja" Vilka Novaka, objavljeno v prvi številki SE 1. 1948, v katerem je med drugim na kratko obdelal tudi naselje in dvor. Za obravnavano področ- je je pomemben nadalje prispevek Angelosa Baša "Hišna oprema svobodni- kov na Kranjskem v 17. in 18. stol.", objavljen v SE VI - VII 1. 1953, 54 ter prispevek istega avtorja z naslovom "Pohištvo podložnikov na Podčetrt- koven gospostvu v 18. stol.", objavljen v SE X 1. 1957. V isti številki SE je Franjo Baš objavil študijo "Rudarska hiša v Idriji" in s tem zaoral ledino v preučevanju delavske stanovanjske kulture v slovenski etnologiji. Pri ve- čini navedenih študij je bila dragocena pomoč etnologov izven muzeja, stal- nih sodelavcev SE. Velika večina gradiva s področja naselij, lj. stavbarstva in notranje opre- me, zbranega v 18. ekipah od 1. 1948 do 1. 1961, je ostala neobdelana. Z ekipami je muzej pridobil deloma predmetno gradivo o notranji hišni opre- mi, še več pa dokumentarnega gradiva v zapiskih, skicah, perorisbah, fo- tografskih posnetkih in tehničnih risbah stavb, situacije objektov ter notra- nje opreme. Gradivo, ki so ga pridobile terenske ekipe, dokumentira sta- nje ljudskega stavbarstva in notranje opreme od zadnjih desetletij 19. stol. do druge svetovne vojne, precej upošteva tudi razporeditev predmetov v hi- ši, premalo pa je podatkov o razvoju, družbeno-socialnih razlikah, o higien- skih prilikah, uporabi prostorov in jirodmotov /„i raznr^ namerno tor vredno- tenje liišno opreme glede na možnosti in razj»reditov d(>narnih sredstev, ki Jih je hisa imela. V geografskem pogledu je bilo stanje sledeče: prve muzejske ekipe so se usmerile na Dolenjsko in Primorsko, od koder je bilo v muzeju najmanj - 51 - gradiva. Neobdelana pa so ostala naslednja območja: Notranjska, Kras, južno Obsočje, del Dolenjske (južno od Vel. Lašč), Kočevska, Bela Kraji- na (razen Drašičev in Metlike) celotno Zasavje ter ozemlje severno od Sa- ve, (razen južnega Pohorja). Depoji so bili tudi v tem obdobju v zaskrbljujočem stanju. Nekaj depojske- ga prostora je bilo na podstrešju muzeja, po dograditvi Moderne galerije pa je muzej tam pridobil večji kletni prostor. Bil pa je neprimeren, kmalu prenatrpan in nepregleden. L. 1947 so v EM temeljito preuredili stalno zbirko, ki so jo kasneje še do- polnjevali. Muzej je imel na voljo za razstavo svojih zbirk sedaj tri dvora- ne, zaradi česar so bile njegove razstavne možnosti za prikaz celotne slo- venske ljudske kulture zelo omejene. Od približno 12.000 etnografskih pred- metov v takratnih zbirkah so lahko razstavili le 650 predmetov iz vseh po- dročij . "Tri dvorane so narekovale predstavo slovenske ljudske kulture v treh po- glavitnih skupinah: 1. slovenska kmečka hiša, njeno gospodarstvo, gospodinjstvo, pohištvo ter obrt, 2. slovenska ljudska noša, 31 3. slovenska ljudska umetnost in običaji" Prva skupina je prikazovala slovensko materialno kulturo. Razstava v prvi ^32 dvorani se je začenjala s karto glavnih tipov slovenske kmečke hiše. Dalje so bile predstavljene makete nekaterih gospodarskih px3slopij (kašča, dolenjski pod oz. skedenj ter dva najbolj pogosta tipa kozolca: stegnjeni ko- zolec ali samec ter vezani kozolec ali topler). V vetrini so bili razstavljeni predmeti iz notranjščine kmečke hiše, razvr-r ščeni v več ustreznih skupin. Najprej so bili predmeti za ognjišče (de- li ognjišč, hurklo, lopar, groblja, lonci — ); druga skupina je f)redstavljar- la ra/.svc->tlj.ivo (č(M(\siuk, razni tipi svečnikov /, iiiodloiu za izdelovanje sveč - lojenk, škarje za prirc^zovanje stenja, razne loščerbe, lampe in "ste- ber"). - 52 - Tretja razstavna skupina je nosila naziv: priprava jedi. V tej skupini so bili razstavljeni: stopa, hišni mlin - "žrmlje", razni mož- narji s tolkači, pinja, mlinčki za kavo, ribežni, nečke ... V četrti skupini je bil razen kuhinjski inventar, (sklednik, žličnik, kuhinjski pribor: zaje- malke, kuhalnice, vilice, žlice itd. , dalje latvice, leseni krožniki in skle- de). V naslednji skupini je bilo razstavljeno leseno posodje ter lončevina. Pleteno posodje pa je bilo v zadnji razstavni skupini drobnega inventarja iz notranje opreme. V isti dvorani je bila razstavljena tudi notranja hišna oprema: postelja s po- steljnino s Suhe pri Skofji Loki, ki je bila last imovitejšega kmeta, dalje zibelka, poslikana kuhinjska omara, mentrga, stenska ura, oz. stojalo za uro, miza, stoli - vse to je bilo iz alpskega kulturnega območja. Razstav-^ Ijene so bile še rezljane in poslikane skrinje. Tak prikaz ljudskega življe- 33 nja je bil tudi zrcalo takratnega pojmovanja etnografije. Zaradi večnega pomanjkanja razstavnega prostora in, da bi opozorili slo- vensko javnost na ta pereči problem, so po 10. terenski ekipi in 30-letmci EM, 1. 1953 v Moderni galeriji razstavili velik del gradiva, ki so ga ekipe do tedaj zbrale na terenu. Ta razstava je v nekaterih pogledih predstavljala poskus nove prezentacije etnološkega gradiva. Presenečali so npr. statisti- čni podatki. Ob načinu prikaza stanovanjske ravni, če se omejimo le na to, z diagrami, skicami, gradivom, so ti podatki prepričali obiskovalce tudi o konkretni uporabnosti etnografskega dela. Ob tej priliki je ravnatelj Boris Orel med drugim postavil načelno vpraša- nje: "Ali smo za Slovenski etnografski muzej ali nismo?" saj se je ta pro- 34 v. blem vlekel že od konca prejšnjega stoletja' in se še do danes ni rešil. L. 1959 so stalno zbirko ponovno preuredili v večjem obsegu. Takrat je bi- la preurejena tudi razstava pohištva in gospodinjstva- Na novo preurejene razstavne oddelke so oproniili z ustreznim slikovnim gradivom, ki |)onazo- rujo funkcijo razsü^rjyonjh prcHlirK:-toy^ ' .^^^ ______^ , ,_^u^„ - 53 - Zbirke iz omenjenega področja so v tem obdobju precej narasle. Največ predmetov je odstopil NM v okviru t.im. Grebenčeve zbirke, v kateri je bilo s področja notranje opreme 235 kosov drobnejšega inventarja (jedilni in kuhinjski pribor, posode, svetila...) in 55 večjih pohištvenih predmetov: postelje, stoli, zibelke, omarice za uro itd. Precej predmetov za notranjo opremo je muzeju dodelil tudi Federalni zbirni center (FZC), med njimi je bilo največ kosov iz zbirke, ki jo je Grebene v času okupacije nabral v 36 ' kranjskogorsko-rateškem okraju. . Predmeti FZC žal po večini nimajo pričevalne vrednosti, ker so brez podatkov. Med predmeti, ki jih je muzej po osvoboditvi kupil, najdemo nekaj takih, ki imajo specialno etnografsko-muzeološko vrednost: med drugimi na pr. sta- ra kmečka vrata iz Vodic, poslikana's figuro avstrijskega vojaka in z let- nico 1782... Med darili velja posebej omeniti, da je pokrajinski muzej iz Maribora v tem 37 času muzeju podaril štiri značilne štajerske skrinje. Naj med novimi pridobitvami tega časa omenimo še veliko žitno skrinjo iz Petrušne vasi pri Št. Vidu na Dolenjskem, iz Vodic pa dve poslikani skrinji za shranjevanje obleke. Po izvoru pa so zlasti pomembne tele skrinje: Iz Borjane pri Kobaridu, iz Soče (Bovško), iz Goriških Brd, iz okolice Trsta, dve iz Vipave in tesana skrinja iz slovenskega Porabja. Nadalje naj še ome- nimo omaro z Jezerskega, poslikano omaro s Cerkljanskega ter kompletno kmečko peč iz okolice Trzina. Delo na tem področju je bilo zelo obširno. Zaradi splošnega pomanjkanja kadrov jo morala kustodinja za ljudsko stavbarstvo in notranjo oy^remo ol)- časno preučevati še ljudsko obrt in ljudsko pravo. L. 1956 jo bila v muzeju nastavljena kot risar-laborant Sibila Nekrep, tedaj absolventka Šole za u- tnetno obrt, ki je v muzeju risala tehnične in prostoročne risbe že leto pred redno nastavitvijo. Nekrepova je sodelovala pri terenskih ekipah in dokumen- tirala predvsem stavbarstvo in notranjo opremo. Za področje naselij in stavbarstva je bilo pomembno med drugim tudi dej- stvo, da je bil ravnatelj Boris Orel v tem obdobju zadolžen za etnografijo pri Zavodu za varstvo in zaščito kiAlturnih spomenikov. Tako so muzejski - 54 - delavci v spomeniško-varstvene namene dokumentirali precejšnje število značilnih ljudskih stavb na terenu. Poleg skupnih terenskih raziskovanj so v okviru muzeja organizirali še in- i dividualno preučevanje. Tako je bilo 1. 1961 v okolici Šentjurja pri Grosup- i Ijem opravljeno dopolnilno terensko raziskovanje ljudskega stavbarstva. Ugotovili so število stavb, ki so ostale nespremenjene po 1. 1948, ko je bi- la tam ekipa. 'i Za "terenske zaupnike" je Zavod 1. 1948 organiziral tečaj, na katerem je ; Boris Orel predaval o varstvu etnografskih spomenikov. V Moderni galeriji pa je bila takrat interna razstava spomeniškega varstva, na kateri je EM 39 uredil etnografski del. Zaradi tesno odmerjenega prostora v muzeju, kar je oteževalo delo in ogro- žalo muzejske zbirke ter preprečevalo nadaljnji razvoj muzeja, se je Orel ves čas intenzivno zavzemal za samostojen etnografski muzej. Ker pa je, j i kot je bilo že omenjeno, sodeloval pri Zavodu in se je srečeval tudi s pro- | ' I blemi varstva nepremičnih etnografskih spomenikov, se je zavzemal za iz- ! \ gradnjo muzeja na prostem, ki bi združeval spomeniško-varstvo, muzejske j in še nekatere druge naloge. V drugi polovici 50ih let je Orel izdelal načrt \ za novo muzejsko zgradbo s skansenom. V posebno "slovensko etnografsko \ naselje" so nameravali postaviti s terena 15 do 20 tipov in raznih variant i slovenske kmečke hiše z gospodarskimi pritiklinami, nekaj planinskih pa- i stirskih stanov, pastirskih in oglarskih koč, zavetišč ter naposled tudi obrt- 40 ^ ! nih delavnic. Notranjščina vseh zgradb, ki bi jih večji del prestavili s te-l rena v park, bi bila opremljena s pristnim pohištvom, posodjem , orodjem, j nošami itd. "Ta okvirni načrt za bodoči etnografski miiz(\j v Ljubljani jo na prvi pogled morda res drzen, toda po dobrem premisleku moramo priznati, da bi Lju- bljana kot glavno mesto LRS in kulturno središče Slovenije prav gotovo mno- i go pridobila z njim; tako urejen etnografski muzej bi imel velik pomen za slovensko etnografijo in folkloristiko ter antropogeografijo,, za turizem in | - 55 - končno tudi za varstvo etnografskih spomenikov, saj bi z etnoparkom ali skansenom bila v veliki meri razbremenjena zaščita nepremičnih etnograf- skih spomenikov na našem podeželju" - je bilo zapisano na koncu tega načrta. 4. Obdobje od 1962. leta dalje L. 1962 je Boris Orel umrl. Za njim je postal ravnatelj Boris Kuhar. Po tem letu je muzej organiziral še nekaj rednih terenskih ekip. Kasneje se je začelo obdobje individualnih tematskih raziskovanj ob kolektivnih topo- grafskih raziskovanjih, ki so povezana z raziskavami za občasne razstave ali za pripravo razprav za SE. Zaradi pomanjkanja razstavnega prostora je moral Slovenski etnografski muzej (SEM) v šestdesetih letih spremeniti obliko razstavljanja in je pre- šel od stalne postavitve k občasnim razstavam. L. 1963 je bila razstava "Južno Pohorje", na kateri sta bili med drugim predstavljeni tudi stavbarstvo in notranja oprema. L. 1965 je bila razstava "Gozdni in lesni delavci na Južnem Pohorju", kate- ^43 re cilj je bil prikazati celotno življenje v obravnavani družbeni skupini tako smo v danih možnostih med drugim prikazali tudi naselja in hiše. V rekonstrukciji smo predstavili tudi dve vrsti stavb gozdnih delavcev na de- loviščih. L. 1966 je muzej priredil razstavo "Včeraj in danes v Škocjanskih hribih", ki je skušala prikazati spreminjanje vaške kulture, torej tudi stanovanjske kulture v Škocjanskih hribih. Potem pa so za področje, ki ga tu obravnava- mo, sledile tri najpomembnejše monotematske občasne razstave: L. 1969 "Kraška hiša" L. 1970 "Kmečka hiša na slovenskem alpskem ozemlju" in L. 1971 "Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu". Rezultat vseh treh predstavljajo tudi razprave v obliki katalogov. - 56 - Individunina raziskovanja po 1. 1965, povezana s temi tremi razstavami, so precej izpolnila vrzeli tako v poglobljenem vsebinskem pogledu kot v geografskem. Skušale so med drugim tudi opozoriti na negativne pojave današnjega časa, na uničevanje izvirne kmečke arhitekture. Muzej je ob teh prilikah pridobil tudi pomembno dokumentarno gradivo (predmete, fo- tografije, risbe). L. 1976 smo na razstavi "Življenje idrijskega rudarja" prikazali tudi sta- novanjsko raven te profesionalne skupine. L. 1977 je SEM na razstavi "Ti- tov rojstni kraj", ki jo je priredil skupaj z etnografskim muzejem iz Za- greba, med drugim prikazal tudi stavbarstvo in notranjo opremo tega kraja. Že pregled razstav, ki se tičejo tudi obravnavanega področja, kaže, da je sedaj šlo za preučevanje širše kulturne problematike in ne več le kulturnih sestavin. Predmet preučevanja se je razširil na tako imenovani način živ- ljenja posameznih socialno-profesionalnih skupin ali na ljudi posamezne te- ritorialne enote. Poudarek se je torej premaknil od kulturnih sestavin na njihove nosilce. Predmet proučevanja tudi ni bila več samo preteklost, temveč tudi sedanjost. Na področju naselij, stavbarstva in notranje opreme nismo preučevali le pxDsamezne kulturne elemente, temveč stanovanjsko kulturo v vsej svoji kompleksnosti. Tudi pregled razprav v SE v tem času kaže premik k preučevanju širše kul- turne problematike: tako na pr. razprava Fanči Šarf, "Domovi v Drašičih ~ s posebnim pogledom na stanovanjsko raven" v SE iz 1. 1967, ali razprava iste avtorice "Stanovanjska kultura idrijskih rudarjev ob prelomu stoletja", objavljene v SE XXVII - XXVIII iz 1. 1974-75. Iz zgodovinsko razvojnega vidika z obravnavanega področja so zlasti pomembne naslednje študije: "Vrste ognjišč na Slovenskom in njih današnjo stanje" (SE XVI, XVII, 1963-6'1) , "Lesene strehe v Sloveniji" (SE XXIX, 1976) in "Razvoj Lapove domačije - rojstno hiše Titovo matere" (SE XXX, 1977) , vse izpod peresa Fanči Šarf. . , d - 57 - Posebej velja tudi omeniti še dve problemski razpravi o obravnavanem področju iz teh let: to sta "Problemi raziskovanja slovenske ljudske arhi- tekture" Ivana Sedeja, (SE XVI-XVII, 1963-64) in "O raziskovanju stano- vanjske kulture" Fanči Šarf, (Traditiones 2, 1973). Pri zadnji je že v na- slovu nakazan premik od preučevanja notranje opreme k širšemu preuče- vanju stanovanjske kulture. Tudi v tem obdobju se je muzej zavzemal za načelno zgraditev muzeja na 44 T prostem. Organiziral je posvetovanja o tej problematiki in se na vseh posvetih, na katerih je bilo o tem govora, aktivno vključeval v razprave. Predobro se je namreč zavedal, da spomeniško varstvo doslej ni bilo spo- sobno varovati, ohranjati in prezentirati vsaj najvažnejšo ljudsko arhitek- turno dediščino. Seveda ne smemo poleg tega prezreti tudi angažiranja za samostojni etno- grafski muzej v katerem naj bi predstavili celotno slovensko ljudsko kul- turo . V tem obdobju smo večkrat preurejali neustrezne depoje na podstrešju in v Moderni galeriji. Končno smo sredi sedemdesetih let selili muzejske predmete v depo v Škofje Loko, tam pa zaradi objektivnih razlogov še da- nes niso ustrezno in sistematsko deponirani. V sedemdesetih letih je kustodinja za naselja, stavbarstvo in notranjo opre- mo med drugim sodelovala tudi pri sestavljanju vprašalnic o ljudskem stavbarstvu, notranji opremi in družini za etnološko topografijo slovenske- ga etničnega ozemlja, ki so danes "vsebinski kot metodični priročnik za 45 vse vrste raziskav topografske, monografske ali ožje specifične narave". Seveda pa tu ne smemo prezreti pomoči, ki jo je in jo še naprej oddelek nudi sorodnim institucijam, fakulteti, SAZUju, Zavodom za spomeniško varstvo, urbanističnim institucijam, RTV ju, filmskim, turističnim, obrt- nim in drugim institucijam, posamezn\m tovarnam, posameznikom in še bi lahko našteli. Pozabiti tudi ne smemo, da je oddelek doslej sodeloval pri opremi spominskih sob oziroma dojaačij številnih pomembnih Slovencev - 58 - (J. Jurčič, F.S. Finžgar, F. Prešeren, L. Adamič, itd.). Preden podamo pregled posameznih zbirk s področja naselij, stavbarstva in notranje opreme, naj povemo, da se je ob pregledu vseh neinventarizi- ranih predmetov pokazalo, da je prav s tega področja največ takih. Nein- ventarizirani so ostali tudi predmeti, ki jih je muzej dobil od FZC. Vzor- ke za to je potrebno iskati v obremenitvi kustodinje z drugimi deli v mu- zeju. Ugotovitev je naslednja: Skupaj torej 519 neinventariziranih predmetov. Če pa k temu številu pri- štejemo še predmete, zbrane na Notranjskem od 1. 1980, se poveča še za 36 predmetov. Danes ima muzej s področja naselij, stavbarstva in notranje opreme (iz Slovenske ljudske kulture) skupno 1876 predmetov. Velikost posameznih zbirk (inventariziranih predmetov) s provenience po- nazarjajo naslednji grafični prikazi: I. Zbirka: dokumentacija krajine, naselij in stavb Sem sodijo: prostoročne risbe, skice, katastrske karte, zemljevidi, teh- nični načrti z dokumentacijo; tlorisi, prerezi, fasade, arhitekturni detajli, makete, foto dokumentacija. Vse gradivo hrani dokumentacijski oddelek SEM. Geografske enote so v grafikonih okrajšane takole: G(orenjska), D(olenjska), Š(tajerska), Prek(murje), P(rimorska), N(otranjska), B.K. (Bela Krajina), K(oroška), L(ljubljana in okolica), b.p. (brez provenience). - 59 - II. zbirka predmetov za gradnjo Skupno število vseh inventariziranih predmetov je 2. III. zbirka: stavbni deli Skupno število vseh predmetov je 61. - 60 - IV. zbirka; večji predmeti notranje opreme 02. fX)hištva Skupno število vseh inv. predmetov je 531. V. zbirka: drobnejši predmeti notranje opreme Skupno število vseh inventariziranih predmetov je 109, - 61 - VI. zbirka: gosfX3dinsjki predmeti in naprave Skupno število vseh inventariziranih predmetov je 542. Vseh inventariziranih predmetov s tega področja je torej 1245. Tematsko zastopanost predstavlja sama razdelitev v zbirke oz. podzbirke. Socialna opredeljenost pri večini predmetov ni zapisana. V okviru podzbirk s področja notranje opreme je stanje sledeče: (Zopet so upoštevani le inventarizirani predmeti.) - 62 - JV. zbirka: v(x" ji pnulinoti notranjo oprxMtu^ oz. pohištva Podzbirke G D Š Prek. P ! N B.K. K L b.p. 1 i ogniščni p. 18 27 4 7 21 2 28 skrinje 7 13 4 7 9 1 4 5 47 omare 5 5 4 1 1 1 1 posteljnjaki. 4 6 1 1 2 4 1 1 i zibelke 5 11 2 3 2 2 11 mize 4 4 2 2 3 13 stoli 21 6 2 2 4 4 17 ; klopi 1 skledniki 2 6 3 4 prip. za ob. 4 3 11 svetila 17 23 5 1 2 1 2 5 28 ure 3 7 3 2 7 V. zbirka: drobnejši predmeti notranje opreme Podzbirke G D Š Prek. P N B.K. K L b.p. okrasni in nabožni p. 2 2 7 2 1 2 20 nečke 5 2 1 14 1 6 2 5 škatle 6 2 5 1 3 čutare 2 4 3 2 4 5 - 63 - VI. zbirka: gospodinjski predmeti in naprave Podzbirke G D Š Prek. P N B.K. K L b.p. posode 32 40 11 6 24 6 1 1 11 40 žličniki 4 9 7 1 1 1 15 jed. pribor 14 70 8 11 11 1 1 61 ribežni, pinje, stope, solnice 7 32 4 3 10 2 3 3 15 tehtnice likalniki 6 26 3 1 2 1 2 8 10 p. za čišč. 1 8 - 64 - Med posebno pomembne nove pridobitve v tem zadnjem obdobju je šteti kompletno hišno opremo malega kmeta iz Bistrice ob Sotli s pohištvom, tekstilom, drobnim inventarjem, s predmeti iz gospodarstva, ki jo je mu- zej odkupil 1. 1977. S tem nakupom je zadostil sodobnejšim etnološkim na- čelom, saj se mu je prvikrat posrečilo, da predmetov ni ločil iz celotnega človekovega ambienta. Na ta način je dokumentirana celotna stanovanjska j kultura malega kmeta v kraju in času. Vsi ti predmeti so v inventarni knji- gi sicer vodeni pod eno inventarne številko, škoda pa je, da v depoju niso ; shranjeni skupaj v enem prostoru. i Ker so darovi za muzej postali prava redkost, naj omenimo še nedavno pri- i dobitev: tov. Lapajne Albina je letos darovala muzeju lepo zbirko "čukcev" - i ! malih svetil. ¦i i Nesistematično zbiranje predmetov je kljub prizadevanju v zadnjih dveh de- setletjih, da bi izpolnili najobčutnejše vrzeli, še vedno zelo očitna. Še naj- \ bolj popolna je zbirka skrinj, čeprav so tudi tu še vrzeli glede na geograf- • ska območja, kakor tudi v časovnem in socialnem pogledu. Zelo pomanj- \ kljiva je zbirka stolov, miz, klopi, sklednikov in predvsem omar. Manjka- jo postelje, zibelke, manjkajo prti, brisače, zavese in drobni inventar. Če je muzej sposoben, da bi opremil en hišni prostor (na pr. "hišo") gruntar- i ja, srednjega ali malega kmeta, potem prav gotovo ni sposoben, da bi opre- mil za isto obdobje, isti kraj in isto socialno sredino tudi kamro, štibelc, i klet, vežo... Skratka, kompletiranje kmečke notranje hišne opreme je bilo v muzeju za- silno izvedeno le ob razstavah, kraške, alpske in panonske hiše, (še naj- i bolj usj-jela in najbolj iK)polna jo zbirka notranje hišne opreme za panonsko hišo). Muzej pa niti začel še ni s sistematičnim zbiranjem in raziskovanjem stanovanjske kulture primestnih in mestnih naselij. | Zbirko niso proučeno, izjemo predstavlja nekaj razprav v SE, ki so bile tu že omenjene. Vse te le enostransko obdelujejo posamezne predmete in k pregledu celotne hišne opreme malo pripomorejo. ? - 65 - Potrebno bi bilo dvoje: sistematsko odkupovanje celotnega hišnega inventar- ja in kompletiranje posameznih kosov notranje hišne opreme glede na ča- sovno, krajevno in socialno opredelitev. Izbor mora biti izdelan na osnovi kvantitativnih metod. Predmete, ki jih ni moč več nabaviti, bi bilo potrebno rekonstruirati. Od 1. 1980, ko je za dela in naloge za obravnavano področje zadolžena av- torica prispevka, je zdajšnje raziskovanje usmerjeno na območje Notranj- ske in sicer v krajevne študije s celotno kulturno podobo in s posebnim pou- darkom na preučevanju stavbarstva in stanovanjske kulture. Osnovna strokovna in idejna usmerjenost obravnavanega področja je narav- nana tako, da bi v določenem obdobju raziskave služile kot vir za tolmače- nje kulturne strukture ali življenjskega sloga Slovencev, ki naj bi ga pred- stavljala stalna zbirka SEM. - 66 T OPOMBE Vilko Novak, Ljudsko stavbarstvo v naši etnografiji, SE V, Lj. 1952, 14 2 Boris Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in na- loge, SE I, Lj. 1948, 108 Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo 1891 - 1939, Lj. 1939 4 France Kotnik, Pregled slovenskega narodopisja; Narodopisci v Ljubljani, NS I, Lj. 1944, 41 ^ Prav tam 41 Kr. etnografski muzej v Lj. , njega zgodovina, delo, načrti in potrebe, E I, Lj. 1926, 27, 140 7 Prav tam g Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe, EI, Lj. 1926, 27, 140 9 ^. Franjo Baš, Nekrolog dr. Stanko Vurnik, CZN 1932, 47 ''¦^ Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe, E I, Lj. 1926, 27, 140 '''''' Prav tam 12 ^ Gl. Franjo Baš, n.d. 13 Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe, E I, Lj. 1926, 27, 139 - 144 14 Prav tam, 140 15 Kraljevi etnografski muzej v Ljubljani, v 1. 1928, E III, 1929, 196 Prav tam Kraljevi etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe, EI, Lj. 1926, 27, 140 18 Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1928, E III, 1929, 198 Etnografski muzej v Ljubljani v letu 1939, E XIII, 1940, 172 19 - 67 - 20 Prav tam, 172 '^¦^ Prav tam, 172 - 173 22 Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1929/30, E IV, 1930-31, 213 23 ^ ^ Slavko Kremenšek, Družbeni temelji razvoja slovenske etnološke misli. Pogledi na etnologijo, Lj. 1978, 44 24 Boris Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge, SE I, Lj. 1948 25 Popis predmetov, dobljenih od NM ter predmetov pridobljenih od 1. 1923 do maja 1945 s provenience, RA 89 (razno arhiv) SEM 26 Boris Orel, n.d., 112 27 Prav tam, 6 Prav tam Fanči Sarf, Delo EM v Ljubljani od 1.12.1947 do 31.12.1953, SE VI-VII, Lj. 1953-54, 285 Fanči Sarf, Notranja hišna oprema v zbirkah SEM, Lj. 1972, tipkopis 31 Začasni vodnik po zbirkah EM v Ljubljani, tipkopis, RA 92 32 Karto je izdelal Maksim Gaspari, akd. slikar, sicer restavrator v EM 33 Prim.: Rajko Ložar, Narodopisje Slovencev I, Lj. 1944 Prim.: Matija Murko, Nauki za Slovence (Iz poročila "Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1. 1885"), LMS 1896 Marija Makarovič, Delo EM v Ljubljani v letih 1957-1959, SE XIII, Lj. 1960, 204 Boris Orel, n.d., 110-111 37 Prav tam '^^ Pavla Štrukelj, Delo EM v Ljubljani v 1. 1960-61, SE XV, Lj. 1962, 256 '^'^ Fanči Šarf, Delo EM v Lj. od 1.12.1947 do 31.12.1953, SE VI-VII, Lj. 1953-54, 298 Nova muzejska zgradba s skansenom, tipkopis, RA 91, SEM - 68 « 41 ^ Prav tam 42 , Isto tam 43 Razstave SEM 1965-1966, SE XVIII-XIX, L j. 1965-1966, 170 44 Leta 1963 in 1. 1964 45 Ingrid Slavec, Težnje v povojni slovenski etnologiji, Zbornik 1. Kongr. jug. etn. in folk. , Rogaška Slatina 1983, 159 46 Obdobja so vzeta po knjigah "Prihodov muzejskih predmetov"