IZDAJA
POGODBENA
SKUPNOST
ČASOPISA
»DOMAČE
NOVICE«
LENART

NOVICE
LETO V.	Številka 22	Lenari, 9. decembra 1965
NAJVEČJA REGULACIJA V SLOVENIJI
POGOVOR Z DIREKTORJEM VODNE SKUPNOSTI DRAVA-MURA ING. DRAGOM MIŠIČEM:
ZA REGULACIJO PESNICE IN NJENIH PRITOKOV BO PORABLJENIH OKOLI TRI MILIJARDE DINARJEV — CELOTNA REGULACIJA BO KONČANA LETA 1967, PRI NAS PA PRIHODNJE LETO — NA OBMOČJU NAŠE OBČINE BODO PREDVIDOMA NASTALA ŠTIRI AKUMULACIJSKA JEZERA — ZA BOLJŠO KMETIJSKO PROIZVODNJO BO PRI NAS Z REGULACIJO USPOSOBLJENIH OKO LI DVA TISOČ HEKTAROV POVRŠIN.	(Nadaljevanje na 8. strani)
Stoletja so ogrožale travnike in njive v dolini Pesnice hude poplave. Na teh površinah se z intenzivno kmetijsko proizvodnjo do sedaj ni moglo pričeti. Manjše regulacije, ki so jih ljudje izvajali, s primitivnimi orodji v prejšnjih desetletjih, niso bile učinkovite. Lani pa so prišli v to dolino težki stroji, ki so začeli vztrajno kopati novo strugo reke Pesnice in njenih pritokov. To delo je omogočila celotna naša družbena skupnost. V prihodnjih letih bo v Pesniški dolini vedno manj podobnih prizorov, kot ga vidite na našem posnetku.	Foto: M. Brumen
Urejuje uredniški odbor: Franjo Mur-šec, predsednik — člani: Breda Štu-hec, Jože šuman, Franc Suman id Franček štefanec — Odgovorni urednik: FRANČEK ŠTEFANEC — Uredništvo in uprava: Lenart v Slov. goricah Ptujska cesta 5 — Izhaja stalno na osmih straneh drugi in četrti četrtek v mesecu — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor št. 517-608-103 — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart •— Tiska CP »Celjski tisk« Celje.
20. ROJSTNI DAN REPUBLIKE
VELIKE SVEČANOSTI V AGROKOMBINATU KZ LENART — PROSLAVE V VSEH KRAJEVNIH SREDIŠČIH — LENARŠKI GASILCI SO PREVZELI AVTO CISTERNO — DALI SO PRIZNANJA NEKA TERIM DELAVCEM ZA DOLGOLETNO DELO V KOLEKTIVIH.
Za letošnji 20. rojstni dan naše republike so bile v občini največje svečanosti 27. novembra, ko je Agrokombinat KZ Lenart praznoval tudi 20-letnico obstoja v novi Jugoslaviji. Ta dan je bil za člane omenjene delovne organizacije dela prost. Program praznovanja so pričeli z ogledom pita-lišč za mlado govejo živino v Porčiču in Šetarovi ter ogledom sadnih plantaž v Selcih. Omenjene objekte so si ogledali člani zadružnega sveta Agrokombinata in številni gostje. Povsod je bilo opaziti viden napredek, ki ga je zadruga dosegla v zadnjih letih.
Točno ob 14. uri se je začela v smeri Porčič—Lenart—Voličina povorka mehanizacije, ki jo ima lenaiški Agrokombinat. Preko 30
vozil, ki so sodelovala v paradi, je bilo izredno lepo očiščenih in dekoriranih, na dveh vozilih pa je bila pokazana tudi dejavnost obrata mizarstvo-žaga »Brest«.
Ob 15. uri so pričeli v kulturnem domu v Voličini s svečano proslavo, na kateri je bilo navzočih preko 350 članov kolektiva le-narškega agrokombinata in številni gostje. Slavnostne nagovore so imeli predsednik ZS Slaivko Cuček, predsednik koordinacijskega odbora sindikalnih podružnic Franc Kovačič in direktor zadruge Ivan Verboten. V svojih nagovorih so prikazali razvoj zadruge v zadnjih 20. letih. Iz vseh nagovorov pa je vela ista misel, ki je bila tudi izražena v veliki (Nadaljevanje na 7. strani)
Na fotografiji: Povorka motornih vozil lenarškega Agrokombinata skozi Lenart 21. novembra letos.	Foto: Brumen

in svetu, |
REELEKCIJA
Nova ustava nam je med drugim prinesla tudi določilo, ki določa, da delovne organizacije morajo obvezno vsaka štiri leta izvršiti reelekcijo direktorjev. To pa ne pomeni obvezne zamenjave direktorja, temveč, da se mora obvezno izvršiti razpis, na katerega se lahko ponovno javi tudi dosedanji direktor, ki je prav tako lahko ponovno imenovan. Ali bo delovna organizacija ponovno imenovala dosedanjega direktorja ali ne, .pa je popolnoma odvisno od nje same, vendar pa bodo morali
samoupravni organi temeljito pretresti dosedanje gospodarjenje in delo direktorja, kakor tudi bodoči razvoj podjetja in njegove naloge. Nesmiselno bi namreč bilo, da bi se dobrega direktorja zamenjalo, prav tako >pa tudi, da bi slabega ponovno imenovali.
Temeljni zakon o volitvah samoupravnih organov pa je določila ustave konkretiziral in postavil rok, da se mora izvršiti reelekcija direktorjev, ki so na teh položajih v delovnih organizacijah že osem let, do 26. aprila prihodnjega leta.
To pa ne pomeni, da morajo delovne organizacije čakati skrajni rok, ampak bi bilo pravilno, da to čimprej izvršijo.
Prav tako bi pa delovne organizacije morale izvršiti reelekcijo vseh vodilnih uslužbencev, ker pa vse delovne organizacije nimajo takega določila v statutih bo potrebno, da v statute taka določila vnesejo in ta določila tudi dosledno izvajajo.
Reelekcija ni tako enostavna, kot to na prvi pogled izgleda, zato bodo morali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v podjetju, zlasti pa sindikalne podružnice, tem vprašanjem posvetiti vso skrb.
Tone Škrban
SKUPNA SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS IN OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA:
Premalo zanimanja za reševanje problematike družbenih služb
V DRUŽBENIH SLUŽBAH POSVEČATI VEČ SKRBI SAMOUPRAVNIM AKTOM — LE S SKUPNIMI MOČMI BOMO KOS NALOGAM — SLABA UD ELEŽBA NA SESTANKIH — NA SEJI NI BILO ODGOVORNIH TOVARIŠEV.
Poveljnik kongovske armade general Joseph Mobutu je nedavno izvedel vojaški udar in vrgel z oblasti predsednika Kasavubu-ja. Voditelj vojaškega udara general Mobutu je prevzel funkcije šefa države, za predsednika vlade pa so določili polkovnika Leo-narda Mulambo.
Nedavno so prvič na obletnico smrti zaslužnega slovenskega te-lesnokulturnega delavca ing. Stanka Bloudka, podelili najvišja družbeno telesnokulturna priznanja SRS v njegov spomin. Zveza telesno kulturo podelila BIo-je v sporazumu s (komisijo SRS za telesno kulturo podelila Bloud-kovo nagrado šestim posameznikom in petim organizacijam, Bloudkovo plaketo pa 24. posameznikom in dvema organizacijama.
Pred Dnevom republike je predsednik Tito s svojo ženo Jo-vanko priredil svečan sprejem, ki se ga je udeležilo 1500 povabljencev. Sprejema so se udeležili naši vidni družbeno-politični delavci in člani diplomatskega zbora. Dan republike pa so svečano proslavili po vsej Jugosla-viji.
Nedavno se je v bližini Zidanega mosta dogodila težka prometna nesreča. Iz Zidanega mosta je pripeljal nasproti potniškemu vlaku tovorni vlak, naložen z živino. Lokomotivi sta bočno trčili. Udarec je bil tako silovit, da je lokomotivo potniškega vlaka dobesedno preklalo na dvoje. Osem ljudi je izgubilo življenje, 12 pa jih je bilo huje ali lažje ranjenih.
Indijska vlada z vso resnostjo proučuje vpade kitajskih sil na indijsko ozemlje in je pripravljena na vsako morebitnost, je izjavil indijski obrambni minister Čavan. To je izjavil po poročilu o novih incidentih na meji proti Kitajski.
Zastopniki informacijskega oddelka indonezijske vojske so nedavno na sestanku z domačimi in tujimi novinarji povedali, da je KP Indonezije ne samo podpirala izjalovljeni državni udar 30. septembra, ampak da je — kakor izpričujejo zbrani dokazi — zasnovala, organizirala in izpeljala vso akcijo.
»New York Times« piše, da se utegne število ameriških vojakov v Vietnamu v kratkem povečati od sedanjih 160.000 na 250.000 ali celo na 300 tisoč. Prav tako piše list, da obstajajo načrti za močnejše bombardiranje DR Vietnama, zlasti komunikacij med Severnim in Južnim Vietnamom.
TE DNI BO TUDI PRI NAS
SREČANJE PISATELJEV S PIONIRJI
15. in 16. decembra bo skupina pesnikov in Disateljev obiskala osnovne šole v naši občini* Ob tej priložnosti bodo pisci brali pionirjem svoja dela.
Omenjeni obisk je v okviru festivala »Kurirček«, ki ga ob Dnevu JLA prirejajo v Mariboru.
Nedavno je bil v Lenartu skupni plenum občinskega komiteja ZKS in občinskega sindikalnega sveta, na katerem so razpravljali o delovanju subjektivnih sil v družbenih službah.
Plenuma se ni udeležilo 17 to-varišic in tovarišev, ki so predvsem odgovorni za delovanje družbenih služb v naši občini. Zaradi tega razprava na plenumu ni bila dovolj konkretna.
— Jaz mislim, da v našem podjetju pravilno izvajamo gospodarsko reformo!
— Strinjam se s tem, kar je Pepe mislil, ne strinjam pa se s tem, kar je dejal.
V	poročilu in razpravi je bilo izraženo mišljenje, da so nekatere delovne organizacije v naši občini še vedno prepričane, da mora stanovanja graditi predvsem občina. Delovne organizacije so tudi nudile premalo pomoči otroškemu vrtcu, ki v naši občini deluje samo v Lenartu. Nekateri so poudarili, da ne bi imelo pomena širiti omenjenega vrtca, iker kapacitete ne bi bile izkoriščene. Vendar pa je potrebno v redu vzdrževati objekt, ki je sedaj za to namenjen.
Prostori zdravstvenega doma so pretesni. O tem se že delj časa razpravlja. Konkretno se je tudi že govorilo o izgradnji novega zdravstvenega doma v Lenartu, ki bi bil nujno potreben, ker sedaj delujejo razni dispanzerji in preventivna služba v dokaj težkih razmerah. Po teh vprašanjih pa ni prišlo do konkretnih rešitev, ker za novogradnjo niso bila zagotovljena sredstva.
V	naših šolah je zelo važna delitev dohodka po vloženem delu. Pravilniki o delitvi dohodka šol so zastareli, saj so iz leta 1962. V pravilnikih o delitvi osebnega dohodka šol, ki so bili popravljeni, manjkajo sklepi samoupravnih organov, ki morajo vse spremembe pravilnikov potrditi. Navzoči so na plenumu poudarili, da bi se moralo po tistih šolah, kjer niso bile izpolnjene osnovne dejavnosti, to upoštevati pri delitvi osebnih dohodkov. Večina naših šol nima pravilnikov o delovnih razmerjih, zato so na plenumu priporočili, da se omenjene nepravilnosti čimprej odpravi.
V	naših šolah bo potrebno večjo skrb posvetiti tudi organom samoupravljanja. Ti se vse premalo sestajajo in ne govorijo in sklepajo o raznih zelo važnih vprašanjih, kot je organiziranje posebnega pouka za tiste učence, ki težko izdelujejo razrede itd.
Družbene službe so mnogokrat pri nas v precejšnjih finančnih težavah. Sredstva dobivajo predvsem od občine, potrebno pa bi bilo, da bi omenjene službe finančno podpirali vsi, ki koristijo njihove usluge, torej tudi vse delovne organizacije v občini. Potrebno bo še rešiti vprašanje, po kakšnih 'kriterijih bi se v delovnih organizacijah sredstva za te namene oblikovala.
V družbenih službah se v naši občini večkrat pozablja na tehnično osebje. Teh se ne vabi na seje in tudi vprašanju njihovih osebnih dohodkov se ne posveča dovolj pozornosti. V družbenih službah pa se še vedno vse preveč kaže miselnost, da bodo problematiko reševali neki višji or-(Nadaljevanje na 7. strani)
POPRAVEK
V	»BRAZDI«, glasilu AGROKOMBINATA KZ LENART, ki je izšla v počastitev 20. obletnice delovne organizacije, osvoboditve in v počastitev Dneva republike kot priloga »DOMAČIH NOVIC«, dne 25. novembra 1965, nam je tiskarski škrat vrinil neljubo napako.
V	uvodnem članku tovariša Eda Z O R K A , predsednika občinske skupščine Lenart z naslovom: 20 let našega kmetijstva, mora biti v prvein odstavku, drugi stavek pravilno: »Ob tem važnem jubileju lahko ugotovimo, kaj smo storili v tem času«. (In ne: »Ob tem težavnem jubileju ... «, kot je pomotoma napisano).
Pisca članka in bralce prosimo, da nam nenamerno in neljubo napako oprostijo!
Tiskarna ČP Celjski tisk, Celje.
NA ZADNJEM ZASEDANJU OBČINSKE SKUPŠČINE SO RAZPRAVLJALI O REZULTATIH MESEČNEGA GOSPODARJENJA:
Gospodarski rezultati niso v skladu s pričakovanji
ZMANJŠANA RENTABILNOST POSLOVANJA — NAJVEČJI IZPAD PLANA V KMETIJSTVU ZARADI SLABE LETINE — POSTOPNO ZMANJŠEVANJE ZAPOSLENIH BI BILO POTREBNO ČIMPREJ ZAUSTAVITI IN POVEČATI OBSEG PROIZVODNJE.
V	letošnjih 9 mesecih so gospodarske organizacije v naši občini dosegle 2,183.834.000 din celotnega dohodka in so s tem izpolnile plan celotnega dohodka 60 odstotno.
Doseženi celotni dohodek v tem letu je približno enak lanskoletnemu v enakem obdobju, to pomeni, da se je fizični obseg proizvodnje in blagovnih ter drugih storitev v primerjavi z lanskim letom znižal.
Do septembra je letni plan doseglo GostinjSko podjetje Lenart 81 odstotno, Parna pekarna Lenart 79 odstotno, Trgovsko podjetje Potrošnik — Izbira Lenart 72 odstotno, Agrokombinat KZ Lenart 55 odstotno itd.
V	primerjavi s celotnim dohodkom, doseženim v lanskem obdobju januar-september, so v e-nalkem obdobju letos dosegle večji celotni dohodek KZ Zg. Ščavnica — Velka (za 3 odstotke), Gostinsko podjetje (za 13 odstotkov), Klemos (za 20 odstotkov) in Parna pekarna (za 22 odstotkov), vse druge gospodarske organizacije pa so v tem
letu dosegle nižji celotni dohodek.
Iz omenjenih rezultatov ni možno povsem objektivno presoditi uspešnost gospodarjenja posameznih podjetij, ker so v zadnjem letu delovali številni zunanji činitelji. Uspeh poslovanja je možno bolje oceniti iz prikaza gibanja drugih elementov in kategorij poslovanja, zlasti dohodka, osebnih dohodkov, zaposlenosti ipd.
Ne glede na uspešnost poslovanja posameznih gospodarskih dejavnosti iz gibanja skupnega celotnega dohodka nedvomno lahko sklepamo, da v letošnjem letu gospodarski rezultati v občini niso v skladu s pričakovanji in možnostmi, ki so nas vodile pri sestavi družbenega plana. Pomemben čini tel j, ki je vplival na nizek rezultat, je bilo neugodno vreme, ki je povzročilo mnogo škode v kmetijstvu in je v tej dejavnosti izpad plana največji. Drugi vzroki pa so v tem, da so bile gospodarske organizacije materialno in kadrovsko premalo pripravljene za gospodarjenje v razmerah, ki jih je ustvarila gospodarska reforma.
Narodni dohodek, ki so ga u-stvarile gospodarske organizacije v prvih devetih mesecih letos v naši občini znaša 579,202.000 din ali za 3 odstotke več kot v istem obdobju lanskega leta, letni plan neto produkta pa je izpolnjen 64,5 odstotno, to pa potrjuje, da se je ekonomičnost gospodarje-
PROSLAVE KRVODAJALCEV
Nedavno je bila v Voličini proslava krvodajalcev, ki se je je udeležilo 130 vaščanov. Kulturni program so pripravili tamkajšnji podmladkarji Rdečega križa. Ob tej priložnosti je šest krvodajalcev dobilo zlate značke in pet srebrne. Po proslavi je bila za krvodajalce pripravljena zaku-
ska. 21. novembra pa je bila v tem kraju tudi letošnja druga krvodajalska akcija.
Krajevne organizacije Rdečega križa se tudi v ostalih krajih naše občine te dni pripravljajo na redne letne občne zbore in na proslave krvodajalcev.
LETNA KONFERENCA AKTIVA ZMS AGROKOMBINATA KZ
LENART
Razpravljali so o gospodarjenju kolektiva
Nedavno je bila v lenarškem kombinatu letna konferenca tamkajšnjega aktiva ZM. Na konferenci je bilo navzočih tudi več predstavnikov delovne organizacije, ki so mladim govorili o gospodarski problematiki kolektiva in o prednostih uvedbe nove notranje organizacije, ki jo tu pravkar uvajajo. Mladinke in mladinci so izrazili željo, da bi morali tudi v bodoče organizirati za mlade delavce podobne razgovore. O teh vprašanjih je do sedaj v kolektivu razpravljal predvsem sindikat in samoupravni organi, teh razprav pa so se mladinci premalo udeleževali.
Mladinski kolektiv v lenarškem Agrokombinatu ima svoje članstvo raztreseno skoraj po celi občini in tako mladinci tudi težko prihajajo na seje aktiva, ker ponekod nimajo dobrih prometnih zvez. Navzoči predstavniki kolektiva so menili, da bodo skušali tudi to vprašanje urediti.
nja povečala za 5 odstotkov, če upoštevamo, da je plan celotnega dohodka izpolnjen le 60 odstotno. To povečanje pa je v glavnem posledica sprememb v cenah.
Dohodek gospodarskih organizacij po poravnavi družbenih obveznosti znaša 414,707.000 din in se je v primerjavi z dohodkom, doseženim v enakem obdobju lanskega leta, zmanjšal za 0,7 odstotkov. Počasnejše gibanje dohodka od neto produkta dejansko ni odraz višjih družbenih dajatev, temveč je posledica povečanja kreditov in s tem tudi obresti zanje in prenosa prometnega davka iz proizvodnje v trgovino ter uvedbo vižjih stopenj davka v gostinstvu. Glede na strukturo gospodarstva občine se v globalu iz trgovine in gostinstva odteka več prometnega davka, kot prej iz proizvodnje.
V istem obdobju lanskega leta so gospodarske organizacije v naši občini razdelile 71,9 odstotkov, za bruto osebne dohodke, medtem, ko so v enakem obdobju letos razdelile za osebne dohodke 87,5 odstotkov dohodka.
Bruto osebni dohodek vseh gospodarskih organizacij v naši občini so v tem letu nasproti obdobju lani porastli za 20,9 odstotka, medtem, ko se je odstotek dohodka zmanjšal za 55,9 odstotka. S tem se je rentabilnost poslovanja, ki je bila v naši občini že doslej nizka, še zmanjšala.
Navzlic padanju rentabilnosti, se delež osebnih dohodkov v dohodku ni bistveno povečal preko planskih razmerij in tudi razmerja v pravilnikih za delitev osebnega dohodka za enkrat, razen v kmetijskih gospodarskih organizacijah niso porušena. Delitev je bila v zadnjih devetih mesecih v naši občini prilagojena dohodku. Dohodek pa je nizek in s tem so nizki tudi osebni dohodki.
Z oziram na povišanje življenjskih stroškov bodo osebni dohodki verjetno morali hitreje porasti, kar bo vplivalo na nadaljnje padanje rentabilnosti.
Ob prikazu gibanja proizvodnje, oziroma dohodka, je potrebno vedeti, da se število zaposlenih v gospodarskih organizacijah postopoma zmanjšuje. Periodični obračun sicer izkazuje povečanje zaposlenosti za 3,5 odstotka, vendar ima na to povečanje v celoti vpliv KZ Zg. pčavnica—Velka. V ostalih delovnih organizacijah in v zadnjem času tudi v KZ Zg. Ščavnica, pa se je število zaposlenih zmanjšalo, produktivnost pa ni porasla. Tudi v tem se kažejo nizki proizvodni dosežki tega leta. Zmanjšanje števila zaposlenih je tako za gospodarsko organizacijo zadnji ukrep, da je možno pri sedanji proizvodnji za silo urejati osebne dohodke in obdržati minimalno rentabilnost. Tendenco padanja števila zaposlenih je potrebno čimprej zaustaviti in povečati proizvodnjo ter obseg storitev.
Letne konference osn. org. ZK
Letošnje konference osnovnih organizacij Zveze komunistov so se v naši občini pričele novembra in jih bodo končali v decembru. Na konferencah razpravljajo predvsem o izvajanju smernic
nove gospodarske reforme.
V osnovnih organizacijah, kjer je isti sekretar že 4 leta, ga bo potrebno letos zamenjati z no-
Na letni konferenci so izvolili delegata za občinsko konferenco ZM in novo vodstvo aktiva. Predsedniško mesto pa so ponovno zaupali dosedanji predsednici.
POVIŠANE ŠTIPENDIJE
Lani so v naši občini dobili dijaki prvega in drugega letnika srednjih šol 6 tisoč din štipendije mesečno, tretjega letnika 7 tisoč, četrtega in petega letnika pa 8 tisoč dinarjev. Lani so naši štipendisti na višjih šolah v Mariboru dobivali štipendijo v višini 15 tisoč dinarjev, v Ljubljani pa 18 tisoč dinarjev mesečno.
Od prvega oktorba letos so štipendistom iz sklada za šolstvo in proračuna občinske skupščine, zvišali štipendije za pet tisoč dinarjev mesečno. Tako imajo sedaj omenjeni štipendisti najvišjo štipendijo na višjih šolah 23 tisoč dinarjev in na srednjih šolah 11 tisoč dinarjev mesečno.
Letos je zapadel prvi sneg v naši občini 12. novembra. Mladi so bili tega veseli, kmetje pa so majali z rameni, ker je pod snegom ostalo še precej pridelkov. Na fotografiji vidite zimski motiv iz Voličine.	Foto: —rev
SREČANJE
MOJSTER ZA VSE
Sedaj živi v Zamarkovi 3, piše pa se Alfred NAJMAN. Tukaj si je uredil prijazno domačijo za denar, ki ga je z velikim trudom prislužil kot kleparski mojster z delom širom naše domovine.
Ko sem se nedolgo tega po-govorjal s tov. Najmanom, mi je dejal, da je prepotoval za
opravki domala vso Jugoslavijo in, da se je na tej poti srečal z ljudmi različnih narodnosti. Po katastrofi v Skopju ga je pot pripeljala tudi v to mesto, kjer je skupaj z nekim Francozom pomagal pri obnovi porušenega glavnega mesta Makedonije. »Z vsemi sem se dobro razumel,« mi je dejal in pristavil »Sicer pa me imajo ljudje
sploh zelo radi, saj jim pomagam, če je le mogoče. Z mojim delom pa so v večini tudi zadovoljni.«
Lenarčani, pa tudi drugi bodo gotovo zadovoljni, da se je tov. Najman končno ustalil v njihovi neposredni bližini. Tako jim bo vedno na voljo za najrazličnejša popravila.
Izkušenj pri delu mu gotovo ne manjka, saj je doslej delal domala vse, kar je kakorkoli povezano s kovinsko stroko. Predvsem pa se ukvarja s kleparstvom, vodovodar-stvom in ključavničarstvom. Od letošnjega 1. novembra dela kot obrtnik kovinske stroke v svoji delavnici v Zamarkovi, rad pa pride tudi na dom.
Loti se popravila centralne kurjave, peči v kopalnicah, sanitarij in podobnega. Ko bo svojo delavnico še bolj opremil, bo tudi popravljal kmetijske stroje. Sicer pa bi lahko našteli celo vrsto opravil, ki mu ne bi delala posebnih preglavic. Tisti, pri katerih je doslej delal, pravijo, da se o kvaliteti ni mogoče pritožiti, pa tudi s ceno ne pretirava.
»Boste konkurirali s ceno tovrstnim podjetjem?« Sem ga vprašal. »Vsekakor. S ceno ne nameravam pretiravati, saj vem, da nihče nima preveč denarja.«
OBVESTILO POTROŠNIKOM
NOVA TRGOVINA ZA KONFEKCIJO IN OBUTEV
V LENARTU
Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo z 10. decembrom 1965 odprli v Lenartu na Ptujski cesti št. 10 trgovino s konfekcijo in obutvijo. V prodajalni boste lahko nabavili omenjene artikle po zelo ugodnih cenah. Ta prodajalna bo sprejemala tudi naročila za konfekcijo po želji potrošnika s tem, da se obvežemo za hitro, solidno in kvalitetno izdobavo po ugodnih cenah. Vse podrobnejše informacije lahko sprejmete v sami prodajalni.
KOLEKTIV SAMOPOSTREŽNE
Kolektiv »SAMOPOSTREŽNE« prodajalne iz Lenarta obvešča svoje odjemalce, da bo zaključno žrebanje za leto 1965, dne 19. decembra 1965 ob pol osmi uri v prodajalni. Odjemalce vabimo, da se tega žrebanja udeležijo in se jim v naprej toplo priporočamo.
Pomanjkanje dimnikarjev
Glede na starostni sestav in na obsežni dimnikarski okoliš je v naši občini nujno potrebno povečati število dimnikarjev.
Dimnikarska okoliš je na območju naše občine razdeljen na pet sektorjev in ima 4.108 zgradb v katerih je 6.400 kurišč. Tako odpade na kvalificiranega dimnikarja 1.067 kurišč. Po odloku o dimnikarski službi na območju naše občine je potrebno kurilne naprave čistiti mesečno. Po statističnih podatkih ugotavljamo, da povprečno očisti en dimnikar od 450 do 500 kurišč mesečno. To pa nam pove. da je število dimnikarjev na našem območju premajhno. Zaradi omenjenega bo moralo Komunalno podjetje Lenart najeti še več dimnikarskih vajencev.
V zvezi z izvajanjem uslug se pojavljajo tudi različne težave, kot so prenočevanje dimnikarjev na, kjer si večinoma ljudje sami nje uslug. Smo podeželska občina, kjer si večinoma ljudje sami čistijo dimne naprave ali pa trdijo. da teli ni potrebno čistiti. Posamezniki celo grozijo dimnikarju in ovirajo delo, češ. da ni potrebna njihova pomoč. Ti primeri so sicer redki, vendar precej kritični.
-..
Za razvoj dimnikarske službe so važni tudi osebni dohodki in primerni življenjski pogoji. Dimnikarji hi nujno potrebovali kopalnice ipd. Ne smemo pozabiti, da ta služba stori mnogo na področju požarne preventive.
Zadovoljivi učni uspehi
POTREBOVALI BI ŠE 32 PREDMETNIH UČITELJEV
Učni uspehi, ki so bili doseženi v naši občini v šolskem letu 1964/65, so zadovoljivi, zlasti še, če upoštevamo vrsto objektivnih in subjektivnih slabosti, ki so jim naše šole izpostavljene. Brez negativnih ocen je v omenjenem šolskem letu izdelalo 2.244 učencev ali 28,2 odstotka, dočim je v lanskem letu znašal ta odstotek 81,3 odstotka. Z negativno oceno napreduje v višji razred samo 4,4 odstotkov učencev, lansko leto pa 5,5 odstotkov. Brez negativne ocene in z negativnimi ocenami v sedanjem šolskem letu napreduje v naši občini v višje razrede 2.365 učencev ali 86,6 odstot-
kov (lani 86,8 odstotkov). Kot je razvidno iz številk, je učni uspeh boljši pri tistih učencih, ki so razrede končali normalno. Zmanjšal se je tudi procent tistih, ki napredujejo s slabimi ocenami. Dejanski boljši učni uspeh je razviden tudi iz tega, da je padlo letos 354 učencev, kar predstavlja 13 odstotkov, dočim jih je lani padlo 13,1 odstotka.
Letos je v naši občini 11 učnih moči več kot lani, kljub temu pa jih manjka še 18. Kvalifikacijska sestava naših prosvetnih delavcev ni najboljša. V občini so samo štirje predmetni učitelji, potrebovali pa bi jih še 32.
Potreba po testiranju predšolskih
otrok
V OBČINI USTANOVITI ADMINISTRATIVNO IN FINANČNO SLUŽBO ZA POTREBE VSEH ŠOL.
Na nedavni seji sveta za šolstvo naše občinske skupščine so med drugim poudarili, da bi bilo potrebno v naši občini, v prihodnjih letih začeti s testiranjem predšolskih otrok, ki nameravajo stopiti v prvi razred osnovne šole. S testiranjem bi se ugotovilo, ali so otroci sposobni za redno šolo ali pa se bo za nekatere pokazala potreba po posebni šoli. Če bo taka šola v prihodnjih letih v lenarški občini ustanovljena, bodo za njo sikušali organizirati celodnevno bivanje otrok v šoli.
V naši občini imamo še vedno na vseh šolah tajnike šol, iki o-pravljajo finančne in administrativne posle. Na nedavni seji sveta za šolstvo so v Lenartu poudarili, da bo potrebno proučiti možnost formiranja administrativno finančne službe, ki bi delala za potrebe vseh šol v občini. S tem bi v veliki meri pocenili izdatke šol. Podobno službo imajo že dalj časa organizirano v občini Žalec in so bili navzoči na seji mnenja, da se izkušnje iz omenjene občine prenese tudi k nam.
strogo
CERKVENJASKA TEMA
Nedavno sem se ob večernih urah mudil v Cerkvenjaku. Komaj sem se znašel, saj je bila povsod popolna tema. V tem kraju sicer imajo cestno razsvetljavo, vendar so mi nekateri tukajšnji prebivalci povedali, da je po navadi vseh šest žarnic, ki so v okviru cestne razsvetljave, pokvarjenih. Zanimivo pa je, da so vse žarnice pokvarjene kar istočasno.
Predstavniki Cerkvenjaka, ki so za omenjeno zadevo odgovorni, bodo morali vprašanje postaviti na dnevni red.
V omenjenem kraju pa bo v bodoče potrebno tudi več skrbi posvetiti okolju spomenika NOB, da o cesti, ki vodi skozi naselje, niti ne govorim, saj je ob deževnih dneh podobna močvirju.
Mogoče nekateri v Cerkvenjaku čakajo na jasne zimske večere, da bo luna razsvetlje-
zaupno
vala kraj. Mraz bo napravil trdnejšo cesto, sneg pa bo prekril to in ono.	F. P.
RAČUNOVODIJ NI NA SEJAIl
Na sejah samoupravnih organov v nekaterih naših delovnih organizacijah se navzoči večkrat sprašujejo, kje je njihov računovodja, da ga ni na seje. Periodične obračune in druge podobne zadeve običajno na sejah DS pojasnjuje navzočim predsednik DS ali direktor podjetja.
V večjih delovnih organizacijah je že stalna praksa, da računovodje dajejo na sejah samoupravnih organov pojasnila, in tudi odgovarjajo na vprašanja. Na nedavnih posvetovanjih o gospodarjenju v občini so nekateri poudarjali, da se morajo uslužbenci v delovnih organizacijah zavedati, da delavci niso v podjetju zaradi uslužbencev, ampak obratno.
*********************************************************************
LENART:
Dne 19. decembra
»MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM«
španski film
Dne 26. decembra
»TEROR BARBAROV« italijanski CS film
GRADIŠČE: Dne 19. decembra »GLEJ SVOJE DELO DANIJELA«
francoski film Dne 26. decembra »39. STOPNICA« angleški VV film
VOLIČINA:
Dne 19. decembra »ZVEZDA RIA« zah. nemški film Dne 26. decembra »ZENA V OBSEDI« ameriški kavbojski film
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR
z gozdnimi obrati: Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Ožbalt ob Dravi, Mari-bor-Lenart, Reka-Pohorje, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Opiotnica z
OBRATOM ZA GRADNJE, OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV IN OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV. Ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP in gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in izvaja lovski in ribolovski turizem.
Ob 20-letnici osvoboditve želi občanom lenarške občine novih delovnih zmag in srečno v letu 1966!
OGLASI
Prodam travnik v izmeri 0,90 ha, KO Partinje pri občinski cesti Partinje. Zglasite se pri Ploj Julijani v Sp. Partinju 2. P. Lenart.
Ugodno prodam pralni stroj znamke RONDO. Naslov v upravi lista.
Ugodno prodam žensko kolo. Naslov v upravi lista.
NASVETI
Sekira naj bo trdno nasajena in tnalo naj bo dovolj široko in stabilno, da se ne prevrača. Sekajte previdno. Odstranite otroke. Bodite previdni pri pripravljanju tresk.
ROKOBORBA
Črnčič III. v državi
Na državnem prvenstvu v rokoborbi za juniorje, ki je bilo 21. novembra v Beogradu, je Franc Crnčič edini rokoborec, ki je iz Lenarta na tem tekmovanju sodeloval in dosegel v pero lahki kategoriji tretje mesto.
5. decembra je bilo v Lenartu roikoborsko srečanje v 0'kviru slovensko-hrvaške rokoborske lige med Partizanom iz Poreča in Lenartom.
19. decembra bo v okviru iste lige v Lenartu srečanje med Lenartom in Reko. Srečanje bo ob 11. uri dopoldne.
IIIIIllIflllllllllllllflllillflllllllllillllllflllllllllllllftftlllllllfflllllflltlllllllllllfVIIIIIIIIIIIIIIIIIIVIIIIIIIIBIIflllllllffV
1	KOZERIJA	|
| Pa smo ga le ukrotili! |
Splošno je znano, da naši ljudje ob raznih nesrečah svojih sodržavljanov, zelo radi priskočijo na pomoč. Tako je bilo tudi to pot, ko je gorela Močilnikova domačija. Staro in mlado je drvelo k Močilniku. V pisarnah podjetij in ustanov so ostali samo vratarji, vsi drugi so bili na licu mesta, da bi pomagali svojemu bližnjemu. Ljudje so dobro vedeli, s kako težavo si je Močilnik postavil bajto, zato so tem raje pomagali. Nekaj se jih je s polnimi vedri podilo okoli velikega ognja, večina pa se je utaborila v neposredni bližini, da bi lahko čimbolj neposredno svetovala.
Ob tako velikem požaru ni mogel nihče ostati ravnodušen, zato je vsak pomagal, kolikor je bilo v njegovi moči.
Najprej je začel neki starejši občan: »Hej, ti! Ne vidiš, da si stopil na cev? Saj pravim, ljudje so strašno nerodni. Tu ti gori veliko poslopje, on pa se obira, kakor, da je prišel sem na počitnice.« Neki golob radi mladenič poleg njega pa je nadaljeval:
»Poglejte tisto žensko. Kako počasi nese vodo. Menda
misli, da jo bo požar čakal. Ne vem, zakaj se ljudje lotijo posla, če jim ne gre od rok, če se jim ne da. Vidite tistole debelo, tisto tam na desni. Komaj vedro vode je nesla, pa je še to razlila. Hej, ženska! Pazi vendar, kaj delaš. Bi rada, da bo zaradi tebe vse pogorelo? Strašno. Glejte tistega gasilca, kako se vleče. Prekleto. Rad bi vedel, kdo ga je sprejel med gasilce.«
Sledilo je še več pametnih in dobro premišljenih predlogov, ki pa jih ni nihče upošteval. Zato je razumljivo plamen bajto požiral kot za sta vo vse dotlej, dokler se na po-žarišču ni pojavil velik gasilski avto s cisterno polno vode. Nekaj močnih curkov vode je požar kmalu pogasilo in stoječa ter trepetajoča množica si je .končno oddahnila. Nekaj jih je od samega zadovoljstva potegnilo iz žepov celo svoje lastne roke.
Občan Martin, ki je stal v neposredni bližini požarišča, je ob tem upravičeno pripomnil:
»Pa smo ga le ukrotili.«
Anzek
SREČNIH 20 LET
PAVEL FERLINC, ki bo kmalu izpolnil 60 let, je zaposlen v lenarškem agrokombinatu od leta 1945. On je v zadrugi organiziral avto park. V začetku so imeli samo dva tovorna avtomobila. Z njima pa so zaslužili toliko, da so si kupili še tretjega. Pavel je s prvima avtomobiloma vozil 15 let. Bil je spreten šofer in je dobil zlato in srebrno značko ter diplomo kot vzoren voznik. V zadrugi pa je bil tudi tisti, ki je organiziral podružnico šoferjev in avto-mehanikov.
Nedavno nam je Pavel povedal: »V lenarškem agrokombinatu sem do sedaj preživel srečnih 20 let, če bi me ne prehitela starost, bi želel tukaj ostati še v bodoče.«
Tovariš Ferlinc nam je tudi povedal, da ima tri hčerike, ker pa je stalno na poti, se ni mogel v dovol jni meri posvetiti njihovi vzgoji. Hvaležen pa je svoji ženi, ki je s pravilno vzgojo spravila otroke do kruha.
20-letnici zadruge, spominsko darilo. Sprejel ga je z veseljem, saj je tako dobil priznanje za svoje 20 letho ne-
Tudi Pavel je dobil, ob umorno delo...
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
Kaj moramo vedeti pred kolinami
Če hočemo, da bo meso zaklanega prašiča ostalo dolgo časa kvalitetno, je zelo važno, kako se na koline pripravimo.
Okusnost in trajnost mesnin je odvisna tudi od tega, kako krmimo prašiča in kako ravnamo z njim pred zakolom. Izkušnje velikih predelovalnic mesa so pokazale, da so mesni izdelki, zlasti gnjati, vse bolj okusne, če prašiče nekaj dni pred zakolom hranimo s krmili, ki imajo mnogo ogljikovih hidratov. Meso takih živali vsebuje mnogo krvnega
sladkorja, ki ugodno vpliva na zorenje mesa in iz njega izdelanih mesnin. Ameriške tovarne mesnih izdelkov dodajajo krmi celo sladkor. Morda bi kazalo priporočiti našim gospodanjam, da zadnji teden krmijo prašiče s krompirjem, ki je, kakor je znano, bogat z ogljikovimi hidrati. Pred zakolom prašiča postimo 12—24 ur. Izkušnje so pokazale, da se mesnine, pripravljene iz mesa neposredno pred zakolom naikrmljenih živali, laže in hitreje pokvarijo. Ugotovili so
tudi vzrok tega pojava. V mesu taikih živali so namreč našli večje število raznih mikrobov, kakor v mesu nekrmljenih živali. Ta pojav si razlagamo tako, da pri sitih živalih mikrobi hitreje in lažje preidejo iz črev v kri kakor pri živalih, ki smo jih pred zakolom postili. Končno naj še omenimo, da je skoraj prazna čreva prašičev, ki smo jih pred zakolom postili, veliko lažje temeljito očistiti, kakor polna čreva sitih prašičev.
Mikrobov, pogosto celo takih,
ki so tudi človekovemu zdravju škodljivi, je v mesu še več, če zakoljemo nespočite živali. S poskusi so dokazali, da se že zaradi tega, če prašič pred zakolom preteče 100 m poveča število mikrobov v njegovi krvi in v mesu. Nespočite živali tudi ne izkrvavi-jo dovolj. Spričo tega je razumljivo, da se mesnine iz mesa ne-spočitih prašičev začnejo hitreje kvariti in da prav take mesnine največkrat povzročijo bolj ali manj resne prebavne motnje in celo huda zastrupljenja.
ZASEDANJE ZADRUŽNEGA SVETA AGROKOMBINATA KZ LENART:
ZADOVOLJIVI REZULTATI PERIODIČNEGA OBRAČUNA
AGROKOMBINAT KZ LENART JE V TREH TROMESEČJIH DOSEGEL ŠEST MILIJONOV IN POL ZA SKLADE — V DELOVNI ENOTI SADJARSTVO JE BILO PREKO DVANAJST MILIJONOV IZGUBE — VEČJO POZORNOST POSVETITI ŠKROPLJENJU SADNEGA DREVJA.
Na zadnji seji Zadružnega sveta Agrokomibinata KZ Lenart so potrdili periodični obračun za tretje tromesečje letošnjega leta, potrdili so pravilnik o delitvi dohodka delovne organizacije in sprejeli več važnih sklepov.
Po planu je Agrokombinat KZ Lenart predvideval, da bo letos ustvaril preko 60 milijonov dinarjev za sklade. Po periodičnem obračunu za tretje tromesečje pa je ugotovljeno, da je teh sredstev ustvarjenih v višini šest in pol milijonov dinarjev, kar pa pomeni, da je plan dosežen za 10,9 odstotkov. Dosego plana je onemogočila skrajno slaba letina v poljedelsko-travniški in sadjarski proizvodnji. Nekatere površine so bile večkrat poplavljene, v času cvetenja pa je bilo zelo slabo vreme in je pridelek sadja dosežen 20 odstotno. Na seji zadružnega sveta so nekateri poudarili, da je potrebno v bodoče
posvetiti več skrbi škropljenju sadnega drevja. Letos so ponekod drevje škropili tudi v deževnem vremenu in je to še zmanjšalo pridelek sadja. Do tega pa je prišlo letos predvsem zaradi zelo muhastega vremena.
Zaradi poplav je bilo uničenih 7 ha pšenice in velike količine kvalitetnega sena. Če pogledamo nekaj številk v periodičnem obračunu, lahko ugotovimo, da je DE trgovine dosegla preko 16 milijonov din za sklade, obrat Brest preko 10 milijonov, DE Benedikt preko 5 milijinov din za sklade itd. Največ izgube je bilo v DE sadjarstvo in sicer preko 12 milijonov, pri odkupu kmetijskih pridelkov in živine preko pet milijonov itd.
Kljub velikim izgubam v nekaterih proizvodnih panogah so v lenarškem agrokombinatu z rezultati periodičnega obračuna zadovoljni. Pričakujejo, da se re-
zultat do konca leta ne bo bistveno spremenil in da bo delovna organizacija končala poslovno leto brez izgube.
Po potrditvi pravilnika o delitvi dohodka delovne organizacije so na seji zadružnega sveta sprejeli sklep o pristopu v članstvo Poslovnega združenja za sadjarsko proizvodnjo v Celju. Namen tega združenja je skrb za intenzivnejšo obnovo sadovnjakov. Združenje ima dovolj strokovnih kadrov in ima dobre pogoje za najemanje kreditov. Agrokombinat bo združenju plačeval samo usluge.
Ker so se stroški za obnovo sadovnjakov v zadnjem času močno povečali in zadruga ne more dobiti od banke dodatnih sredstev, so na seji zadružnega sveta sprejeli sklep, da se zmanjša obnovitvena dela v sadovnjakih od predvidenega plana.
Zadruga v zadnjem času ponov-
no vodi razgovore o nakupu ročnih motornih kosilnic BCS. Člani ZS so sklenili, da se kosilnice nabavi in se jih proda kooperantom. Tokrat pa mora imeti prednost pri odkupu kosilnic območje Cerkvenjaka.
Nadalje je bil sprejet sklep, da bodo v bodoče vsi delavci Agro-kombinata KZ Lenart skupinsko zavarovani. Za skupinsko zavarovanje je potrebno mesečno plačati 400 dinarjev. Polovico tega zneska bo plačevala delovna organizacija, ostalo pa delavci. Tako zavarovanje ima te ugodnosti, da dobi član kolektiva v času, ko je zaradi poškodbe v bolniškem staležu po 450 din dnevno, v slučaju težje poškodbe pa 900 dinarjev. Po tem sklepu je skupinsko zavarovan delavec takoj po vstopu v delovno razmerje v omenjeni delovni organizaciji. Navzoči so predlagali, da je potrebno proučiti možnost, da se podobno zavaruje tudi kooperante.
Zimski šport v Zavrhu
Prosta delovna mesta RAZGLAS
Rudnik r]javega premoga Tr-bovlje-Hrastnik v Trbovljah sprejme na jamske obrate Trbovlje, Hrastnik in Dol večje število delavcev v starosti od 18 do 30 let. Novi delavci so rudniku potrebni zaradi zvišanega plana proizvodnje. V poštev pridejo' le zdravstveno in fizično sposobni delavci z dostojno disciplino, ki je potrebna v rudarstvu.
Nastop službe je mogoč takoj.
Za disciplinirane in dela voljne delavce je zaposlitev stalnega značaja, saj ima rudnik glede na bogato premogovno zalogo za vrsto let zelo dobro perspektivo. Delavcem, ki se zaposlijo pri rudniku, je zagotovljeno stanovanje v sodobno urejenih samskih domovih, prehrana pa v obratu družbene prehrane, ki posluje v sklopu rudnika, nadalje beneficirana delovna doba, zaščitna obleka in obutev, letni in izredni dopust ter premog za ogrevanje.
Zaslužek se obračunava po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Vsa dela v jami se nagraju-
jejo po učinku ali pa so premira-na.
Vsem nekvalificiranim delavcem je omogočeno, da si v določenem času pridobijo strokovnost kvalificiranega in visoko-kvalificiranega delavca — rudarske stroke.
Morebitne kandidate vabimo, da naslovijo pismeno prošnjo na kadrovski sektor rudnika Trbov-lje-Hrastnik v Trbovljah, Trg revolucije 12, z naslednjimi podatki:
Priimek in ime, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče, stan (samski, poročen), zdravstveno stanje, dosedanja kvalifikacija in zaposlitev, odslužil vojaški rok, da — ne ali oproščen.
Reflektanti se lahko tudi osebno zglasijo v kadrovskem sektorju, vendar brez obveznosti, da jih bo rudnik zaposlil, dokler ne bodo zdravniško pregledani in bodo predložili potrebne dokumente.
Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik Trbovlje
Zavrh s svojimi naravnimi lepotami in gostiščem je med prebivalstvom že precej znan, vendar je še premalo obiskan. Za reklamo je bilo storjenega prema-
Zavrh pozimi Foto: —rev—
lo. Sezona tukaj traja le nekaj mesecev. Turistični delavci bi morali misliti, kako bi sezono podaljšali.
Zavrh je precej visok in ima ugodne snežne razmere. Turistično sezono tukaj bi lahko podaljšali tako, da bi uredili smučišča, ki jih sedaj ni. Pobočje proti Voličini je namreč poraščeno z gozdom. Gozd bi morali v določenem pasu skrčiti, to pa ne bi smelo kaziti izgleda pobočja. S tem pa bi si pridobili idealna smučišča. Najprimernejše bi bilo pobočje pod stolpom. Tukaj bi lahko zgradili tudi 50 metersko skakalnico. Tako bi v Zavrhu ustvarili center za zimski šport.
Iniciativo za to naj bi prevzelo Turistično društvo Zavrh. Veliko bi se tu dalo napraviti s prostovoljnim delom.	—rev—
SMEŠNICA
Sin: »Očka, kam se bomo pa v nedeljo peljali na izlet?«
Oče: »Nikamor, zdaj so ceste preveč nevarne; saj vidiš, da je v časopisih vsak dan vse polno avtomobilskih nesreč!«
Sin: »Zakaj pa potem imamo avto?«
Oče: »Zato, ker ga imajo sosedovi!«
20. ROJSTNI DAN REPUBLIKE
(Nadaljevanje s 1. strani) paroli na odru: »Vedno bolj organizirana in specializirana kmetijska proizvodnja je odraz socialistične preobrazbe vasi.«
Po nagovorih so predstavniki zadruge podelili najstarejšim članom kolektiva spominska darila. Darila so dobili: Justina Polanec, Anton Vedenjak, Pavel Ferlinc, Ignac Rozin, Rudolf Šijanec, Rudolf Bunderla, Stanislav Mesa-rec, Radko Valder, Angela Cvetko, ing. Jože Čeh, Milan Kurnik, Martin Rojs, Friderik Štraus, Franc Turk in Franc Krempl. Vse
priznanje pa je bilo tudi izrečeno organizatorjem proizvodnje, proizvajalcem in kooperantom.
Po omenjenih slovesnostih je sledil kulturni program, ki so ga izvedli delavci in uslužbenci agrokombinata in pevski zbor osnovne šole Voličina pod vodstvom Franja Škrbinca. Na omenjeni prireditvi je prvič nastopil moški pevski zbor zadruge pod vodstvom Alfonza Gromana, več recitatorjev in dramska skupina agrokombinata z igro »Koraki«. Nato je isledil satirično humori-stični program, ki ga je pripravi-
la članica kolektiva agrokombinata Justina Polanec. Vsem nastopajočim je potrebno izreči vse priznanje z željo, da bi še naprej delali na kulturnem področju, saj imajo za to vse pogoje in tudi potrebno voljo.
Po končanih svečanostih je bil za člane kolektiva pripravljen prigrizek. Po odru kulturne dvorane v Voličini pa se je zavrtel tudi marsikateri plesni par.'
Istega dne so imeli krajšo slovesnost tudi v upravi občinske skupščine v Lenartu, kjer so dali 10. članom kolektiva spominska
darila za desetletno delo na občini.
Posebno pomemben dogodek so v nedeljo 28. novembra doživeli lenarški gasilci, ki so od občinske gasilske zveze prevzeli avto cisterno. To je prvo vozilo take vrste v naši občini in je nujno potrebno v slučaju požarov. S tem so tudi naši gasilci svečano proslavili dan republike.
Poleg omenjenih prireditev so imeli proslavo tudi v KZ Zg. Ščavnica-Velka in po krajevnih središčih občine.
OBČNI ZBOR KUD CERKVEN JAK
Centralno kurjavo želijo
Cerkvenjačani so imeli nedavno občni zbor njihovega kulturno umetniškega društva Jože Lacko, ki se ga je udeležilo precejšnje število vaščanov. Poleg pregleda njihove dosedanje dejavnosti in problemov so sprejeli tudi program bodočega dela.
V pretekli kulturni sezoni je KUD Cerkvenjak predvsem poži-velo delo ženskega pevskega zbora, folklorne skupine in kluba. Po odhodu zborovodje ženskega pevskega zbora na drugo delovno mesto, je delo zbora zamrlo. Na občnem zboru pa so se dogovorili, da bodo skušali poživeti delo moškega pevskega zbora, za katerega vlada precejšnje zanimanje. V novi kulturni sezoni bodo dali na oder dramsko prireditev odraslih in mladine ter lutkovno predstavo. Ker v zadnjih letih niso izdajah knjig iz krajevne knjižnice, bodo s tem pričeli v tej sezoni, poleg tega pa se bo začelo tudi delo v njihovem klubu.
Na občnem zboru so ugotovili, da ima društvo slabo evidenco nad svojim članstvom, dosedanji člani UO društva pa so tudi preslabo prihajali na seje in vršili svojo dolžnost.
Kulturna dvorana v Cerkvenja-ku je precej mrzla, ker so v njej preslabe peči in so na občnem zboru predlagali, da se v njo napelje centralno kurjavo, ki je že montirana za potrebe gospodarskega dela tamkajšnjega zadružnega doma. Zato bi bila potrebna sicer dokajšnja investicija, vendar bi bilo potem vprašanje ogrevanja dvorane za nekaj časa urejeno. KUD je s tem v zvezi
zaprosilo občinsko skupščino za finančno pomoč.
Na občnem zboru KUD Cerkvenjak so pohvalili delo njihovega gospodarja. Opaziti pa je bilo, da se nekateri predstavniki društva na občni zbor niso pripravili.
Program dela, ki ga je društvo sprejelo, je vzorno sestavljen. Zaželeno bi bilo, da bi v našem listu lahko v bodoče pisali o njegovem izvajanju vse najlepše.
Premalo zanimanja za reševanje...
(Nadaljevanje z 2. strani) gani. Temu je vzrok preslaba aktivnost pozitivnih subjektivnih sil, ki v teh službah delajo, ker niso Skoraj ničesar napravile za odklanjanje omen jenih napak. Po omenjenih vprašanjih premalo delajo tudi sindikalne podružnice. Tako si na primer sindikat prosvetnih delavcev naše občine po več mesecih še vedno ni izbral predsednika in seveda ni imel v tem času niti ene seje.
Prosvetni delavci se v nekaterih krajevnih središčih premalo ukvarjajo z izvenšolsko dejavnostjo. Premalo Skrbi posvečajo tudi spoznavanju ljudi, ki živijo na vasi v njihovem okolju. Izvenšolsko delo bi bilo potrebno opravljati prostovoljno. Na eni izmed naših šol pa so v pravilnikih upoštevali višje osebne dohodke za tistega, ki bo aktivno hodil na sestanke.
Da bo možno odpraviti razne napake, ki nas spremljajo na področju družbenih služb, so na plenumu priporočili, da je potrebno samoupravne organe poslati v tečaje in v politično šolo, ki jo bo letos organizirala DU. S skupnimi napori in z večjim zanimanjem za naš hitrejši družbeni razvoj pa bo mogoče nepravilnosti postopoma odkloniti.
tu& keoji i* ieiu 1000 -
Piše: Franc Šuman (S^f)
Zadnji lastnik pa je bil od leta 1820 vojaška uprava in je bil dvor spremenjen v kasarno, ki so jo imenovali Freihaus kasarna, ki je bila porušena v začetku tega stoletja. Leta 1795 je bila v Hrastovcu Jera Tattenbach, ki bi veljala za zadnjo potomko te veje grofov.
V Mariboru je še mnogo zgodovinskih zgradb, ki jih ne bom omenjal, ker so itak opisane v raznih zgodovinskih spisih.
Povrnil se bom še nekoliko nazaj in omenil, da so bili Tatten-bachovi Zrinjški zavezniki, Fran-kopan in Nadasti prijeti in vsi trije 30. aprila 1671 obglavljeni. Frankopan in Zrinjski sta bila obglavljena v Dunajskem Novem mestu — Wienerneustadt. Telesni ostanki od obeh so bili med obema vojnama preneseni v Jugoslavijo.
Kljub temu, da so prebivalci mesta Maribora prišli od vseh vetrov, ni bilo med njimi večjih prepirov. Mestno in deželno sodišče takrat ni imelo toliko opravkov, kot druga tovrstna so-
dišča v drugih krajih, posebno v času preganjanja čarovnic. Posebno dosti dela je imelo takrat sodišče v Hrastovcu, Vrbju (Feld-bach) in Gleichenbergu. K vsemu temu je doprinesel čas blagostanja, ki so si ga ustvarili z delom, pri tem pa ni ostalo dosti časa za pohajkovanje in prepire. V tem obdobju so v Mariboru zanimivo postopali s kaz njenci. Namesto sramotilnega stebra so imeli pri rotovžu železno kletko v katero so spravljali kaznjence na ogled občinstvu. Na ogled so v omenjeno kletko dajali tudi na smrt obsojene. Usmrtitev pa so izvrševali za mestnim obzidjem pri takratnem pokopališču, ki je bilo v bližini sedanjega Ljudskega vrta v Mariboru.
Zelo zanimiv je arhiv mestnega sodišča v Mariboru, posebno so zanimiva navodila za mestnega sodnika in napis v sodni dvorani: »Richter richt ob Herr oder Knecht«, to pomeni »Sod nik sodi pravično gospodu kot hlapcu«.
Meščani Maribora so imeli pri jetno življenje. Po večini so bili lastniki vinogradov v bližnji okolici mesta in v gornjih Slovenskih goricah, saj je bila takrat vinska trta kot glavna rastlina v naših krajih. Takrat je bilo več vinogradov, kot jih je danes, saj je veljalo pravilo, kjer plug ne gre, naj vinske trte stoje. V zgodovini XV. stoletja beremo, da je bila od Maribora do Vurberga skoraj vsa zemlja v lasti priseljencev. Med njimi je bilo malo Slovencev, ki bi obdržali zemljo v svojih rokah.
Prišlo je obdobje, ko so Madžari in Turki začeli ogrožati naše kraje in tudi Maribor je moral prestati dosti strahu posebno v letu 1529, ko se je sultan Sulej-man pripravljal za napad na Dunaj, se je takrat znašel v Mariboru razumen in pogumen mož, ki je bil mestni župan, prej pa ka-petan deželnih hlapcev (Lands-knechte), to je bila vojska deželnega glavarja. Omenjeni župan se je pisal Krištof Wilden-
rainer, ki se je začel takoj pripravljati na obrambo mesta proti Turkom. V ta namen je izdal prebivalstvu strogo naročilo, ki je govorilo, da se mora vsako medsebojno sovraštvo takoj prenehati. Za vladarjevo vojsko v Lipnico je potrebno namesto vsakega desetega določiti vsakega petega moža, ki mora biti zdrav in močan. Vsak meščan se mora preskrbeti v svoje dobro s čedno bojno opremo in hrano. Peki si morajo preskrbeti zrnje izven mesta. Končno poziva vse meščane in ostale prebivalce mesta, da so dolžni varovati mesto pred sovražnikom in da morajo paziti na vse nepravilnosti in jih takoj prijaviti sodišču. Popravili so obrambne zidove, očistili so tope in jih namestili na potrebna mesta. Načrt obrambe mesta je bil po naslednjem vrstnem redu: Glavnih branilcev mesta je bilo okoli 60 (njihova imena so v zgodovinskih virih poimensko napisana, vendar jih tu ne bom navajal), razen njihovega komandanta Lenarta Freih, stražmojstra, ki mu je bilo dodeljenih pet po-kretnih strelcev, ki so tvorili štab.
Največja regulacija v Sloveniji
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nedavno smo se mudili na sedežu Vodne skupnosti Drava-Mu-ra v Mariboru in zaprosili direktorja ing. Draga Mišica, da za naše bralce pove nekaj več o regulaciji Pesnice. Prijazni direktor nam je povedal:
»Te dni smo z regulacijo Pesnice končali pri 29.020 km, to je v bližini Šetarove. Prihodnje leto bomo z regulacijo nadaljevali in se bo skušalo priti do 37 km. S tem bi prihodnje leto končali z regulacijo Pesnice in njenih pritokov na območju lenarške občine. Poleg glavne struge Pesnice bomo na območju lenarške občine regulirali 500 m Šetaroveske-ga potoka, v isti dolžini bomo regulirali Jablaniški potok, Velko v dolžini 10 km. Globovnico v dolžini 4,5 km, Partinjščak v dolžini 2,75 km, letos pa bomo končali z regulacijo Drvanje v dolžini 4,25 km. Ročica verjetno ne bo regulirana. Ce bo ostalo na razpolago še kaj sredstev, jo bodo regulirali naknadno. Reguliranih pa bo še več obrobnih in melioracijskih jarkov. Detaljni program regulacije bo prišel v obravnavo januarja ali februarja prihodnjega leta.
Skupno je bilo do sedaj reguliranih 46 km Pesnice, od tega 34,3 km s pomočjo kreditov v zadnji intenzivni gradnji. S pomočjo kredita se je začelo z regulacijo aprila 1964. Skupno s pritoki bo s pomočjo kredita reguliranih 300 km vodnih korit. Letos bo regulacija v glavnem končana v dolžini 150 km, skupno z vsemi pritoki in melioracijskimi jarki. Družba je za namene regulacije Pesnice namenila dve milijarde 810 milijonov din kreditov. Krediti so bili odobreni pod pogojem, da morajo biti dela končana do konca leta 1967.
REGULIRANE STRUGE
SPREMINJAJO SVOJ TOK
Vse struge, ki se regulirajo, v celoti spreminjajo svojo smer in
Janez Švajncer:
(10) ROMAN
Anza mu je želel dobro jutro in ga vprašal: »Si si privezal du šo, da se boš laže potožil bogu?«
»Seveda. To je dobro za želodec in za kolena. Gospod bodo spet na dolgo potegnili.« Imel je motne oči in iz ust je dišal po žganju.
»Vidva ne gresta noter?«
»Nič ne bova. zamudila.«
»Mhm. Ko sem bil jaz v vajinih letih, se mi tudi ni mudilo. V cerkvi je več prostora kot v gostilni, he. he,« se je namuznil, si popravil klobuk in zavil proti cerkvenim vratom.
»Franc, poznaš tisto, ki tam prihaja?« je vprašal Anza. da prijatelj ne bi zopet nadaljeval zopet svoje zgodbe. Po glasil se mu je poznalo, da je presenečen.
»Katero?«
»S povešenim obrazom.«
Kaj je ne l>i poznal! Jesenško-va Lojzika je. Vidva sta že v drugem razredu tičala vedno skupaj. Jej, kako je zrasla. Resda, dolgo je nisem videl.«
odstopajo od prvotnega hidro sistema. Nekateri pritoki, ki so se do sedaj zlivali v pritoke Pesnice, sedaj tečejo v drugi pritok ali pridejo po drugi poti v strugo Pesnice. Novi sistem nima nobene zveze s starimi odtočnimi razmerami.
Zemljišče po katerem teče regulacija, odkupujemo, za zemljišča, ki pa smo jih poškodovali, plačujemo odškodnino. Zemljo, ki bo v bodoče namenjena intenzivni kmetijski proizvodnji, odkupujejo ali zamenjujejo zadruge. Odkup se vrši na podlagi odloka OS, s katerim se odredi eks-popriacija, potem pa se gre na sklepanje pogodb na podlagi sporazumov. Ce to ni mogoče, se gre na finančno akspopriacijo.
Za zemljišča, po katerih teče nova struga Pesnice, smo imeli do sedaj tako prakso, da je pred pričetkom del katastrski urad odredil zemljišče in o tem obvestil lastnike. Potem pa pride postopoma do plačila zemlje. Prizadeti prebivalci ptujskega območja bodo šele sedaj dobili plačano zemljo. Najprej bodo dobili plačanih 80 odstotkov od vrednosti zemlje, kasneje pa še ostalih 20 odstotkov. To pa zaradi slučajnih vmesnih sprememb. Za melioracijske jarke se zemljišč»ne odkupuje.
STARO STRUGO PESNICE BO ZASIPAL TISTI, KI BO ZEMLJIŠČE KORISTIL
a
Stara struga Pesnice bo ostala po regulaciji v večini primerov nezasuta. To vprašanje bodo morale rešiti delovne organizacije, ki bodo zemljišče koristile. To delo bodo lahko izvršile s pomočjo materiala, ki je ostal pri regulaciji rokavov Pesnice.
NA OBMOČJU NAŠE OBČINE
BO ZGRAJENIH OKOLI 15 NOVIH MOSTOV
Na območju lenarške občine bo zgrajenih 15 novih mostov in
Anza jc zadrhtel in pri srcu mu je postalo toplo. V spominu se je nenadoma znašel pri Lojziki v osnovni šoli. Sedela je v klopi pred njim. Vedno je povešala oči, kakor da bi se bala pogledati človeka v obraz. Sošolci so jo zaradi le navade večkrat jezili. Ko jo je eden od njih nalašč potegnil za kite, ga je udaril po roki, da bi jo branil. Odslej sta se večkrat po šoli skupaj vračala domov. Precej dolga je bila ta pot. Soseda sta bila in zato sta se še bolj razumela. Na paši sta se igrala, pomagala mu je zidati hiše iz blata, lovila sta metulje po travniku. postavljala mladike ob potoku in čofotala po vodi. Ko je imela trinajst let. so se njeni starši kot viničarji preselili drugam. Z njimi je odšla tudi ona iu vsi brezskrbni dnevi, ki sta jih družno preživela.
Zdaj se je zopet vrnila. Kako da ga ni spoznala? Niti pogledala ga ni. Lapo se je razvila v teh letih. Oblečena je bila preprosto.
šest propustov. Največji most bo v Gočovi, ki je že zabetoniran. Za potrebe izgradnje mostov morajo
Na fotografiji: Ing. Drago Mišic
50 odstotkov sredstev kriti občine, to ni upoštevano v kreditu. Tako naj bi lenarška občina dala za nove mostove 107 milijonov dinarjev.
PRI NAS BODO NASTALA
ŠTIRI AKUMULACIJSKA JEZERA
V času regulacije bo predvidoma v dolini Pesnice urejenih 8 akumulacijskih jezer, od tega bodo štiri na območju občine Lenart in to izpod Gradišča, v Ra-dehovi, na območju sedanjega Komarnika in Pristave. Prvi primarni namen projektanta je bil, da se s pomočjo akumulacijskih jezer dobi voda za namakanje. Za omenjena jezera so predvideni tereni, ki so bili do sedaj močno zamočvirjeni in kjer je težko pričakovati dobre rezultate v pogledu izsuševanja. Ta jezera bodo lahko sprejela precejšnje količine vode in bi se lahko po potrebi zmanjševalo posamezne vale teh voda. Visoke vode bi lahko z deponiranjem gotove količine vode zmanjšali. Tako zmanjšanje visokega vala pa bi bilo zelo ugodno za spodnji odsek Pesnice Gorišnice navzdol. To sta kot
toda dovolj čedno, da so mu oči kar same uhajale za njo. Nosila je živobarvno bluzo s čipkami na ovratniku in belima črkama J in L. Krilo ji je segalo do kolen in kostanjevi lasi so ji padali po ramenih v dveh debelih kitah.
»Srečen bo tisti, ki ga bo vzela.« je rekel Franc in zavila sta v gostilno.
Anzo je prevzelo. Sladko in grenko obenem mu je bilo pri duši. Lojzika mu kar ni šla iz misli. Zvedel je. da se uči za šiviljo nekje pri Mariboru. (Ob sobotah obiskuje starše, viničarje na posestvu dvolastnika.
Postal je raztresen, nevljuden z gospodarjevimi in celo z deklo. Ni si tajil, da je zadnje leto obračal oči zu njo. Kata je bila rdeče-lična. Veselo se je znala zasmejati in hudomušno pogledati. Najbolj je mislil nanjo ponoči, kadar ni mogel zaspati na trdem ležišču. Zdaj je Kato vedno bolj izpodrivala Lojzika. Po večerih ni več zavriskal. fantje so ponoči brez
vodno gospodarska momenta. Akumulacijska jezera pa je možno izkoristiti tudi za razvoj turizma in ribištva, seveda bodo zato potrebne dodatne investicije.
KAKO BODO IZGLEDALA NAŠA NOVA JEZERA
Lenarško jezero (Komarnik) bistveno ne bo povečalo površine. Zaradi dviga nasipa pa se bo dvignila gladina do 2 m. Ce v jezeru v bodoče ne bo rastlo toliko trave, bo tukaj možno urediti kopališče in prostor za veslanje. Julija ali avgusta prihodnjega leta bo lenarško jezero že dobilo novo podobo. Vsa akumulacijska jezera pa naj bi funkcionirala koncem leta 1967.
Jezero v Gradišču naj bi predvidoma zavzemalo 51 ha površine. Bilo bi enkrat večje od lenar-škega (Komarnika). Jezero bi bilo izpod trga Gradišče in bi bilo predvidoma v njem okoli 946 tisoč kubikov vode. V jezero bi tekla voda iz regulirane Velke, s tem, da bi napravili odcep pred lenarško usnjarno. Iz jezera pa bo napravljen odvod v Pesnico.
Načrti za gradiško jezero so še v razpravi. O tem so razpravljali na občinski skupščini, vendar je potrebna še dopolnilna dokumentacija in potrditev ideje. Za Komarnik in Pristavo pa je akumulacijski načrt potrjen. Vse pa kaže, da bo tudi za Gradišče.
DELO NA REGULACIJI PESNICE JE MEHANIZIRANO
V celotni dolini Pesnice bo po regulaciji pridobljenih 14.500 ha površin za primernejšo kmetijsko proizvodnjo. Večina del pri regulaciji je mehaniziranih. Prihodnje leto bo na območju lenarške občine delalo pri regulaciji 200 delavcev, 20 bagrov in 30 buldožerjev.«
Prijazni ing. Mišič je še poudaril, da je v Pesniški dolini do sedaj največja regulacija v Sloveniji.	F. š.
njega prepevali po bregovih nad vasjo.
Kdaj jo bo srečal in ji povedal, tla je ne more pozabiti? Pri cerkvi se ji ne bo mogel razkriti. Ljudje bodo takoj vedeli in ga opravljali. Počasi se je odločil. Pri trgovcu je kupil rožnato pismo in znamko. Ob brleči leščerbi v hlevu je napisal svoje prvo ljubezensko pismo. Okorne črke so bile razmetane po papirju, misel na Lojziko pa je bila lepa in svetla.
Ze četrtič je postal pred hišo in gledal v dolino. Tekel je pismono-ši nasproti in čakal, da mu bo ta rekel: »Anza. danes sem tudi zate nekaj prinesel. Dekle ti je pisalo. Saj pravim, vsakemu se zavrti v glavi.«
Pismonoša je samo hladno odzdravil, pokimal z glavo in stopil mimo njega.
Dnevi brez Lojzikinega odgovora so mu tekli zelo počasi. Zvečer je bil še bolj zmučen, vsaka kost ga je bolela od dela in v prsih je bilo prazno in hudo. S konjsko plahto se je pokrival čez glavo, a zaspati ni mogel. Zagrebel je glavo med dlani in se spraševal, zakaj mu noče pisati.
(Se nadaljuje)
STRELI NA MEJI