20. oktobra 1973
PRILOGA DE
Glavni in odgovorni urednik: IVO TAVČAR
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na plenarni seji 11. oktobra 1973 letos obravnaval uresničevanje sklepov 4. konference Zveze sindikatov Slovenije (z dne 18. junija 1973. leta) o organiziranosti sindikatov v novih ustavnih razmerah. Pri tem je sprejel naslednje:
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
o dosedanjem poteku akcije za spremembe v organiziranosti sindikatov in Zveze sindikatov ter predlogih za nadaljevanje akcije na tem področju
i.
Organizacije in organi sindikatov in Zveze sindikatov so po svojih delegatih na 4. konferenci Zveze sindikatov Slovenije sprejeli sklepe o spremembah v organiziranosti in delovanju sindikatov, da bi se brez odlašanja čim bolj usposobili za delovanje v novih ustavnih razmerah.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ugotavlja, da so mnoge organizacije in organi sindikatov in Zveze sindikatov že začeli uresničevati sklepe
4.	konference, marsikje pa se teh nalog še niso načrtno lotili. Doslej so bile opravljene predvsem te-le naloge:
1.	Akcija „Ena temeljna organizacija združenega dela praviloma ena osnovha organizacija sindikata“ se uresničuje postopoma. Iz poročil občinskih svetov je razvidno, da so jo zaključili samo v nekaterih manjših občinah, kjer ni prišlo do večjih sprememb pri samoupravni organizaciji združenega dela. Kljub temu, da marsikje obstajajo pogoji za ustanovitev več osnovnih organizacij sindikata, v nekaterih občinah po nepotrebnem čakajo, da bodo najprej ustanovili temeljne organizacije združenega dela in se bo sindikalna organizacija šele potem temu prilagodila. Skoraj vsi občinski sveti zveze sindikatov pa načrtujejo, da bo ta naloga le zaključena do konca letošnjega leta, ko poteče tudi rok za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela.
2.	Večina občinskih svetov ZS je sprejela načrte akcij za spremembe v organiziranosti na občinski in medobčinski ravni. V njih predvidevajo organizacijske in vsebinske ukrepe za:
-	ustanovitev novih občinskih odborov sindikatov, kjer so za to pogoji;
-	ustanovitev konferenc za posamezne dejavnosti v občini ah regiji, upoštevaje potrebe in možnosti;
-	ustanovitev aktivov mladih delavcev;
-	uveljavljanje delegatskih odnosov pri vseh organih sindikatov in zveze sindikatov;
-	organiziranje občnih zborov občinske organizacije ZS ob preteku sedanje mandatne dobe;
-	ustanovitev medobčinskih svetov ZS v zaokroženih regijah;
-	pomoč pri ustanavljanju osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela in konferenc osnovnih organizacij sindikata v delovnih organizacijah itd.
V	mnogih občinah, kjer so načrte sicer sprejeli, še bolj pav tistih, kjer jih niso, kasnijo z uresničevanjem sklepov 4. konference. Ponekod so se pojavile tudi nekatere nejasnosti glede konkretne organiziranosti sindikatov in zveze sindikatov, zlasti glede ustanavljanja aktivov mladih delavcev, glede novih odnosov med sindikati in zvezo, glede poklicnega dela v sindikatih, glede načina izvedbe občnih zborov ipd.
3.	Republiški odbori sindikatov pripravljajo uresničevanje svojih sklepov, s katerimi so predlagali ustanovitev repubhških sindikalnih konferenc.
Republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je osnovnim organizacijam sindikata že predlagal ustanovitev repubhških sindikalnih konferenc za posamezne dejavnosti Obenem je sprejel pravilnik o ustanovitvi, organizaciji in delovanju teh konferenc. O predlogih republiškega odbora se bodo izrekle OOS, ki se bodo tudi odločile o tem, v katero konferenco naj bi se vključile. Podobne predloge in pravilnike pripravljajo tudi drugi republiški odbori.
V	teku so tudi priprave za ustanovitev konferenc v tistih repubhških odborih sindikatov, v katerih za sedaj ni predvidena ustanovitev več sindikatov (promet, kmetijstvo, gradbeništvo).
4.	Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je svoje delovanje in delovanje svojih organov že precej prilagodil novim razmeram med sindikati in novim nalogam. Tako je repubhški svet sprejel poslovnik o svojem delu in pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Vzpostavljena je bila tudi nova notranja organizacija, imenovani vodilni delavci in reorganizirane strokovne službe. V teku je akcija za nadaljnjo kadrovsko izpopolnitev strokovno-poliričnih služb. Pripravljen je podroben program nalog, ki naj bi bile v skladu s sklepi 4. konference Zveze sindikatov Slovenije opravljene do 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Preosnovano je tudi predsedstvo republiškega sveta, ki ga sedaj sestavljajo delegati repubhških odborov sindikatov in ima pretežno koordinativne funkcije. Za posamezna področja so ustanovljeni koordinacijski odbori, ukinjene so nekatere stalne komisije, uspešno deluje na novo ustanovljen aktiv delegatov občinskih svetov ZS itd.
5.	Predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije aktivno sodelujejo pri pripravljanju gradiva za 3. konferenco Zveze sindikatov Jugoslavije. Teze so sedaj pripravljene za predhodno razpravo v organih Zveze sindikatov in sindikatov v federaciji in v republikah. Po končani najširši javni razpravi med sindikalnim članstvom pa bo o njih odločala 3. konferenca Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo predvidoma konec letošnjega leta.
II.
Repubhški svet Zveze sindikatov Slovenije meni, da je treba pospešiti aktivnost v prilagajanju sindikalne organiziranosti. Posebno nujna je bolj načrtna in bolj organizirana pomoč občinskih svetov ZS ter občinskih in medobčinskih odborov sindikatov pri ustanavljanju OOS v TOZD in njihovih konferenc v združenih delovnih organizacijah. Taka pomoč je nujna tudi pri izpopolnjevanju notranje organiziranosti delovanja osnovnih organizacij (sindikalne skupine, aktivi mladih delavcev, ukrepi za uresničevanje neposrednosti, načrtnosti, javnosti, itd.). V ta namen naj bi vsak občinski svet zveze sindikatov takoj konkretno ugotovil, v katerih organizacijah združenega dela še niso ukrepali v smislu sklepov 4. konference, in s posveti v teh organizacijah, s posebnimi skupinami in na druge primerne načine zagotovil po trebno pomoč za uresničitev sprejetih sklepov. Akcija za ustanovitev OOS v TOZD in ruihovo povezovanje v konference v združenih delovnih organizacijah je odločilnega pomena za učinkovitost celotne organizacije in za uspešnost drugih organizacijskih sprememb v sindikatih v občini, regiji in republiki.
III.
Ne glede na to, da bodo osnovne organizacije sindikata šele po 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije dokončno odločile, koliko bo sindikatov posameznih dejavnosti, je vendarle že sedaj treba bistveno izpopolniti število občinskih vodstev sindikatov. Povsod tam, kjer je v občini v eni dejavnosti več OOS, je treba ustanoviti občinsko konferenco, sestavljeno iz delegatov osnovnih organizacij, ah pa se dogovoriti, da bodo delo občinske organizacije te dejavnosti vodili neposredno izvršni odbori osnovnih organizacij. V takem primeru izvršni odbori osnovnih organizacij določijo, kdo bo skliceval skupne seje izvršnih odborov tako zastavljene občinske organizacije sindikata posamezne dejavnosti.
Odločitev o izpopolnitvi mreže občinskih vodstev sindikatov posameznih dejavnosti naj bi temeljila na številu članov in osnovnih organizacij ter na kadrovskih, finančnih in drugih tehničnih pogojih. Predlagamo, da se občinska vodstva (to je občinski odbori, občinske sindikalne konference) ustanove v okviru dejavnosti, ki so po predlogih repubhških odborov sindikatov predlagane kot zametki bodočih sindikatov (glej prilogo 1). Razmerje med novoustanovljenimi občinskimi sindikalnimi konferencami delavcev posameznih dejavnosti in že delujočim odborom sindikata se smiselno uredi na način, ki je predviden za razmerja med republiškimi sindikalnimi konferencami in republiškim odborom sindikata (glej prilogo 2!). Vodstva občinskih organizacij sindikata posameznih dejavnosti se konstituirajo tako, da izvohjo predsednika, podpredsednika ter imenujejo sekretarja, ki za eno ah več občinskih organizacij poklicno opravlja strokovno pohtične naloge.
IV.
Med pomembnejše akcije za prilagajanje sindikalne organiziranosti novim ustavnim razmeram sodi tudi izvedba občnih zborov občinskih organizacij ZS in sindikatov. Repubhški svet Zveze sindikatov Slovenije predlaga, da bi občne zbore povsod izvedh v glavnem v rednih rokih, saj ni potrebe, da bi jih dlje odlagali.
1.	Delegate za občne zbore občinskih organizacij ZS, ki naj bi jih tudi v najmanjših občinah ne bilo manj kot 50, naj bi izvolili v občinskih organizacijah sindikatov kot njihove delegacije. Pri tem naj bi upoštevah načelo, da občinska organizacija sindikata obstaja povsod, kjer je vsaj ena osnovna organizacija sindikata posamezne dejavnosti. Ključ za izvohtev delegatov za občni zbor sprejme občinski svet zveze sindikatov na plenarni seji, tako da skupno število delegatskih mest razdeli na obstoječih šest sindikatov, upoštevajoč pri tem načelo paritete in načelo proporcionalnosti (denimo polovico delegatov enako za vsak sindikat, drugo polovico pa po številu članov ipd.). Vse osnovne organizacije enega sindikata naj bi na članskih sestankih volile celotno delegacijo tega sindikata in ne delegata iz svojega okolja. Le če bi se osnovne organizacije sindikata izrecno sporazumno odločile, naj bi vsaka od njih volila svojega delegata. Toda tudi v tem primem bi na občnem zboru
delegati osnovnih organizacij enega sindikata predstavljali delegate sindikata. Tako bi v praksi že upoštevali načelo, da ni zveze sindikatov brez sindikatov.
V občinah, kjer niso ustanovljeni odbori sindikatov, opravijo potrebne usklajevalne in druge dogovore in priprave izvršni odbori ustreznih osnovnih organizacij sindikata. Enako naj bi ravnali tudi pri sestavi novih občinskih svetov ZS. To pomeni, da naj bi bili novi občinski sveti sestavljeni iz delegatov sindikatov, ki bi jih po poprejšnjem posvetovanju z osnovnimi organizacijami izvolili občinski odbori ali konference sindikatov ali pa, kjer teh ni, izvršni odbori vseh 00 istega sindikata v občini. Na občnem zboru občinske organizacije ZS bi samo ugotovili, da so sindikati v občini izvolili delegacije v taki in taki sestavi. Občni zbor bi to izvolitev razglasil in ugotovil, da je s tem nov občinski svet izvoljen.
Občinski svet se takoj po občnem zboru konstituira tako, da izvoli svoje organe, predsednika in podpredsednika. V občinah, v katerih je za izpolnjevanje strokovno-političnih nalog potreben poklicni strokovno-politični delavec, naj bo to imenovani sekretar in ne poklicni predsednik občinskega sveta ZS. Tam, kjer občinski svet potrebuje dva poklicna strokovno-politična delavca, pa je možnost, da je izjemoma eden od obeh predsednik, možno pa je imenovati tudi dva sekretarja z ustrezno razdelitvijo delovnega področja. Pri tem je treba upoštevati, da je funkcija sekretarja zelo odgovorna in strokovno ter politično zahtevna in jo je treba statusno uvrščati med najodgovornejše funkcije v občini.
Občni zbori občinskih organizacij ZS naj bi bili nova spodbuda za učinkovito delo sindikata v občini.
2.	Tudi občni zbori občinskih in medobčinskih organizacij sindikatov, kjer poteka mandatna doba na občnih zborih izvoljenih odborov, naj bi bili v glavnem v rednih rokih. Predlagamo, da bi na teh občnih zborih sprejeli sklep, da bodo odbore sestavljali delegati, ki jih bodo izvolile konference (izvršni odbori OOS) za posamezne dejavnosti. Taka organizacija bi bila prožnejša in bi jo po 8. kongresu ZSS laže prilagodili novi statutarni ureditvi. V nasprotnem primeru bi se utegnilo zgoditi, da bi bili posamezni občinski ali medobčinski odbori izvoljeni le za leto ali še manj.
Glede poklicnih sindikalnih delavcev naj bi veljalo enako načelo kot pri zvezi sindikatov.
V.
V skladu s sklepi 4. konference je treba v občinskih organizacijah sindikatov odločiti, kje in kako je treba izpopolniti mrežo medobčinskih organizacij sindikatov. Kjer je to potrebno, ustanove občinske organizacije sindikatov medobčinske odbore ali konference za posamezne dejavnosti, pri čemer prav tako upoštevajo razčlenitev, kije predvidena za ustanovitev republiških sindikalnih konferenc. Novoustanovljene medobčinske odbore oziroma medobčinske konference sestavljajo delegati občinskih organizacij sindikatov. Medobčinski odbor ali konferenca se konstituira tako, da izvoli predsednika in podpredsednika in imenuje sekretarja, ki za eno ali več medobčinskih vodstev poklicno opravlja strokovno-politične naloge. Občinske organizacije sindikata posameznih dejavnosti se lahko dogovorijo o ukinitvi posameznega medobčinskega odbora, ki v novi organiziranosti na občinski ali medobčinski ravni morebiti ne bi bil več potreben.
VI.
V vseh zaokroženih regijah je treba organizirati medobčinske svete zveze sindikatov kot obliko sodelovanja občinskih svetov. Pri opredelitvi regij bi bilo treba težiti, da bodo le-te skladne z medsebojnim povezovanjem občinskih skupščin in drugih družbenopolitičnih organizacij. Republiški svet ZSS predlaga, da se občinski sveti ZS dogovorijo za ustanovitev medobčinskih svetov (kjer ti še niso ustanovljeni), v naslednjih 12 regijah: Pomurje, Podravje, Koroška, Celje, Zasavje, Posavje, Dolenjska, Gorenjska, Goriška (severna Primorska), južna Primorska (obala in Sežana), Notranjska in Ljubljana z okolico.
Medobčinske svete ZS sestavljajo delegacije občinskih svetov ZS. S sklepom o ustanovitvi se občinski sveti ZS odločijo, kje bo sedež. Medobčinski svet se konstituira tako, da izvoli predsednika in podpredsednika ter imenuje sekretarja. V posameznem primeru bi lahko sekretarske naloge opravljal sekretar občinskega sveta ali občinske organizacije sindikata na sedežu regije.
VII.
Za uresničevanje avtentičnih interesov delavcev posamezne dejavnosti bodd v skladu s sklepi 4. konference ZSS ustanovljene republiške sindikalne konference. Republiške sindikalne konference bodo ustanovljene z odločitvijo OOS in sestavljene iz delegacij občinskih oziroma medobčinskih organizacij. Republiški odbori sindikata bodo omogočali delovanje republiških sindikalnih konferenc, tako da bodo zanje organizirai strokovne službe, zagotovili finančna sredstva itd. Delovno področje, organiziranost, metode delovanja ipd. republiških sindikalnih konferenc bo urejeno s pravilniki teh konferenc (glej prilogo 2!).
S poslovnikom RS ZSS je ustanovljen aktiv delegatov republiških sindikalnih konferenc, v katerem bodo delegati soočali stališča in predloge ter seznanjali z njimi republiški svet, predno bi ta sklepal o politiki ali nalogah, ki zadevajo več področij dejavnosti. V aktivu bi se delegati dogovarjali tudi o drugih skupnih zadevah in sporazumnih rešitvah.
Vlil.
RS ZSS sprejema stališča, ki sta jih o aktivih mladih delavcev sprejeli predsedstvi republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Republiške konference Zveze mladine Slovenije na skupni seji 26. septembra 1973. leta? Republiški svet meni, da je ustanavljanje aktivov mladih delavcev eden od bistvenih posegov v sindikalno organiziranost tako v osnovnih organizacijah sindikata kot v konferencah osnovnih organizacij znotraj delovne organizacije pa tudi v vodstvih sindikata v občini, regiji in republiki. Akcije za ustanovitev aktivov mladih delavcev naj bi vodili v občini in regiji po skupnem dogovoru občinske konference ZM in občinski sveti ZS v sodelovanju z
1 Glej DE št. 38 z dne 29. septembra in št. 39 z dne 6. oktobra 1973
organi sindikatov, in sicer vzporedno z ustanavljanjem TOZD. Za ustanovitev aktivov mladih delavcev v republiških sindikalnih konferencah naj bi poskrbeli republiški odbori sindikatov.
IX
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije soglaša z enotno zasnovo organiziranja in delovanja republiških sindikalnih konferenc, ki je bila pripravljena v sodelovanju z republiškimi odbori sindikatov in predložena za današnjo sejo (priloga 2).
X.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije naroča sektorju RS ZSS za organizacijo, da v sodelovanju s tajniki republiških odborov sindikatov in po posvetovanju s predstavniki posameznih občinskih, medobčinskih in osnov-nili organizacij sindikata pripravi do konca oktobra 1973. leta naslednje pripomočke za nadaljnje spremembe v sindikalni organiziranosti in delovanju :
-	osnutek pravil osnovne organizacije sindikata;
-	osnutek sklepa o ustanovitvi sindikalne konference osnovnih organizacij v združeni delovni organizaciji in osnutek poslovnika za delo take konference;
-	osnutek sklepa o ustanovitvi občinske in medobčinske organizacije sindikata in osnutek sklepa o ustanovitvi medobčinskega sveta Zveze sindikatov;
-	osnutek sklepa o sklicu občnega zbora občinske organizacije zveze sindikatov;
-	osnutek določb o sindikatu za statut temeljne organizacije združenega dela in za statut občine in samoupravne interesne skupnosti.
Do konca leta pripravi sektor tudi poslovnik o delu občinskega sveta zveze sindikatov in občinske ter medobčinske konference.
XI.
Republiški svet ZSS poziva vse organizacije in organe sindikatov, da opravijo razpravo o „Predlogu za novo organiziranost sindikatov“, ki ga je maja 1973. leta objavila statutarna komisija RS ZSS, usmeritev teh predlogov pa odobrila tudi 4. konferenca ZSS. Morebitne dopolnilne in spreminjevalne predloge je treba poslati statutarni komisiji najpozneje do 1. marca 1974. leta.
XII.
Republiški svet ZSS predlaga, da se naloge v zvezi s spremembami v organiziranosti sindikatov in Zveze sindikatov opravijo enotno v naslednjih rokih:
1.	Ustanovitev oziroma notranja izpopolnitev osnovnih organizacij sindikata v vseh novoustanovljenih TOZD (tudi v predvidenih TOZD) in v drugih organizacijah združenega dela
2.	Ustanovitev sindikalnih konferenc v TOZD, v katerih je več osnovnih organizacij sindikata in na ravni delovnih organizacij,
v katerih je več TOZD
3.	Predlog republiških odborov sindikatov osnovnim organizacijam sindikata o ustanovitvi republiških sindikalnih konferenc; ta predlog je obenem podlaga za odločitev o razčlenjenosti sindikalne organiziranosti
v občinah in regijah
4.	Odločitev OOS o predlogu iz točke 3)
5.	Dogovor osnovnih organizacij sindikata posameznih dejavnosti v občini in regijah (po razčlenitvi dejavnosti iz točke 3),katere dejavnosti bodo v občini in regiji ustanovile konference in katere dejavnosti bodo v občini vodili izvršni odbori OOS
6.	Ustanovitev novih občinskih in medobčinskih organizacij sindikatov
7.	Izvolitev delegatov za republiške sindikalne konference
-	republiški odbori določijo ključ (teritorialni, strukturni) za izvolitev delegatov
-	izvolitev delegatov
8.	Konstituiranje republi.škili sindikalnih konferenc
9.	Ustanovitev medobčinskih svetov zveze sindikatov
10.	Ustanovitev aktivov mladih delavcev
11.	Sklic občnega zbora občinske ali medobčinske organizacije sindikata
12.	Sklic občnega zbora občinske (obalne, mestne) organizacije zveze sindikatov
31. XII. 1973
31.1. 1974
20. X. 1973 31. XII. 1973
31. XII. 1973 20.1. 1974
20. XI. 1973 20.1. 1974
20. II. 1974
15. III. 1974 v rokih, ki so določeni za spremembe v sindikalni organiziranosti na posamezni ravni
en mesec pred občnim zborom
en mesec pred občnim zborom, vendar tako, da bodo vsi občni zbori med 10. januarjem in 10. februarjem 1974. leta
MII.
O izpolnitvi nalog iz tega dokumenta je treba poročati republiškemu svetu ZSS:
-	občinske in medobčinske organizacije	\	20. II. 1974
-	republiški odbori	1. III. 1974
-	skupno poročilo pripravi sektor RS ZSS
za organizacijo za plenarno sejo RS	1. IV. 1974
XIV.
Naloge iz tega dokumenta je treba razlagati v smislu objavljenega osnutka statutarnega dogovora o organizaciji in delovanju sindikatov v SR Sloveniji (gradivo statutarne komisije RS ZSS, maj 1973. leta) in Izhodišč za izpopolnjevanje sindikalne organiziranosti v novih ustavnih razmerah (sklepi 4. konference ZSS).
Avtentično razlago daje po potrebi statutarna komisija RS ZSS.
V Ljubljani, dne 11. X. 1973. leta.
PRILOGA 1
PREDLOG REPUBLIŠKIH ODBOROV SINDIKATOV O USTANOVITVI REPUBLIŠKIH SINDIKALNIH KONFERENC (TA PREDLOG JE TUDI PODLAGA ZA RAZČLENJENOST V SINDIKALNI ORGANIZIRANOSTI V OBČINI IN REGIJI)
RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije:
1.	Republiška sindikalna konferenca delavcev energetike in rudarstva
2.	Republiška sindikalna konferenca delavcev kovinske industrije
3.	Republiška sindikalna konferenca delavcev kemične industrije
4.	Republiška sindikalna konferenca delavcev lesno-predelovalne industrije in gozdarstva
5.	Republiška sindikalna konferenca delavcev tekstilne in usnjarske industrije
6.	Republiška sindikalna konferenca delavcev grafične industrije RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije:
7.	Republiška sindikalna konferenca delavcev trgovine
8.	Republiška sindikalna konferenca delavcev gostinstva in turizma
9.	Republiška sindikalna konferenca delavcev obrti
10.	Republiška sindikalna konferenca delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti
RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije:
11.	Republiška sindikalna konferenca delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti
12.	Republiška sindikalna konferenca delavcev kulture
13.	Republiška sindikalna konferenca delavcev zdravstva in socialnega varstva
14.	Republiška sindikalna konferenca delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti
15.	Republiška sindikalna konferenca delavcev bank, SDK in zavarovalstva
16.	RO sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije
17.	RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije in
18.	RO sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Slovenije — so menili, da bi tudi v bodoče te dejavnosti ne delili na več sindikatov.
Vsi republiški odbori predvidevajo znotraj te osnovne razdelitve še dodatno razčlenjenost. Zaenkrat tudi organe teh notranjih ožjih dejavnosti poimenujejo konference (npr. konferenca delavcev kmetijstva, konferenca delavcev gradbene operative, konferenca PTT delavcev ipd.) ne pa republiška sindikalna konferenca delavcev.......... kar je naslov za matične konfe-
rence, ki jih zaenkrat štejemo kot zametke bodočih sindikatov.
PRILOGA 2
Republiški odbor sindikata........ Slovenije je na svoji seji, dne....
sprejel
PRAVILNIK
o ustanovitvi, organizaciji in delovanju republiških sindikalnih konferenc sindikata delavcev........Slovenije.
L USTANOVITEV REPUBLIŠKE SINDIKALNE KONFERENCE
1.	člen
Osnovne organizacije sindikata v posamezni dejavnosti (panogi, več panog skupaj, ipd.), organizirane v občinske organizacije, ustanovijo skupaj republiško sindikalno konferenco (v nadaljnjem tekstu konferenca). Sklep o ustanovitvi sprejmejo pristojni organi osnovnih organizacij sindikata (v nadaljnjem tekstu OOS).
V konlerenco se združujejo vse OOS ene ali več panog oziroma dejavnosti z namenom, da OOS preko nje izražajo, soočajo in usklaj"jejo interese članstva in obravnavajo vprašanja skupnega pomena.
2.	člen
Kriteriji za ustanovitev konference so: razvejanost združenega dela po
panogah in vrstah dejavnosti, povezanost interesov članstva določene panoge oziroma dejavnosti, sorodnost v naravi dejavnosti (tehnologiji) in drugih
delovnih razmerah, obseg dejavnosti, ki še omogoča ugotavljanje, soočanje in usklajevanje interesov, pa tudi dosedanje oblike povezovanja OOS.
Pri ustanovitvi konference upoštevajo OOS načelo racionalnosti v organizaciji, razen tega pa tudi kadrovske, finančne in druge tehnične pogoje.
3.	člen
Pobudo za ustanovitev konference lahko da OOS, pristojni organ sindikata v občini, regiji in republiki.
Republiški odbor sindikata, ki prejme pobudo, ugotovi, če je ta v skladu s kriteriji iz Z člena tega pravilnika. C e republiški odbor sindikata ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev konference, mora začeti postopek za njeno ustanovitev. Republiški odbor lahko za ustanovitev konference ustanovi poseben iniciativni odbor ali pa to nalogo poveri drugemu organu.
Republiški odbor obvesti o pobudi vse OOS, ki bi se naj vključile v 'konferenco.
Republiški odbor sindikata določi tudi postopek za konstituiranje konference, ključ za izvolitev delegatov, roke, nosilce ipd. Republiški odbor sindikata usklajuje tudi kadrovske priprave za ustanovitev konference in pripravi predlog za predsednika, podpredsednika, sekretarja in člane izvršnega organa.
II. ORGANIZACIJA IN DELOVANJE KONFERENCE
4.	člen
Konferenco sestavljajo delegati, ki jih v občini ali po dogovoru v regiji izvolijo sindikalne konference delavcev ustrezne dejavnosti, če teh ni pa' izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata določene dejavnosti na skupni seji.
5.	člen
Konferenca šteje od 35 do 70 delegatov. Pri sestavi ključa za izvolitev delegatov je treba upoštevati, da mora struktura konference ustrezati strukturi članstva v OOS; to pomeni, da je treba zagotoviti ustrezen delež delavcev iz neposredne proizvodnje oziroma iz osnovne dejavnosti, ustrezen delež žen in mladine itd.
6.	člen
V	konferenci se ustanovi aktiv mladih delavcev, ki ga sestavljajo mladi delegati. Aktiv mladih delavcev pri konferenci pošilja delegate v republiško konferenco mladih delavcev v okviru ZMS. Aktiv mladih delavcev obravnava vprašanja iz dela konference, ki posebej zadevajo interese mladih delavcev.
7.	člen
Konferenca se konstituira tako, da izvoli svoj izvršni organ, predsednika, podpredsednika, imenuje sekretarja konference in svoje druge organe (komisije, delovne grupe).
Izvršni odbor mora sklicati sejo konference, če to zahteva četrtina OOS, ki sestavljajo konferenco.
8.	člen
V	sindikatu........Slovenije se ustanovijo tele konference:
1.
2. ...
3.	...
itd.
9.	člen
Konferenca se ustanovi, če se za to odloči več kot polovica OOS, kd po pretežni dejavnosti članstva spadajo v področje (panogo, dejavnost), za katero se organizira konferenca.
10.	člen
Konferenca ima zlasti naslednje pristojnosti in naloge:
-	sprejema program dela;
-	sprejema sklepe in druga stališča o vprašanjih, ki so skupnega pomena za OOS, ki se združujejo v konferenco;
-	obravnava in spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov:
-	obravnava problematiko samoupravljanja, delovnih razmerij, ugotavljanja in delitve dohodka ter delitve osebnih dohodkov; nagrajevanja in sprejema stališča o tem;
-	spremlja in ocenjuje delovne in življenjske razmere delavcev in vprašanja s področja izobraževanja ter usposabljanja delavcev;
-	spremlja procese v organiziranju združenega dela, posebno medsebojno povezovanje;
-	voli in razrešuje svoje organe;
-	organizira akcije za uresničevanje interesov članov sindikata organiziranih v konferenci;
-	obravnava druga vprašanja skupnega pomena in
-	sprejema poslovnik konference.
11.	člen
Konferenca je sklepčna, če je prisotna več kot polovica delegatov. Konferenca prejema sklepe in druga stališča praviloma soglasno. Če pride na seji konference do bistvenih nesoglasij ob pomembnejših vprašanjih, je treba opraviti usklajevalni postopek. Konferenca seznani s takim vprašanjem skupaj z utemeljitvijo za predlagane sklepe in obrazloženimi drugačnimi stališči delegatov vse OOS, ki se vključujejo v konferenco. OOS o takem vprašanju ponovno razpravljajo in zavzamejo stališča. Če tudi po tem postopku delegati v konferenci ne uskladijo stališč, lahko konferenca odloča o takem vprašanju z večino glasov vseh delegatov. Na zahtevo delegata se ob takem sklepu navede tudi njegovo drugačno stališče.
Sklepi konference obvezujejo vse OOS, ki so vključene v konferenco.
12.	člen
Izvršni organ konference je predsedstvo, ki šteje.npr. 7 do 11 članov.
Predsedstvo opravlja predvsem naslednje naloge:
-	sklicuje seje konference, predlaga dnevni red,. gradivo in predlog sklepov in drugih stališč za sejo;
-	skrbi za uresničevanje in ugotavlja izvajanje sklepov in drugih stališč konference;
-	pripravlja predlog delovnega programa;
-	ustanavlja študijske skupine in druga delovna telesa za preučevanje posameznih vprašanj in jim določa naloge;
-	poroča konferenci o svojem delu in
-	opravlja druge naloge po sklepu konference.
V izjemnih primerih, ko ni mogoče sklicati seje konference, lahko predsedstvo tudi odloča, vendar mora svoje sklepe predložiti v odobritev na prvi prihodnji seji konference.
13.	člen
Predsednik konference opravlja zlasti naslednje naloge:
-	vodi seje konference, sklicuje in vodi seje predsedstva;
-	skrbi za uresničevanje sklepov konference in predsedstva;
-	predstavlja konferenco pred drugimi organi in organizacijami;
-	podpisuje sklepe in druge akte konference in predsedstva in
-	opravlja druge naloge po sklepu konference ali predsedstva.
Predsednik konference je član predsedstva republiškega odbora. Podpredsednik konference pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga
nadomešča v času njegove odsotnosti.
14.	člen
Sekretar konference opravlja zlasti tele naloge:
-	pripravlja in organizira sklic sej konference in predsedstva;
-	organizira uresničevanje sklepov konference in predsedstva;
-	sodeluje z ustreznimi organi sindikatov in zveze sindikatov ter drugih organizacij;
-	skrbi za obveščanje članstva in javnosti o delu konference in
-	opravlja druge naloge, ki mu jih. določita konferenca oziroma predsedstvo.
III.	RAZMERJA MED KONFERENCO IN REPUBLIŠKIM ODBOROM SINDIKATA
15.	člen
Konferenca samostojno sprejema sklepe in druga stališča v mejah svojih pristojnosti in je najvišji organ članstva v panogi (dejavnosti).
V svoji programski usmeritvi in organiziranosti se konferenca ravna po
statutu in programski usmeritvi sindikata......z.... in tem pravilniku. Prav
tako pa program dela republiškega odbora upošteva program nalog konference.	. , ..
16.	člen
Republiški odbor sindikata obravnava stališča in druge sklepe konference, ki zadevajo položaj delavcev v drugih konferencah, bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo konference in sprejme ustrezne sklepe.
17.	člen
Konferenca koordinira svojo aktivnost z drugimi organi sindikata, glede vseh tistih vprašanj, ki jih je potrebno skupaj obravnavati, in jim daje pobude za obravnavo zadev, ki niso v njeni pristojnosti.
18.	člen
Finančna sredstva za delo konference se zagotavljajo s finančnim načrtom republiškega odbora. Republiški odbor zagotavlja tudi druge pogoje za delovanje konference.
19.	člen
Konferenca pošilja svojega delegata v aktiv delegatov republiških sindikalnih konferenc, ki deluje pri RS ZSS.
IV.	SKUPNE DOLOČBE O NAČINU DELA KONFERENCE
20.	člen
Vsak član OOS lahko daje pripombe in predloge konferenci ali predsedstvu. Konferenca ali predsedstvo mora o takih pripombah in predlogih razpravljati in o sklepu obvestiti člana in OOS, katere član je.
21.	člen
Konferenca seznanja s svojimi sklepi OOS ter druge sindikalne organe in ostale organe ter organizacije, ki so pristojni za reševanje obravnavanih zadev.
člani konference so dolžni delovati v delu OOS, občinskih organizacij sindikata oziroma konferenc, ki so jih delegirale.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Pravilnik sprejme, dopolni in spreminja republiški odbor sindikata.........na pobudo članstva.
23.	člen
Na osnovi tega pravilnika posamezne konference sprejemajo svoje poslovnike.
24.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo takoj, ko ga na svoji seji sprejme republiški odbor sindikata.
25.	člen
S konstituiranjem republiških sindikalnih konferenc preneha mandat sedanjim članom svetov (pododborov in izvršnih odborov) pri republiškem odboru sindikata.
Ta pravilnik velja za tiste konference, za katere predlagajo republiški odbori sindikatov, da naj bi postale zametek bodočih sindikatov in sedaj predstavljajo prehod v novo organiziranost sindikatov. Znotraj posameznih sindikatov ali konferenc se lahko organizirajo druge oblike notranje organiziranosti, ki bodo omogočale izražanje interesov članstva v ožjih grupacijah. Podobno velja za organizacijske oblike, ki jih organizirajo OOS znotraj širokih integracij združenega dela, velikih sistemov, ipd. (železnica, PTT).
PROGRAM NALOG
RS ZSS in njegovih služb za čas od oktobra 1973 do 8. kongresa ZSS
I.
Sindikalne organizacije in organi sindikatov ter zveze sindikatov so po svojih delegatih na 4. konferenci Zveze sindikatov Slovenije 18. junija 1973. leta sprejeli sklepe o delovanju sindikatov do 8. kongresa zveze sindikatov Slovenije, ki bo predvidoma v drugi polovici leta 1974. V teh sklepih so opredelile vse poglavitne naloge sindikatov na področju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, na področju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovaijanja, v akcijah za gospodarsko stabilizacijo in za razvoj ekonomskega sistema, na področju socialnega in kulturnega razvoja, prav tako pa glede izpopolnjevanja sindikalne organiziranosti v novih ustavnih razmerah.
Sklepi 4. konference zveze sindikatov Slovenije zavezujejo vse osnovne organizacije sindikata, njihove konference v delovnih organizacijah pa tudi vsa občinska, medobčinska in republiška vodstva sindikatov ter zveze sindikatov. Vse sindikalne organizacije oziroma vsi ti sindikalni organi konkretizirajo te sklepe s programi lastnega delovanja, pri tem pa upoštevajo razmere okolja, v katerem delujejo, in svoje pristojnosti, ki jih imajo v okviru celotne sindikalne organizacije. Program nalog republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije je torej samo eden izmed tistih programov, ki zagotavljajo uresničevanje sklepov 4. konference ZSS. Republiški svet ga sprejema z namenom, da bi vsi njegovi organi in službe usklajeno delovali in uresničili tisti del sklepov konference, kijih je treba akcijsko zastaviti v zvezi sindikatov Slovenije, in bo seveda terjal aktivnost organizacij na vseh ravneh.
II.
Naloge s področja organizacijske dejavnosti
1.	Javna razprava o „predlogu za novo organiziranost sindikatov“ in uresničevanje izhodišč za izpopolnjevanje sindikalne organiziranosti
Spremljanje razprave in priprava gradiva za del<< statutarne komisije.
Priprava gradiva za končno besedilo statutarnega dogovora in sporazumov o ustanovitvi sindikatov.
Rok: maj 1974
2.	Izhodišča o družbeni vlogi in organiziranosti sindikatov in zveze sindikatov (dokument za 3. konferenco ZSJ)
Sodelovanje v delovni skupini za pripravo dokumenta in organizacija razprave o tem dokumentu.
Rok: do 3. konference ZSJ
3.	Organiziranost SZDL in ZMS
Sodelovanje z republiškimi vodstvi SZDL in ZMS pri pripravljanju dokumentov o organiziranosti in delovanju teh družbeno-političnih organizacij s stališča interesov delavskega razreda. Tudi spremljanje razprav o tem v sindikatih in priprava pregleda danih pripomb ter predlogov.
Rok: do sprejema statuta SZDL in ZMS
4.	Občni zbori občinskih organizacij ZSS
Sodelovanje v pripravah za izvedbo občnih zborov.
Rok: november 1973 - marec 1974
5.	Pravilnik o podeljevanju priznanj in nagrad samoupravljavcem
Izdelava osnutka pravilnika, ki ga sprejme RS ZSS.
Rok: november 1973
6.	Pravilnik o podeljevanju zlatega emblema sindikatov Slovenije
Izdelava osnutka pravilnika, ki ga sprejme RS ZSS.
Rok: november 1973
7.	Ustanavljanje republiških sindikalnih konferenc
Sodelovanje pri pripravah za ustanovitev, pomoč pri izdelavi pravilnikov in poslovnikov.
Rok: oktober 1973 - februar 1974
8.	Občinski in medobčinski odbori sindikatov
Sodelovanje z republiškimi odbori sindikatov in občinskimi sveti ZS pri ustanavljanju občinskih oziroma medobčinskih konferenc tam, kjer je to potrebno.
Rok: oktober 1973 - januar 1974
9.	Medobčinsko povezovanje občinskih svetov ZSS
Izdelava organizacijskega načrta in vodenje konkretne akcije.
Rok: oktober 1973 — marec 1974
10.	Uresničevanje načela „ena TOZD - najmanj ena osnovna organizacija sindikata“
Spremljanje uresničevanja tega načela in vodenje nadaljnje politične akcije.
Rok: oktober 1973 - marec 1974
11.	Določila o sindikatu v statutih TOZD in samoupravnih sporazumih med TOZD
Aktualizacija gradiva iz sindikalne knjižnice 3/72.
Rok: oktober 1973
12.	Priprava osnutka pravil o organizaciji in delovanju osnovne organizacije sindikata
Vzorčni osnutek, ki naj služi kot pripomoček osnovnim organizacijam pri sprejemu njihovih pravil.
Rok: oktober 1973
13.	Organizacijske priprave za 8. kongres ZSS
Načrt priprav - rok: marec 1974
Izvedba priprav po rokovniku, ki bo sprejet glede na to, kdaj in kje bo 8. kongres ZSS.
14.	Organizacijske priprave za 7. kongres ZSJ
Načrt priprav - rok: maj 1974
Izvedba priprav po rokovniku, ki bo sprejet glede na to, kdaj in kje bo 7. kongres ZSJ.
15.	Instrukcijski pregledi finančno-materialnega poslovanja občinskih svetov ZSS
Posredovanje spoznanj in ugotovitev pristojnim sindikalnim organom.
Rok: stalna naloga.
16.	Dogovor o delitvi sindikalne članarine za leto 1974
Nov način delitve sindikalne članarine bo mogoče uveljaviti šele po 7. kongresu ZSJ oziroma po 8. kongresu ZSS. Za leto 1974 je treba urediti delitev na dosedanjih osnovah.
Rok: november 1973
17.	Finančni načrt RS ZSS za leto 1974
Rok: december 1973
18.	Sklepni račun RS ZSS za leto 1973
Rok: marec 1974.
19.	Druge stalne tekoče naloge
(Denimo: notranji samoupravni akti; personalna, računovodska in admini-strativno-finančna opravila; starešinske in odredbodajalske naloge itd.).
Naloge s področja kadrovske politike
20.	Usklajevanje izbora kadrov za zasedbo predsedniških in sekretarskih funkcij v republiških odborih sindikatov
Sodelovanje s posameznim republiškim odborom sindikata ob soglasju pristojnega koordinacijskega odbora pri RK SZDL.
Rok: december 1973
21.	Usklajevanje izbora kadrov za vodilne funkcije republiških sindikalnih konferenc
Sodelovanje s posameznim republiškim odborom sindikata ob soglasju koordinacijskega odbora pri RK SZDL.
Rok: skladno s posebnimi programi RO, vendar najkasneje do decembra 1973.
22.	Izdelava pregleda možnih kadrov in sodelovanje pri izboru kadrov za bodočo zasedbo vodilnih funkcij v občinskih organih sindikatov ter zveze sindikatov
Sodelovanje z občinskimi vodstvi sindikatov in zveze sindikatov ter z občinskimi koordinacijskimi odbori.
Rok: december 1973
23.	Priprave in usmerjanje pri evidentiranju kandidatov za člane delegacij in delegate v skupščine
Sodelovanje z občinskimi organi sindikatov in zveze sindikatov ter s pristojnimi organi SZDL.
Rok: november 1973
24.	Razprava in oblikovanje mnenj k volilnemu pravilniku SZDL
Rok: oktober — november 1973
25.	Vključevanje v pripravo vohtev delegatov za 8. kongres ZSS in predloga za člane delegacij sindikatov Slovenije v bodočem republiškem svetu ZSS
Sodelovanje z republiškimi odbori sindikatov Slovenije za zasedbo vodilnih funkcij RS ZSS pa tudi ob soglasju s koordinacijskim odborom pri RK SZDL.
Rok: skladno s posebnim načrtom priprav za 8. kongres ZSS.
26.	Proučitev ter priprava metodologije za uvedbo sistema načrtnega ugotavljanja kadrovskih potreb in sistematičnega spremljanja razvoja sindikalnih kadrov. Tudi izdelava koncepta za kadrovsko evidenco organizacij sindikato ter Zveze sindikatov Slovenije in ureditev take evidence za potrebe republiških odborov sindikatov in RS ZSS
Naloga bo opravljena v sodelovanju z občinskimi sveti zveze sindikatov, z republiškimi odbori sindikatov in drugimi.
Rok: april - junij 1974
27.	Izdelava statističnega pregleda kadrovskega sestava izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, sindikalnih konferenc organizacij združenega dela, občinskih ter republiških organov sindikatov in zveze sindikatov
Rok: maj 1974
28.	Ureditev evidence nekdanjih sindikalnih delavcev republiških in zveznih organov sindikatov ter zveze sindikatov, skrb za vzdrževanje stikov z njimi ter pomoč pri reševanju njihovih socialnih problemov
Rok: februar 1974
29.	Angažiranje za zasedbo prostih delovnih mest v službah ter centrih republiškega s- eta ZSS
Rok: december 1973
Naloge s področja samoupravljanja
30.	Akcija ustanavljanja TOZD in sodelovanje pri oblikovanju samoupravnih sporazumov o združevanju temeljnih organizacij združenega dela
Dogovor z republiškimi odbori sindikatov o organiziranju pomoči osnovnim organizacijam sindikata s proučevanjem osnutkov in predlogov samoupravnih sporazumov. Za izvedbo naloge bodo uporabljeni zlasti izsledki posebne analize, ki jo izdeluje raziskovalni center za samoupravljanje.
Izdelava poročil za predsedstvo in plenum RS ZSS.
Rok: stalna naloga
31.	Uveljavljanje samoupravne delavske kontrole
Priprava gradiva za izdajo posebnega priročnika za člane organov delavske kontrole.
Rok: oktober 1973
Priprava gradiva za priročnik o samoupravni družbeni kont. oli.
Rok: december 1973
Proučevanje in posredovanje ustreznih normativnih rešitev o delavski kontroli v samoupravnih aktih delovnih organizacij - skupnosti. Tudi proučevanje delovanja organov delavske kontrole v začetni fazi.
Rok: stalna naloga
Izdelava poročila o rezultatih akcije za potrebe republiških odborov sindikatov in RS ZSS.
Rok: februar 1974
32.	Vključevanje v oblikovanje sistemskih rešitev za ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti in akcija za izpeljavo sprejetih rešitev
Rok: 1973 in 1974
33.	Ocena uresničevanja ustavnih dopolnil v obstoječih in nastajajočih integracijah organizacij združenega dela Rok: stalna naloga
I 34. Javna razprava o osnutkih ustave SFRJ in ustave SRS
Za izvedbo nalog o sodelovanju sindikatov v javni razpravi je izdelan poseben akcijski program, ki opredeljuje posamezne naloge ter določa nosilce nalog in roke izvedbe (glej zapis delovnega sestanka z dne 29. 8. 1973).
Izdelano bo gradivo z vsebinskimi in problemskimi povzetki javne razprave o osnutkih obeh ustav v sindikalnih organizacijah in predloženo republiškemu svetu ZSS.
Rok: oktober 1973
Naloge s področja ekonomske in socialne politike
35.	Analiza družbenoekonomskih gibanj za prvih devet mesecev 1973 Rok: november 1973
36.	Ocena uresničevanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS v letu 1973 in opredelitev do osnov za leto 1974
Rok: december 1973
37.	Z zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pripraviti in oceniti sistem ter učinkovitost že uveljavljenih socialnih korektivov
Rok: april 1974
38.	Analiza delovanja davčnega sistema s stališča položaja TOZD v razširjeni reprodukciji
Rok: junij 1974
39.	Analiza zaključnih računov za leto 1973 s posebnim poudarkom na uresničevanju sprejete stabilizacijske politike in učinkovitosti gospodarjenja
Rok: maj 1974
40.	Vpliv cen osnovnih življenjskih dobrin na življenjski standard Pobuda in sodelovanje pri proučevanju gibanja cen osnovnih življenjskih
dobrin v primerjavi s predvideno politiko življenjske ravni v tekočem letu, srednjeročnih in dolgoročnih projekcijah družbenoekonomskega razvoja, organiziranosti potrošnika kot partnerja v družbenem in samoupravnem urejanju teh cen in višine najnižjega in družbeno sprejemljivega najvišjega osebnega dohodka glede na doseženo družbeno produktivnost dela.
Rok: december 1973, ponovno maj 1974
41.	Akcija za zagotovitev preskrbe delavcev z ozimnico
Delovanje v koordinacijski komisiji in politično vodenje akcije ter ocena družbenoekonomskih učinkov te akcije.
Rok: september - december 1973
42.	Elementi za določanje socialnih korektivov
Proučiti pojem minimalnih življenjskih stroškov in življenjskega standarda štiričlanske delavske družine (lista življenjskih potreb), razmerja med osebnim in družbenim standardom in družinske dimenzije socialnih razlik ter njihovo omejevanje s politiko socialnih korektivov.
Rok: junij 1974
43.	Raziskovanje potrošnje in življenjske ravni v Sloveniji
Ponovno dati pobudo za trajno statistično spremljanje porabe, ki bo zagotovilo realno sliko spreminjanja cen življenjskih potrebščin delavskih družin. Ponovno bomo dali pobudo, da se v Sloveniji institucionalizira področje porabe in življenjske ravni pri eni od obstoječih ali pri novi instituciji, kije v Sloveniji še nimamo.
Rok: december 1973
44.	Ocena dosežkov na področju začrtane stanovanjske politike Roki: oktober 1973, marec in junij 1974
45.	Realizacija samouprave na stanovanjskem področju Za dosego tega cilja bomo:
-	sodelovali pri ustreznem oblikovanju zakonodaje,
-	nudili pomoč občinam z izmenjavo izkušenj in prek strokovne skupine pri skupnosti slovenskih občin z izdelavo vzorčnega statuta in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti,
-	organizirali posebna tematska posvetovanja skupaj s skupno komisijo sekretariata CK ZKS in predsedstva RS ZSS za usmerjanje in usklajevanje družbene akcije za graditev stanovanj za delavce.
Rok: konec 1973
46.	Izpopolnjevanje sistema financiranja stanovanjske graditve Formiranje stališč in organizacija razprav o še neurejenih vprašanjih
financiranja stanovanjske graditve v sodelovanju s skupno komisijo CK ZKS in predsedstva RS ZSS.
Rok: konec 1973
47.	Družbeni dogovor o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj
Formiranje in usklajevanje naših stališč z drugimi podpisniki.
Rok: do podpisa (predvidoma konec oktobra 1973)
48.	Sodelovanje pri oblikovanju kriterijev za subvencioniranje stanovanjskih najemnin in sprotne ocene praktičnih učinkov tega
Proučitev in organizacija razprav o postopnem zviševanju stanovanjskih najemnin in uvajanju diferenciranega subvencioniranja.
Rok: november 1973, po potrebi ponovno 1974.
49.	Spremljanje izvajanja stanovanjske politike v občinah in organizacijah
o uresničevanju dogovorjene politike prek vprašalnika občinskim svetom ZSS. Analizirati odgovore in opozoriti republiške dejavnike na probleme, ki v praksi nastajajo, ter terjati njihovo rešitev.
Rok: trimesečno
50.	Sodelovanje v skupni komisiji sekretariata CK ZKS in predsedstva RS ZSS za usmerjanje in usklajevanje družbene akcije za graditev stanovanj za delavce
Opravljati organizacijsko-administrativna dela za komisijo, pripraviti stališča komisije in sodelovati pri izvajanju njenega akcijskega p'agrarna.
združenega dela
Organiziranje trimesečnega obveščanja
Rok: stalna naloga
51.	Sodelovanje pri organizaciji zdravstvenega varstva v skladu z ustavnimi določili
Organiziranje razprav in oblikovanje stališč.
Rok: december 1973
52.	Mnenja k poročilu republiškega sekretariata za delo o rezultatih ukrepov za odpravo nočnega dela žensk in mladine
Posebna informacija in morebitni predlogi bodo izdelani v sodelovanju z republiškimi odbori sindikatov.
Rok: po predložitvi poročila
53.	Priprava za posvet o varstvu pri delu na osnovi statističnih in inšpekcijskih poročil
Rok: 1973
Naloge na področju izobraževanja, znanosti in kulture
54.	Osnovno splošno izobraževanje zaposlenih (uresničevanje stališč seje predsedstva RS ZSS in RK ZMS 4/5 1972 ter razsodbe ustavnega sodišča 1/7 1973)
a)	načrti za vključevanje delavcev v osnovno splošno izobraževanje v delovnih organizacijah in občinah;
b)	financiranje osnovnega splošnega izobraževanja;
c)	uvajanje nove organizacije osnovnega splošnega izobraževanja odraslih. Sodelovanje z Zvezo delavskih univerz Slovenije in z republiškimi odbori
sindikatov.
Rok: oktober 1973
55.	Izvajanje družbenih dogovorov o kadrovski politiki v občinah in sodelovanje pri pripravi republiškega družbenega dogovora (uresničevanje stališč predsedstva RS ZSS)
a)	izpopolnitev analize družbenih dogovorov;
b)	podrobnejša razčlenitev nekaterih pomembnejših določil dogovorov (npr. izobraževanje in napredovanje delavcev, razvijanje kadrovskih in izobraževalnih služb ipd.);
c)	sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov o urejanju medsebojnih delovnih razmerij (tistega dela, ki je povezan z izvajanjem določil družbenih dogovorov o kadrovski politiki);
d)	neposredno sodelovanje pri oblikovanju republiškega dogovora. Sodelovanje s sektorjem za samoupravljanje in s komisijo za volitve in
imenovanja pri skupščini SRS.
Rok: do kongresa ZSS
56.	Uresničevanje ustavnOi dopolnil na področju vzgoje in izobraževanja
a)	sodelovanje pri ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti;
b)	sodelovanje pri oblikovanju novega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje.
Sodelovanje z republiškimi odbori sindikatov in z republiško izobraževalno skupnostjo.
Rok: december 1973
57.	Sodelovanje pri izdelavi klasifikacije poklicev in pri izpopolnjevanju sistema strokovnega izobraževanja delavcev
Sodelovanje z zavodom za šolstvo SRS, republiškimi odbori sindikatov in Gospodarsko zbornico SRS.
Rok: 1973 - 1974
58.	Verifikacija delavskih univerz in izobraževalnih centrov ter uresničevanje stališč predsedstva RS ZSS z dne 19. 3. 1973 o nadaljnjem razvoju delavskih univerz in ustanavljanju klubov samoupravljavcev
Sodelovanje z Zvezo delavskih univerz Slovenije.	-
Rok: december 1973
59.	Izvajanje družbenega dogovora o družbenem izobraževanju (RS ZSS je v letošnjem letu zadolžen za izvajanje koordinacije);
a)	analiza družbenega izobraževanja v sindikatih za leto 1972/73;
b)	okvirni načrti za družbeno izobraževanje sindikalnih delavcev v letu 1973/74.
Sodelovanje s centrom za družbeno izobraževanje in Zvezo delavskih univerz Slovenije.
Rok: oktober 1973
60.	Razprava o nadaljnjem razvoju visokega šolstva (teze CK ZKS, statuti višjih, visokih šol in fakultet)
Sodelovanje z republiškimi odbori sindikatov.
Rok: december 1973
61.	Priprava predloga za aktivnejšo vlogo sindikatov pri razvijanju iznajdi-teljstva, racionalizatorstva in tehničnih izboljšav
Sodelovanje z republiškimi odbori sindikatov in z glavnim odborom Ljudske tehnike.
Rok: december 1973
62.	Izvedba sektorskih posvetov o izvajanju kulturne akcije Sodelovanje z republiškim odborom sindikata delavcev družbenih dejavnosti in republiško konferenco SZDL.
Rok: november 1973
63.	Izvedba nadaljevalnega seminarja za organizatorje in animatorje kulturnega življenja v delovnih organizacijah
Sodelovanje z Zvezo delavskih univerz Slovenije in ZKPO Slovenije.
Rok: januar 1974
Naloge s področja mednarodne dejavnosti
64.	Izvedba ustavne razprave med delavci, zaposlenimi v tujini Razprava bo pripravljena in izvedena v nekaterih večjih podjetjih v ZR
Nemčiji ter v Avstriji skladno s posebnim načrtom, ki ga je sprejel sekretariat koordinacijske komisije za ustavno razpravo pri RK SZDL.
Izdelava informacije o razpravi.
Rok: oktober 1973
65.	Sodelovanje v pripravi posveta z organizacijami združenega dela, ki v okviru poslovno tehničnega in investicijskega sodelovanja zaposlujejo de-
lavce v tujini, o uresničevanju samoupravnega položaja teh delavcev in njihovi sindikalni organiziranosti
Sodelovanje in nudenje pomoči republiškima odboroma sindikata delavcev industrije in rudarstva in sindikata gradbenih delavcev.
Rok: november 1973
66.	Sodelovanje pri pripravah novoletne akcije srečanj oziroma razgovorov z delavci, ki so na začasnem delu v tujini
Priprava gradiva in seminarjev za organizatorje oziroma vodje razgovorov iz občinskih organov sindikatov ter zveze sindikatov. Sodelovanje z občinskimi sveti zveze sindikatov, SZDL, s službo skupnosti zaposlovanja ter s službo republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Rok: november 1973
67.	Priprava in izvedba dvodnevnega študijskega seminarja za sindikalne delavce s področja mednarodnega delavskega gibanja, vprašanj sodobnega socializma in mednarodnih ekonomskih in socialnih problemov
Tudi dogovor o oblikah in metodah mednarodnega sodelovanja ter koordinaciji organiziranih nastopov v tujini
Priprava gradiva za priročnik z avtoriziranim besedilom predavanj.
Rok: december 1973 — januar 1974
68.	Organizacija študijskih srečanj oziroma izmenjav predavateljev z italijanskimi in nemškimi sindikati
Naloga bo opravljena v sodelovanju z raziskovalnim centrom za samoupravljanje in centrom za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Rok: skladno z dogovori s tujimi sindikalnimi organizacijami.
69.	Priprava in izvedba mednarodnega seminarja - okrogle mize za predstavnike tujih sindikalnih organizacij, ki se bodo udeležili 8. kongresa ZSS
Rok: skladno s posebnim načrtom priprav za 8. kongres ZSS.
70.	Reševanje pomembnejših problemov, ki zavirajo vračanje delavcev z začasnega dela v tujini; tudi reševanje njihovih delovnih in življenjskih razmer v tujini
Rok: stalna naloga
71.	Uresničevanje posebnega programa mednarodnih stikov RS ZSS, sprejetega na seji predsedstva RS ZSS, dne 22. 5.1973
Rok: po potrebi ter skladno s posebnim načrtom.	,
72.	Sodelovanje pri uresničevanju programa mednarodnih stikov Sveta ZSJ
Organizacija obiskov tujih delegacij v SR Sloveniji.
Rok: skladno s posebnim programom Sveta ZSJ.
73.	Problematika odnosov s sindikati sosednjih dežel Organizacija posebne seje komisije Sveta ZSJ za mednarodne zveze.
Rok: december 1973
74.	Strokovno-politično preverjanje pogodb in dokumentacije v zvezi z izvajanjem investicijskih del naših organizacij združenega dela v tujini
Sodelovanje z republiškim sekretariatom za delo ter republiškimi odbori sindikatov z namenom, da se tako zaposlenim delavcem zagotovi ustrezen samoupravni ter materialni položaj in urejene delovne in življenjske razmere. Rok: stalna naloga
75.	Sodelovanje v akciji za zbiranje sredstev za slovenski kulturni dom v Celovcu
Sodelovanje s pristojnimi organi republiške konference SZDL.
Rok: stalna naloga
76.	Sodelovanje v solidarnostnih akcijah za pomoč pri obnovi Vietnama in za pomoč žrtvam imperialistične agresije
Sodelovanje s koordinacijskim odborom za pomoč žrtvam imperialistične agresije pri republiški konferenci SZDL.
Rok: stalna naloga
Naloge s področja priprav na splošni ljudski odpor
77.	Ocena priprav na splošni ljudski odpor v delovnih organizacijah Rok: oktober 1973
78.	Izdelava gradiva „Delovanje sindikatov v primeru vojne“
Rok: december 1973
79.	Pomoč občinskim svetom zveze sindikatov pri izvedbi posvetovanj z vodstvi osnovnih organizacij sindikata in odbori za SLO v delovnih organizacijah
Rok: stalna naloga
80.	Izvedba razgovorov v petnajstih delovnih organizacijah o dosedanjem delu sindikata in odbora za SLO v pripravah na splošni ljudski odpor
Rok: do marca 1974
81.	Pomoč republiškim odborom sindikatov pri realizaciji njihovih programov s področja priprav na SLO in družbeno samozaščito
Rok: stalna naloga
82.	Sodelovanje in koordinacija dela s področja SLO s koordinacijskim odborom za SLO pri SZDL, komisijo za SLO pri CK ZKS, ZMS, ZB, ZRVS, glavnim štabom za SLO Slovenije, sekretariatom za narodno obrambo in komisijo za splošni ljudski odpor pri Zvezi sindikatov Jugoslavije
Rok: stalna naloga
Naloge s področja obveščanja in politične propagande
83.	Obveščanje javnosti o delu sindikatov
Urejanje in izdajanje rdečih internih informacij, ki jih prejemajo tudi akreditirani novinarji in uredniki glasil delovnih skupnosti ter organizatorji obveščanja v delovnih organizacijah.
Rok: po potrebi
Urejanje in izdajanje zelenih internih informacij, ki jih prejemajo vsi uredniki glasil delovnih skupnosti;
Rok: vsaka druga sreda
Urejanje in izdajanje informacij za množična komunikacijska sredstva za hitro obveščanje uredništev;
Rok: po potrebi
Urejanje in izdajanje pregleda sestankov in sej organov slovenskih sindikatov za tedenski pregled tematike, o kateri bodo razpravljali in odločali organi sindikatov;
Rok: vsak petek
Pripravljanje sestavkov o delovanju sindikatov in o njihovih stališčih, sklepih ter njihovem uresničevanju po dogovoru s sekretarji sektorjev, direktorji centrov in svetniki RS ZSS ter urejanje njihovega objavljanja z uredništvi posameznih sredstev množičnega obveščanja;
Rok: po potrebi
Sklicevanje, organiziranje in vodenje tiskovnih konferenc z akreditiranimi novinarji;
Rok: mesečno, po potrebi
Sklicevanje, organiziranje in vodenje tiskovnih konferenc z uredniki glasil delovnih skupnosti;
Rok: po potrebi
Pripravljanje kratkih informativnih vložkov za posamezna komunikacijska sredstva:
-	radio: danes v Sloveniji (jutranja poročila ob 6.00)
Rok: dnevno;
-	radio: aktualnosti v sindikatih (enkrat v tednu v aktualnostih ob 15.00);
Rok: tedensko;
-	televizija: ta teden v sindikatih Slovenije (tedenske aktualnosti v poročilih ob 18.15 ali v dnevniku ob 20.00);
Rok: tedensko;
-	tisk: dogovorjene serije sestavkov o aktualnih sindikalnih temah;
Rok: tedensko, po potrebi;
Pripravljanje in urejanje informacij o delovanju sindikatov za republiški informativni bilten;
Rok: dnevno
Urejanje in izdajanje rdečih internih informacij za člane republiškega sveta ZSS in občinskih, medobčinskih ter republiških odborov sindikatov.
Rok: po potrebi
Urejanje in izdajanje biltena „Sindikalni obveščevalec“ za sprotno seznanjanje sindikalnega aktiva RS ZSS ter republiških odborov sindikatov in predsednikov občinskih svetov ZSS s prispelo pošto na republiški svet, s prispelimi sporočili, s sklepi in stališči občinskih organov sindikatov, s posvetovanji in razgovori, z drugimi obvestili in s pregledom tiska, ki poroča o delovanju sindikatov;
Rok: vsak torek in petek
84.	Druge vrste povezovanja z informativnimi službami in glasili delovnih skupnosti
Zbiranje, dopolnjevanje podatkov o glasilih in biltenih delovnih skupnosti, obdelava ter sodelovanje z organizatorji obveščanja v organizacijah združenega dela in v temeljnih organizacijah združenega dela;
Rok: po potrebi
Pomoč urednikom glasil in biltenov delovnih skupnosti pri uvajanju in utrjevanju organiziranega obveščanja za samoupravljanje v sodelovanju z drugimi sektorji in centri RS ZSS;
Rok: po potrebi
Pregledovanje biltenov občinskih svetov zveze sindikatov in drugih organov sindikatov v Sloveniji, svetovanje in usposabljanje urednikov za uredniško delo;
Rok: po potrebi
85.	Druge naloge
Zbiranje podatkov o protestnih ustavitvah dela in sprotno kontaktiranje s predsedniki občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije za hitro zbiranje nujnega informativnega gradiva, ki ga potrebuje center za raziskovanje samoupravljanja za sprotno analiziranje protestnih ustavitev dela;
Rok: po potrebi
86.	Pripravljanje predlogov za izdajanje publikacij za posamezna področja delovanja sindikatov
Priprava načrta in podrobnega predloga vseh publikacij, ki jih bo republiški svet ZSS pripravil za 8. kongres ZSS.
Rok: skladno s posebnim načrtom priprav 8. kongresa ZSS.
Priprava predlogov za založitev in izdajo priročnih publikacij sindikatov za sindikalne delavce ter njihova ureditev in priprava za tisk, denimo:
-	samoupravna delavska kontrola,
-	kdo odloča,
-	sindikati Slovenije,
-	kako obveščati za samoupravljanje
Rok: po potrebi
87.	Uresničevanje dogovora o Delavski enotnosti
Preverjanje rezultatov akcije za sklenitev dogovorov o Delavski enotnosti na podlagi poročil ČZP Delavska enotnost in poročil občinskih svetov zveze sindikatov o storjenih ukrepih. Določitev sredstev za sofinanciranje Delavske enotnosti v letu 1974.
Roki: oktober, december 1973, v letu 1974 po potrebi glede na dosežene rezultate
88.	Razprava o programski usmeritvi Delavske enotnosti na podlagi predlogov uredništva in izdajateljskega sveta ter organizacij sindikatov ter zveze sindikatov
Rok: december 1973
89.	Urejanje knjižnice ter dokumentacije RS ZSS za potrebe sindikalnih organov
Rok: stalna naloga
Naloge s področja telesne kulture, športa in rekreacije
90.	Sodelovanje pri izdelavi učnih načrtov za sistematično usposabljanje strokovnega kadra - organizatorjev športne rekreacije v delovnih organizacijah in sindikalnih organih
Sodelovanje z VSTK, Partizanom Slovenije ter občinskimi sveti zveze sindikatov.	,
Rok: za izredno šolanje januar 1974
za tečaje Partizana Slovenije junij 1974
91.	Izdelava analize stanja in potreb strokovnih kadrov — športnih rekrea-torjev v delovnih organizacijah in sindikalnih organih
Sodelovanje z ustreznimi raziskovalnimi institucijami.
Rok: november 1973
92.	Zagotoviti potrebno število delovnih mest za športne rekreatorje oziroma strokovne sodelavce na področju športne rekreacije v določenih organizacijah združenega dela in občinskih svetih zveze sindikatov
V	statutih in v drugih samoupravnih aktih organizacij združenega dela zagotoviti ustrezno opredelitev telesne kulture in športne rekreacije zaposlenih kot sestavni del poslovne politike.
Rok: december 1973
93.	Izdelava enotnega programa športne rekreacije za delavce v organizacijah združenega dela
Sodelovanje z visoko šolo za telesno kulturo in drugimi.
Rok: april 1974
94.	Organiziranje posvetov za usmerjanje in programiranje sindikalnih športnih iger v kolektivih ter med kolektivi v občinskem, medobčinskem ali republiškem merilu
Rok: januar 1974
95.	Priprava priročnikov in izdelava pravilnikov za organizacijo športne rekreacije v delovnih kolektivih
Rok: postopoma
96.	Popularizacija akcije TRIM
Sodelovanje z občinskimi sveti zveze sindikatov ter z delovnimi organizacijami in z bodočim enotnim vodstvom športne rekreacije v republiški teles-nokultumi skupnosti.
Rok: stalna naloga
97.	Počitniški domovi in delavski turizem
Ponovno izdelati analizo kapacitet in stanja počitniških domov ter drugih objektov, namenjenih oddihu delavcev; na osnovi analize predlagati pristojnim organom ukrepe za preprečevanje odtujevanja počitniških domov, za povečanje sedanjih kapacitet in načrtnejšo izboljšavo stanja delavskega turizma.
Sodelovanje z ustreznimi inštitucijami.
Rok: april 1974
98.	Proučitev smotrnosti in nujnosti uvedbe deljenega letnega dopusta
Še vedno v letu 1973 bo organiziran večji posvet o tej problematiki na podlagi ustreznih referatov in analiz. O rezultatih tega posveta bodo v sindikatih pripravljene razprave o tem vprašanju, sledili pa bi jim dogovorjeni ukrepi.
Rok: december 1973
99.	Izdelava analize obsega in oblik regresiranja dopustov in možnosti za izrabo letnih dopustov delavcev ter za gradnjo potrebnih zmogljivosti za oddih in dopuste delavcev
Sodelovanje z ustreznimi inštitucijami.
Rok: februar 1974
Druge naloge:
100.	Družbeni dogovori
Republiški svet ZSS bo kot podpisnik družbenih dogovorov sam ali preko svojih pristojnih organov pred podpisom posameznega dogovora opravil predhodne razprave o predlaganem osnutku oziroma predlogu ter vplival na njegovo vsebino. To nalogo bo opravil ob sklepanju o:
-	družbenem dogovoru o financiranju zdravstva in zdravstvenega zavarovanja,
-	družbenem dogovoru o usklajevanju pokojninskih in invalidskih prejemkov,
-	dmžbenem dogovom o ureditvi beneficirane delovne dobe v SR Sloveniji,
-	družbenem dogovoru o financiranju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji,
-	družbenem dogovoru o financiranju gradnje bolnišnic v SR Sloveniji,
-	družbenem dogovoru o otroškem varstvu in otroškem dodatku,
-	družbenem dogovoru o ureditvi skrajšanega delovnega časa materi z dojenčkom na osnovi 33. člena zakona o medsebojnih delovnih razmerjih,
-	medrepubliškem družbenem dogovoru o zaposlovanju,
-	družbenem dogovoru o štipendiranju dijakov in študentov,
-	medrepubliškem družbenem dogovoru o izobraževanju naših delavcev v tujini,
-	o medrepubliškem družbenem dogovoru o zaposlovanju v tujini in vračanju delavcev,
-	in drugih družbenih dogovorih, pri katerih je sopodpisnik.
101.	Problemi vajenske mladine
V	sodelovanju z republiško konferenco ZMS pripraviti gradivo. Posebej ga bodo obdelali posamezni sindikati in pristojni sektorji RS ZSS ter center za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Rok: november - december 1973
Priprava predloga sklepov oziroma ukrepov.
Rok: december 1973
102.	Proučitev bodočega oblikovanja stanovanjske politike v SRS s stališča potreb mladih delavcev
Sodelovanje z republiško konferenco ZMS.
Rok: oktober 1973
103.	Osnutek resolucije o načrtovanju družine in osnutek zakona o prekinitvi nosečnosti
Osnutek je v javni razpravi. Povzetek mnenj in predlogov občinskih svetov zveze sindikatov bo predložen koordinacijskemu odboru za načrtovanje družine pri RK SZDL. Z enakim namenom bo organiziran tudi razgovor s predstavniki nekaterih občinskih svetov zveze sindikatov.
Rok: oktober 1973
104.	Dejavnost na področju boja proti alkoholizmu in narkomaniji v SRS
Obravnava akcijskega programa boja proti alkoholizmu in narkomaniji ter
poročilo o delu koordinacijskega odbora pri RK SZDL v obdobju med dvema skupščinama, izdelava predloga stališč in sklepa o prispevku za financiranje delovanja koordinacijskega odbora pri RK SZDL.
Rok: oktober 1973
Naloge raziskovalnega centra za samoupravljanje
105.	Dokončanje mednarodne raziskave „Reakcije delavcev na hierarhijo v organizaciji“ (raziskava 09)
Priprava dokončnega poročila o raziskavi.
106.	Dokončanje naloge „Delavci iz drugih republik v SR Sloveniji“ (raziskava 31)
107.	Vključitev v mednarodno raziskavo „Avtomatizacija jn industrijski delavci“ (raziskava 33)
Namen raziskave je razen teoretičnega tudi povsem praktičen: izdelati napotila za dejavnost sindikatov, da bi v čim večji meri izkoristili pozitivne učinke avtomatizacije in preprečili negativne.
108.	Raziskava o stališčih delavcev do aktualnih družbeno-političnih in gospodarskih vprašanj (raziskava 34)
S tem bo zaključeno petletno spremljanje vrste odnosov v delovnih organizacijah, ki ga center izvaja že od leta 1969 dalje.
109.	Raziskava o učinkovitosti različnih oblik obveščanja v delovnih organizacijah (raziskava 35)
110.	Raziskava „Analiza samoupravnih sporazumov med TOZD“ (raziskava 36)
Opravljena bo na osnovi dogovora med republiškim svetom ZSS in Centralnim komitejem ZKS.
OPOMBA: Naštete so samo tiste naloge iz posebnega programa centra za leto 1973, ki še niso dokončane; republiškemu svetu bo decembra 1973 predložen celovit program nalog oziroma raziskav, ki jih bo center opravil v letu 1974.
Naloge Centra za družbeno izobraževanje
111.	Sistematično šolanje upravljavcev, sindikalnih in mladinskih kadrov (sklepi 4. konference ZSS, stališča predsedstva republiškega sveta ZSS in republiške konference ZMS ter delovni načrt centra)
Priprava sistema in organizacija za dvomesečni ali tromesečni tečaj za sistematično usposabljanje samoupravljavcev, sindikalnih in mladinskih kadrov.
Rok: oktober 1973
112.	Pobuda za organizacijo podobnih stalnih dvomesečnih tečajev za sistematično usposabljanje upravljavcev, sindikalnih in mladinskih kadrov v večjih središčih: Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto in Koper oziroma Primorska.
Sodelovanje s pristojnimi občinskimi organizacijami.
Rok: januar 1974	x
113.	Družbeno izobraževanje za potrebe javne razprave o osnutkih ustave SFRJ in SRS
Z zvezo delavskih univerz nuditi pomoč koordinacijskim telesom v občinah, ki vodijo ustavne razprave:
-	pomoč in svetovanje pri izdelavi operativnega načrta za organizacijo in vodenje javne razprave v občinah,
-	sodelovanje pri usposabljanju občinskih aktivov za vodenje javne razprave v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, društvih itd.
Rok: do zaključka javne razprave
114.	Priprava in izvedba seminarjev (skupaj z Zvezo delavskih univerz Slovenije)
-	štirinajstdnevni seminar za profesionalne sekretarje občinskih in medobčinskih odborov sindikatov ter svetov zveze sindikatov; seminar bo dvakrat po teden dni; vsebina: po posebnem programu;
Rok: november 1973;
-	predavanja za člane republiškega sveta zveze sindikatov in člane republiških odborov sindikatov o nekaterih temeljnih vprašanjih svetovne in jugoslovanske politike danes. Program pripravi center skupaj s predsedstvi RS ZSS in republiških odborov sindikatov.
Rok: november - december 1973;	'
-	tridnevni seminar za predsednike republiških sindikalnih konferenc;
program pripravi center v sodelovanju z RO sindikatov.
Rok: december 1973;
-	osnovni seminar za usposabljanje delegatov TOZD po področjih zastopanja;
seminar bo trajal po dva dni za posamezne skupine delegatov; skupaj z zvezo delavskih univerz bo vsebina seminarja razširjena na seminarje delavskih univerz posameznih občin.
Rok: pričetek seminjirja - januar 1974
115.	Problemski dvo - in tridnevni seminarji
Osnovni seminarji se bodo začeli v drugi polovici septembra 1973, trajali pa do junija 1974; vsebina bo praviloma prenesena na seminarje, organizirane v posameznih občinah.
Pripravljeni bodo v sporazumu z naročnikom oziroma ustanoviteljem.
Predvidene teme:
-	samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov,
-	stanovanjska problematika in problemi ter vprašanja hitrejše graditve stanovanj za delavce.
—	kadrovska politika in izobraževanje,
—	vsebina, naloge, problemi in organizacija samoupravne delavske kontrole,
—	samoupravni sporazum o združevanju sredstev in dela družbene reprodukcije,
—	samoupravne interesne skupnosti (nekateri problemi razvoja samoupravljanja v delovnih organizacijah, ki imajo poseben družbeni pomen, zlasti v izobraževanju, zdravstvu in kulturi),
—	odnosi in razmerja na relaciji: proizvodnja - banke - trgovina - zavarovalnice.
Naloge s področja samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov
116.	Konstituiranje centra
Center je šele ustanovljen; kadrovsko in organizacijsko še ni konstituiran. Skladno s funkcijo sindikatov in s tem povezano vlogoo centra je potrebno preizkusiti in dokončno opredeliti naloge, način dela in sistemizacijo delovnih mest.
Rok: konec oktobra 1973	)
117.	Usklajevanje samoupravnih sporazumov z zakonom in z dosedanjimi političnimi sklepi
Izdelava operativnega programa dela centra in predlog za dejavnost republiških odborov sindikatov ter občinskih svetov zveze sindikatov.
Rok: stalna naloga
118.	Zbori delegatov podpisnikov samoupravnih sporazumov
Ustvariti vpogled v dosedanji potek priprav za volitve delegatov podpisnic.
Pobuda skupnim komisijam podpisnic, da pripravijo in skličejo prve zbore delegatov.
Rok: november 1973
119.	Poslovnik o delu skupnih organov podpisnic samoupravnega sporazuma (zbor delegatov, skupna komisija, arbitraža, strokovna telesa)
Izdelava tez in organizacija razprav o njih. Izdelava predloga, ki ga bodo samostojno sprejemali posamezni zbori.
Rok: december 1973
120., Sindikalna lista
V dosedanji aktivnosti sindikatov seje pokazala kot dobra oblika, da smo stališča sindikatov k posameznim konkretnim problemom vsebine sporazumov celovito opredelili in javno objavili. Zaradi novih spoznanj in upoštevaje določila novega zakona bomo listo izpopolnili in verificirali. Izdelava predloga.
Rok: november 1973
121.	Spodbuditi samoupravno sporazumevanje po območjih
Priprava predloga „krogov“ podpisnic. Priprava tez za vsebino sporazuma za območje. Sodelovanje v nastajanju sporazumov.
Rok: postopoma
122.	Primerjalni pregled sistemov sporazumevanja v posameznih republikah
Izdelava analitičnega in aktualnega pregleda uveljavljenih rešitev in namer.
Rok: marec 1974
123.	Arhiv samoupravnih sporazumov
Ustvariti popoln vpogled v veljavne tekste samoupravnih sporazumov.
Rok: december 1973 (vnaprej stalna naloga)
124.	Sodelovanje z drugimi
Ustvariti tesne organizacijske stike s skupnimi organi podpisnic samoupravnih sporazumov, z inštitutom za ekonomske raziskave, inštitutom za delo, zavodom za medicino dela, zavodom za varstvo pri delu itd.
Rok: stalna naloga
Naloge s področja pravne pomoči članom sindikata
125.	Svetovanje in informacije članov sindikalnih organizacij pri uveljavljanju njihovih pravic in dolžnosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu pri varstvu samoupravnih pravic in pravic iz zdravstvenega, invalidskega ter pokojninskega zavarovanja
Rok: stalna naloga
126.	Zastopanje članov sindikalnih organizacij pred sodišči, upravnimi organi in samoupravnimi organi in organi organizacij združenega dela
Rok: stalna naloga
127.	Informiranje organizacij sindikata o delu službe, problematiki in pojavih pri nudenju pravne pomoči članom sindikata in uveljavljanju pravic iz medsebojnih razmerij v združenem delu
Rok: trimesečno in letno
128.	Sodelovanje in pomoč ostalim službam pravne pomoči pri sindikatih na področju SR Slovenije
Rok: stalna naloga
III.
Razen nalog, ki so naštete v prejšnjih poglavjih, bodo republiški svet in njegovi organi ter službe obravnavali predloge zakonov in drugih predpisov, ki pomenijo prilagajanje družbenoekonomskih odnosov novim ustavnim razmeram in so za položaj delavcev še posebej pomembni.
IV.
Metode za uresničevanje teh nalog bodo različne. Predsedstvo republiškega "veta ZSS bo med izvajanjem posamezne naloge ocenilo, ali gre za uresničevanje že sprejetih stališč sindikatov ali za odločitve o stališčih do obravnavanih vprašanj. Glede na to bo predlagalo republiškemu svetu ZSS, katere zadeve iz tega programa naj obravnava na svoji seji.