Dopisi. Od Savinje. (Pri aeji kmetijske podružnice) se je veliko o novih dačbenih predlogih govorilo in sklenolo, naj se prosi centralni odbor kmetijske družbe, da se na visoki državni zbor obrne a to prošnjo, naj se kmetaki atan pri novem dohodninskem davku izvzame, ker je vže itak po gruntnem davku hudo zadet iu naj se hranilničue uloge do 1000 fl. od davka izvzamejo. Tudi se je sklenolo naložiti poslancema tega okraja v državnem zboru gg. dr. Vošnjaku in dr. Forregerju, da se v tem smialu pri obravnavi omenjene postave izjavita. G. profesor Wilchelm iz Gradca je o hmeljarstvu govoril posebno o atroškib novega sadeža in obdelovanji, in dobro na srce položil, da se nibče čez svoje moči v hmeljarstvo naj ne spušča, ker ao stroški veliki, cena pa pri nobeni reči tako ne menjava, kakor ravno pri hmelji. Lansko leto je bilo zapeljivo, ker je bil hmelj drag. Valed tega je uže mnogo kmetov začelo hmelj saditi in ae v dolge zakapati, češ da bode mogoče v dveh letih vae poplačati. Kaj pa če spodleti, malo priraste ali cena padne? Bila so uže leta, ko se je moral cent po 20 fl. prodati in še stroškov blizu povrnil ni. Pridejo aicer tudi leta, ko se stroški po trikrat povrnejo. Da se včaaih malo hmelja pridela, temu je krivo alabo vreme, toča, posebno pa bolezni in razni sovražniki hmelja. O teh je g. prof. veliko govoril pa žali Bog samo v nemškcm jeziku in so kmeti nerazumevši ga vsi pred koncem všli. Ali ravno za kmete bi bilo potrebno takih potovalnih učiteljev, ki bi v živi besedi učili in apodbujali v tem za našo kmetijstvo veleimenitnem predmetu, kateri jsedajna leta še najboljših dohodkov daja. Z...v lz Ljutomera. (Preselitev vincarjev.) Že lanskega leta je bilo slišati, da se bode aedajni vincaraki red apremenil. Vzrok temu je sedajni nered, posebno raed vincarji samimi, kateri se smatrajo v najnovejši dobi menj ali več kot sopoaestniki svojih gospodarjev, in to na ta način, da imajo biti gospodarji sedaj od njih otlvisui. H temn se je pridružila še neka dniga misel ali moda, namreč, da vincar in njegov gospodar sta ai postala popolnoma dve tuji osebi. Posebno naši mlajši vincarji ne štejejo se več kot posli, kot udje goapodarjeve rodbine, v katere ima gospodar poaebno zaupanje, katerim izroči svojo rec v oskrbništvo, ampak so mu popolaoma tnjci, kojim ni mar za gospodarjeve reči; gledajo samo le ua svoj lastni hasek, da, celo nekateri so zadosti hudovoljni, svojega gospodarja ogoljufati ter mu napraviti nekakšiio škodo. Kot važen vzrok sedajne nevolje je tudi dolgi rok med odpovedanjem vincarskc službe in med preseljevanjem. Dozdaj je to trpelo prek tri mesece; v tejistej dobi pa so nevoljni vincarji imeli priložnost, maščevati se nad avojim starim gospodarjem; in napravili so mu po mogočnosti veliko škode. Zatoraj bode menda vsem gospodarjem všeč. ako rok med odpovedanjem in preael itvo bode kratek. Tudi naša gospodarska podružnica je vzela posamezne točke službenega in vincarakega reda v zadnji aeji dne 28. januarja in 2. febr. na pretres ter ae je glcde preselitve vincaijev ukrenilo tako, da bi naj ae vincarjem služba odpovedavala mcd časora od 15. do 30. septembra: preselitev pa uaj se vrši med 1. in 11. novembrom, t. j. do sv. Martina, kakor je bilo dozdaj. ¦— Takrat si opravi novi vinear setvo; skrbi za potrebno krmo in gospodar nima nobenih aitnob zaatrau povrnitve semena, krme itd.; takrat je poglavituo delo v goricah vse opravljeno. Ako pa bi se vršila preselitev konec meseca februarja, kakor se od. drugod nasvetuje, nastanejo iz tega največe sitnobe, posebno za gospodarje, kajti vincar, ki se bode imel seliti, bo zaliteval od avojega gospodarja, naj mu povrne setvo, ter njemu bode botel dokazati, koliko je posejal — več, nego je reanica; ravno tako bo spolagal vso krmo, tako da novi vincar ne najde nič, in gospodar skrbi zdaj za krmo! — Tako postane prepir za prepirom in najoatudnejše sitnobe. Zato ae nam zdi, da bi ta reč po našcm predlogu iu aklepu bila najbolj primerna, pa da nebi iz nje nastale sitnobe. Iz Konjic. (Z b o r o v a n j e k a t o 1. p o 1 i t. društva.) K zborn je prišlo toliko društvenikov, kakor že gotovo pet let ne, kar je dobro znamenjc. Društveni predaednik pokažejo namalano trtno uš. ter povejo v kterih krajih v Evropi sploh, in v kterili krajih v Avstriji posebej se je ta mrčes vgnjozdil ter že ncizmerno škodo napravil. Kterega traa se trtna uš loti, začne hirati in na korenini se najde krof. Po mnenji zvedencev poapešuje vgnjezdenje in širjenje trtne uši, ako se v peščenato zemljo vejnik deva, boljši je živinski gnoj ali pa kompost. Ker se omenjeni mrčea neizrečeno naglo množi in širi, je treba vinogradnikom previdnim biti, da iz krajev sadežev za goricc ne kupujcjo, ki so že okuženi, kar je sicer prepovedano, in pa brž naznaniti, ako se kje znamenja trttic uši pokažejo, da se veča nesreča odvrue. Drnštveni tajuik nasvetuje društvenikom, naj strastno in nepremišljeno v loterijo ne stayijo, kakor tista 72 let stara ženska na Dunaji, ki je 12.000 goldinarjev celo tnjega denarja v loteriji zaigi*ala. Ni se vsak pod tiatim planetom narodil, da bi se v loteriji obogatil. Tudi omenja, naj nihče arečk ali lozov takih velikih loterij iu društev od drugod ne kupuje, ktere ao v Avstriji prepovedane. In te ao: ,,Srečke meat Amiena, Augaburg, Ansbacb-Gunzenhaus, Antwerpen, Bari, Barletta, Briiaael, Bukareat, Freiburg, Finnland, Florenc, Genua, Hamburg, Lille, Neuenburg, Neapel, Oatende, Venecija, Reggio, Raab - Grazer, Pappenlieim, Pariz in Rotterdam." Kdor bi si takošnih srečk nakupil, bi se mu vzele in bržcaa bi moral iti v kajho kaše jeat. Splob je treba vsakemu previdnemu biti, da ga kak neznaa človek ne ocigani in ne opehari, ker ae ciganov in aleparjev mnogo po avetu nahaja. Narodni kmet R. ae zahvaljuje društvenikom za denar, ktcrega so pri zadnjem zboru proatovoljno darovali, da je bilo mogočf1 par eksemplarov ,,Slov. Goapodarja" za društvenike narociti. Navdušeno priporoča zbranim, naj ta list pridno in pazljivo čitajo, za kar gotovo ob nedeljah in praznikih nekaj čaaa najdejo, kajti mariborski ,,Slov. Goapodar" aedajno vlado in vse dobro podpira, ,,Kmetskenm prijatelju" po domače ,,Celjskemu lisjaku" pa uaj kožuli stepejo in ga pred vrata postavijo ali pa v ogenj vržejo, če pride koga ciganit, piška lovit in purane hrustat. Pri tomboli ae je med drugimi dobitki lepo število raznili Mohorskih bukev razdelilo, ktere je bil alavni odbor Mohorske družbe pretečeno jeaen zastonj v Konjice poslal, za kteri dar se mu a tem presrčno zahvala izreka. jTz Celja. (Veselica), ktero je priredilo katol. podp. druatvo pretečeno nedeljo 4. febr., obneala se je vrlo dobro. Pevski zbor, ki šteje 24 udov, rešil je svojo nalogo po splošni sodbi, izvrstno. Pošteno zaslužena je bila toraj zahvala, ktero je pred tombolo izrekel g. načelrtik, g. pevovodji in gg. pevcem, g. Vinktoru Krušič za njegov krasni aamospev : „ Cavatine Nr. 12" in g. Ivanu Gaberšeku za njegov šaljivi govor „0 vinu". Z velikim veseljem smo poslnšali lj\ibeznjivo piamo, ktero ao poslali premil. goap. knezoškof lavantinski katoliškemu podp. društvu kot odgovor na društveno čestitko k Njibovem 201etnem jnbileju. Okoli 170 oseb, Slovenci in Nemci, je igralo potem tombolo. — Iz Maribora. (R a z n e n o v o s t i.) V čitalnici je č. g. dr. Mlakar o židovakem Talmudu tako izvrstno in zanimivo razlagal, da je prošen bil nadaljevati. — Tukajnšji liberalci lovijo za volitve v okrajni zastop pooblastil, kakor da bi bili znoreli. Tega jim res ni treba, saj jih volilni red dosta močno varuje. — G. Pubelt, ravnatelj železniški pri sv. Jožefi, gre v pokoj. Naj le gre na prusko Nemško nazaj, od koder je prišel. Slovence je doata dolgo nadlegoval. V Pobrežji je pogorel J. Reibenschuh. V Leiterabergu so zmagali pri volitvab za arenjski zastop narodnjaki, v Oseku pa propali, ker je iz Wiirtemberga ,,privandrani" g. Pfrimer pooblaatila pobral in Kornfelda potisnil na županski stol. — Na gimnaziji ae je zopet alabo učilo. Dijaki noaijo polne koše aamib dvojk.