Leto V.
TRST, v soboto dne 8. aprila 1899.
Štev. 10.


IS
brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed.. — Uredništvo in upravništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr.
JRašim.
Vi ste naši Mi smo Vaši! — Skupaj kal zalivamo:
V	zemljo drago Rodno blago ; Nikdar ne počivamo.
Mi smo Vaši Vi ste naši!
Bratske meje naj ne bo! —
Trud, težava
Saj za prava
Naša — vse uči tako.
Vi ste naši
Mi smo Vaši! —
Komu za gromenje mar ? —
Glej kak snuje
Vse in — čuje —
Le propasti zdaj nikar!
smo Vaši Vi ste naši! — Bratksa roka temno noč:
V	polju rodnem Spet ugodnem
Bo pregnala — sloge moč! — 1. Z. Decoljub.
Zlata doba. Kadar bodo države toliko denarja določevale za šole — kakor za vojake — tedaj nastane zlata doba.
Bizmark moder mož.
Ta steber nemške države je nekdaj rekel: Na severnem Češkem se nahaja želodarska stranka, ki želi na vso silo združenje z Nemčijo. Ali ti naši „bratci" ne razumejo nemškega interesa. In vsak nemški kancler bi moral te ljudi, kadar bi hoteli k nam če treba s krvavimi buticami, zopet zapoditi čez mejo. — (Oh joj kaj poreče na to Wolf). Nemčija je zagvoz-dena med Francijo in Rusijo, ki so vedno pripravljeni polomiti nam kosti; zato potrebujemo mi prijazno Avstrijo, močno združeno, da se ubranimo zahodnemu „petelinu« in severnemu „medvedu". Ta naša dobra „boterca" zamore biti le edino Avstrija.
Če bi tudi mi kedaj dobili onih 8 milijonov Nemcev, pa bi mogli „prenočiti* tudi nam na vse čase neprijaznih dvajset milijonov Slovanov. — Ti bi nam bili taki kamen v našem želodcu, da bi jih ne mogli nikdar prežvečiti. — Avstrija naj bode zvesta straža Nemčiji, ona naj nas ovarje nevarnega slovanskega potopa.
Nemci naj bi pomislili, kaj bi bilo z nami ko bi se avstrijski katoličani združili z našimi. Adijo luteranska večina v državnem parlamentu. — Naj pride še Dunaj pod nemški klobuk, adijo naš Berlin. — Ne, to ne sme biti in ne bode nikoli. —
Seveda dragi moji, da naš Bizmark govori in si želi le take Avstrije — v kateri ima nemški jezik in nemški želod prvo in zadnjo besedo. — V avstrijski uri mora biti na vse večne čase nemški „cager". Da bi pa Avstrija kedaj postala slovanska to si niti sanjati ne smemo, — ker to je nezmisel, to bi bil grob Nemčije. —
Tudi grof Taaffe je skušal nekdaj pridobiti Fran Jožefa za češko krono — ali jaz Bizmark, vsemogočni na tej zemlji — sem dal svoj ^svarilni glas" od sebe. Ker češka krona na glavi Frana Josipa bi bil začetek neznanskih posledic. — On se teh nevarnih eksperimentov ne bode lotil — vam zagotovim. —
Bizmark ima pa vendar še toliko priza-nesljivosti, da dopušča, naj bi se tudi Slovanom dovolilo govoriti „za ognjiščem" v maternem jeziku in še celo šole bi jim privoščil ; a seveda le s tem pogojem, da bi nosila Avstrija o delavnikih in praznikih samo nemško srajco. Na vsaki stezi, ki pelje čez državno mejo, bi moral stati nemški dvo-glavi odler. —
Na javnih poslopjih ne bi smel šopiriti se drugi jezik kakor nemški. — To se pravi Bizmark je želel obstoj Avstrije a samo in edino v nemških hlačah za vse večne čase. Ako bi hoteli Slovani Avstrijo poslovaniti, bodo prej pisali patru Bizmarku na oni svet za dovoljenje. Toda slovanska zgodovina ima svoja pota, katero noben meč ne ustavi.
Življenja sladkost.
Pravo življenje sveta iz srečne ljubezni, To-le življenje, to res daje trpljenje samo! Ali če zdriižis, sobrat, s trpljenjem ljubezen
presveto,
Dragi, li ne u dobiš pravo življenja sladkost.
Sprava kje si?
Odkritosrčna ^sprava" med narodno in narodno stranko na Kranjskem plačuje nemškemu gledišču žaljive predstave proti Slovencem v beli Ljubljani letnih 6000 gld-podpore.
Kritik.
Kritik se na vse pisatelje oz:ra, Knjige njihove skrbn6 prebira, Vse moči napenja trudi se in trudi, Da bi kje iztaknil kak pogrešek Ludi; Če ne najde nič — globoko se začiidi, Togolf se ter z ušesi jezno miga, Da njegova ni ta lepa, zlata knjiga.
Zložil Vitor Luto.
Sree-pumpa.
Na neki višji dekliški šoli je predaval stari gospod profesor navzočim učenkam o notranjih organih človeškega telesa. Razloživši pomen raznih organov, pride tudi do srca in pravi: „Moje dame ! Jeden najvažnejših delov človeškega telesa je naše srce, brez katerega bi mi ne mogli živeti. Ako srce preneha liti je z nam prof. Srce posreduje tok krvi po telesu, jemlje kri in jo zopet odpošilja, radi česar ga prav lahko imenujemo pumpo (sesalko)."
Med navzočimi učenkami navstalo je po teh besedah gospoda profesorja pravo izne-nadenje. Jedna izmed njih se ohrabri in reče: „Ali gospod profesor, to bi se vendar ne strinjalo, ako bi kdo rekel: ti še ne poznaš moje pumpe — ali ti si mi v mojo pumpo utisnjen — ali moj pumpno ljubljen — ali moj pumpelček". Videvši korajžo prve, se še druge učenke ohrabrijo ter zopet druga pravi: „Gospod profesor, kako bi se to slišalo: pumpa, moja pumpa, zakaj si tako žalostna — ali če bi se bojazljivcu reklo : pumpa mu je v hlače padla — ali polastil se je njene pumpe — ali moja pumpa je rajsko vesela.' Tretja zopet pravi: „No, kaj bi pa bilo pri kvartanju, kaj si zaigral ? odgovor bi bil: pumpo. Kaj je „adout" (briškola) „pumpa", punpin-fant, pumpina-dama, pumpin-kralj." Zopet jedna se oglasi in pravi: ako bi jaz bila bolna na srcu in bi me zdravnik vprašal kaj me boli pa bi mu odgovorila : pumpino napako imam — ali pa bi ženin nevesti pisal: misliti si moraš, kako moja pumpa po tvoji pumpi hrepeni — ali pri poroki bi se reklo: dve pumpi sti se zvezali — ali pa bi kdo kaj slišal in bi to pozneje pripovedoval ter zaključil z besedami: tako mi je bilo, ko sem to slišal, kakor da bi me z nožem v pumpo
zabodel — ali pa bi katera dama rekla: moja pumpa je polna — ali pa bi kateri dobrotnik umrl in duhovnik bi pri nagrobnem govoru izrekel besede: bil je zelo dobropum-pen, njegova pumpa je sicer nehala biti, njegova dobra dela pa bodo ostala kakor spomenik itd. — Ali pa bi se reklo, ta je trdopumpen, ona dama je tako mehkopumpna,, da se precej v jok spusti — ali pa ta ženska je ozkopumpna — ali ona dama ima pumpne počutke — ali pa ona reva je pripovedovala z okrvavljeno pumpo*.
Na to je bil gospod profesor s pumpani vseh pričujočih gospic pumpno naprošen, naj preklice prej izrečene besede, kar je tudi po kratkih pumpnih besedah velikopumpno storil. Zatorej se imenuje odslej zopet srce, kakor se je imenovalo prej. Izraz pumpo pa bodo rabili odslej kakor doslej le oni, ki so poslali finančnega ministra na dopust, pa se jim je zgubil, zategadelj bodo pumpali.
A moja pumpna bralka kakor tudi bralec bodita iz vse moje pumpe prav pumpno pozdravljena
%
V prodajalniei.
Dajte mi 50 nvč. jezika, ali ne tistega
„del dolce s-i" nego sviuskega, je boljši.
&
Pesem od kovača.
Štajerska narodna.
Kovač si je zažgal tobak
In v hišo skočil je mačak.
O
Pa baba mu je skuhala
Koruzuih žgancev piskra dva.
(XI
Na strehi je zapel kokot
In v hišo stopil je gospod.
Z
Pa kdo ste velki vi gospod ?
Ja jaz sem tisti „poštni pot" !
+
Prinesem pismo z Marpruga
Od vašega študenteca !
#
Kaj ? ! pismo od mojega Južeka ?
Mercina, nič mi ne velja!
Desetak pa že 'meti če!
Ker ve, da oddal sem žrebe.
%
Oj čakaj ti krvavi sin,
Naj v roke tebe jaz dobim
Še juter pojdem v Marprug sam
Desetak ti po plečah dam!
s
Oj, dobro jutro ! otec moj!
Ste prišli gledat za menoj.
A
Kak mamki se doma godi, Ste penez kaj prinesli mi!
Od penez mi ne zini več,
Da ti ne zdrobim s palco pleč.
±
Zdaj pojdi z menoj marš domov Boš dober za kovačnico.
K
Raztrgal si že dosti hlač Pa nemški še ne znaš, mrtvač.
X
Domu pa iti več nečem Še rajši pa k soldatom grem.
x
Moj zlati Južek jojmene,
K vojakom, le k vojakom ne!
□
Jaz kolko češ ti penez dam, Študiraj le za mešni stan.
0
Če daste kolko čem imet Študiral bom še dvajset let.
ž=
Tak srečen je pač vsak študent
Če v glavi nima — slame cent.
+
Bog živi naj študente vse,
Očete in matere.
□
Bog živi na kaplane vse
Fajmoštre ino kuharce!
$
V Tržaški loteriji.
V Trstu je neki Slovenec šel v lotarijo, da bi igral tri številke, in ko noter stopi pozdravi seveda po slovensko : Slovenec : Dober dan ! Lotarist: Bon žorno. S. : Kje je ta teden stava ? L.: No kapišo slavo! Sprechen Sie deutsch ? S.: Niks taič!
L. : Ma — dunkve, kaj ste ga mislu rečti ? S.: Sem hotel vprašati, kje je ta teden stava ? L.: Na Trieste !
S. išče po žepih stare številke katere je že
večkrat igral pa nič zadel. L.: Katerega numare ga boste igrau ? S.: No — katerega ? ! Moje ! L.: Ma jest sem ga teu rečti katere numare ? S.: A-a-a, katere? 10, 32 in 50. L.: Ga boste z ambo ? S.: Koga ? mi ni nobeden nič kriv ! L.: Ma no, jest sem ga rečti, če ga boste
igrav tudi ambo! S.: (Jezno) Zapišite tam na vsako nekaj, da grem enkrat preč od tukaj.
Nova špraha!
Cujte in strmite!
Kakor še nobena špraha ni čez noč nastala, tako je nastala naša nova špraha. Sveta dolžnost vsakega je, da se je priuči, ker ni težka za nikogar, samo da ima človek glavo nad ušesi. Ime nove šprahe je francosko. Zove se s polnim imenom : Latovska špraha !
Le poslušajte! Li mite lo smote lirji štite, Li vsite lirji pastite, Lince vite ladi rate lijemo pite. Lar kate lamo imate, Le vse lamo prodate, La date la zate vince mite lajemo date.
Poslovenjeno : Mi smo štirji, Vsi pastirji, Vince radi pijemo. Kar imamo, Vse prodamo, Da za vince dajemo.
Gotovo je vsakemu znana ta pesem. In kar je še najbolj imenitno: vse se da, v latovski šprahi v obliki pesmi povedati, ker latovska špraha ne pozna proze. Silno koristna je torej, ali prav za prav potrebna in sicer krvavo potrebna za one ljudi, ki se hočejo pečati s pesnimi. Kar po latovski šprahi naj jo vrežejo in kmalu se jim bo vse spiemenilo v verz. Tudi to posebnost ima ta najnovejša vseh šprah, da ima vse polno rim, vsaki dve besedi se lahko rimate. Bog daj, da bi imela veliko posnemovalcev. Kako pa se morajo besede staviti in različna pravila — prihodnjič.
Smuk čez vrh.
Mi smo možje....!
Mi smo možje in kot takim pravilno Moralo vse bi nam biti pokorno, T<5da narobe je, — žensk preobilno Vodi za nos nas, vladuje osorno.
Vitor Luto.
Ribniški rešetar.
Pršu s'm z Rak'ka proti domu črez trg S. in se ostavil pr T....govih in si poklical četrt vina, da bi zvajdu če buam kaj siihe ruabe predal ze „bale" k ohcetam — pa jo bla smola. —
V tist'm trgu je 5 magnatskih sinov, ki so že dolajtn' in b' se vs' rad' ženili samu če b' dobil' nevajste take le: prvič: jaku lajpo, drugič: jaku pridno, tretjič bogato. Iz sije skušne pa vajm de naj tu moguače, de b' imajla ana al druga vse tje 1'stnust'
prev gvišnu ana manjka. — Če je pridna in bogata, naj lajpa. — Če je la j pa in bogata naj gvišnu pridna, in če je lajpa in pridna naj pa bogata —. Iz t'ga rezvidjo ženini, da je narbolj pametno, če o pepelnici ploh dobijo in čakajo, da dobijo svoje neveste z vsejm' 3 čednastimi. Prašaj kje ?!!
Pri spovedi.
Spovednik kmetiču : Ali ste kaj grdega naredili postavim s kako ženko ?
Kmetic.: Da, danes dopoldne sem stranišče kidal, pa mi stara ni hotela iti pomagat, ker ji je preveč smrdelo, moral sem ga torej sam.
Spovednik: Jaz ne misli ai tako. Vprašati sem vas hotel, če ste kaj poželjenju svojega mesa stregli.
Kmetic: Saj imam otroke, da mi stre žejo. Mesa pa ne jemo veliko, ker smo bolj ( revni, samo ob nedeljah, pa še takrat skoraj samo kosti, da je le ,župa", ker je hudo za denar.
Tudi laščiua nekaj velja.
Možje in ženice, vi gotovo poznate našega Žorža iz Rihenberga. Dobro. Bil je te dni živinjski semenj v Gorici. Tudi naš Žorž je gnal svojo kravo — lepo sivko na prodaj. — Med potoma si je možakar mislil to in ono. Poglejte kako lepo zavite rogove ima, pa to vime, naj le pridejo mešetarji, jim že pokažem kako se z kravo ravna. Danes bode gotovo mnogo lahov na trgu. Če bogda, jo že komu prav pošteno zasmolim; sicer pa kdor jo kupi se ne bode kesal. Obrni sivka, kam ležeš v travo — rada bi se napasla — le potrpi še malo, kmalu smo na sejmu. — Tako in enako je mislil naš Žorž. Lah in mešetarji hodijo po sejmu. Mešetar: Čujte, ta bo za Vas, čalajt se biele vache. To je krava. Žorž, koliko prašate za krava ? Poglejte prej živino potem šacajte ali ni vredna 150 gld. — odvrne Žorž. Furlan : Se el diš. Mešetar: Praši 150 gld. — cento cnkvauta gobi. Furlanu se je krava dopadla, bal se je da jo mn kdo drugi ne odnese pred nosom, zato gliha dalje: Mož, daste krava za 130 guldinar. Žorž: Ako imate misel, uzenaite jo zadnja beseda, ne več ne manj 145 kebrov. Furlan : vole 140 guldinar. — Mešetar prime oba za roke: velja ! — Zorž ki je bil tudi s kupom zadovoljen se hoče še v zadnje laški pobahati in potrdi kup: Velja ! cent un kva-ranta ! Furlan : Va ben, tukaj imate kaparo 15 guldinar. Šli so v krčmo, tam je furlan odštel Žoržu sto en goldinar 40 nov. Žorž
se brani, pa revež je dal sam besedo v laškem jeziku. In obveljalo je, ali 7gubiti dvojno ; kaparo ali dati kravo za: cent un kvaranta.
Zakaj in zakaj ?
Očetu se je stari polič ubil. Pošlje torej svojega sina po drugega. Prodajalničar mu ga da ter ga vpraša, zakaj ga bo potreboval. Zakaj ? vprašs fante. Da ! odvrne prodajalec. Zakaj neki, zato, ker se je oni ubil! odgovori in odide domov.
BOLNA ŽABA.
No, Miha, kam se pa tebi danes tako mudi ? vpraša krčmar nekega ponedeljka po-poludne svojega »znanca", kateri pa danes ne zmeneč se za njegovo gostilno kar naprej hiti. Miha, videč krčmarja stati na pragu, mu pravi: Veš ko sem šel doli mimo one velike luže pri opekarni, sem slišal tam v vodi jedno žibo strašno vpiti ter sem si mislil, da mora biti gotovo bolna; drugače bi ne vpila tako grdo. Sedaj pa jej grem h konjederki po ,arcnij".
Ko pa krčmar kmalu potem vidi Miho iti že nazaj, ga zopet vpraša, kako da je tako hitro opravil ? Miha mu reče: Nisem bil še dospel ni na pol pota, kar se spomnim, da konjederka vsako bolezen le na vodi pozna. Sedaj pa se vrnem k žabi, da mi bode dala vode
±
Nace in France se prepirata v krčmi, kdo da bi znal bolje nemški. Toliko pa znam, pravi Nace, da bi me med Nemci ne mogel prodati. Vrjamem, pravi France, saj bi še kupca ne dobil, ker si tako grd.
Karlovski Janez ne3e koš na hrbtu, pa tako obrnjen, da je dno na vrhu. Na vprašanje, zakaj ima koš tako obrnjen, odgovori: Zato, da me kdo ne vpraša: kaj neseš v košu ?
t:
Upnik svojemu dolžniku : Ali bi mi mogel povrniti danes oni denar, ki sem ti ga posodil ? Grem namreč jutri na semenj in ga bodem pstrebova).
Dolžnik: Pa doma ostani, jaz tudi ne grem.
Sodnik: Vi ste se naučil lepo rokodelstvo,
ali Vas ni sram krasti. — Tat: Gospod sodnik, moje rokodelstvo je bolje od vašega, samo recre Vašim stražam, da me puste na miru.
Str. 4
BRIVEC
BRIVEC
„Mir" in njega čestilci.
Brivčevim čitateljem prinašamo simbolično sliko o mirovnem kongresu v Haagu na Nižezemskem dne 15. maja v tem letu. Čvrsta dojilka pelje ,,mirovno dete", katero se je rodilo na Ruskem. Sam beli car Nikolaj II. je duševni oče temu detetu. Pri krstu dobilo je ime „Mir".
Vsa Evropa se je začudila, ko je iz „svete Rusije" prišel prvi glas o tem detetu in njega očetu. Evropejske države, ki so takorekoč natlačene z orožjem in smodnikom, niso niti mislili, da bi se znal kedaj roditi „Mir" svetovni mir kje na zemlji kamo li v Rusiji. In glej čudo! v „barbarski" Rusiji, iz nepreglednih ruskih planjav in step zašumel je orjaški glas : „Mir se je rodil v nas". Njega veliki oče, ga je poslal v svet. Ali bode otrok živel in dorasel v svetovno srečo vsem pozemskim narodom in državam je vprašanje časa. Na bližnjem kongresu se pomenijo orožne sile ter razsodijo, bode li ,,Mir" dorasel v krepkega fanta.
Brivec mu želi, da bi živel in zmagal v blagor Slovanstvu in ČlO-večanstvu.
Časnikarski kongres v Rimu.
Kongresu je predsedoval žid Singer. — Ne smemo zabiti, da je zastopal tržaško časnikarstvo med drugimi tudi Edinost, Novi List, Našo Slogo in Brivca goveruator na lesnem trgu žid T. Mayer. Kakor piše sam, govoril je tudi z laškim kraljem, ter mu milostno priporočal tržaške Slovence.
Humbert ga je neki prašal: Čujem, da je vaš .Piccolo" zelo razširjen list.
Mayer: Maesta, to je res in sem ponosen na to, posebno pa še, ker ga Slovenci kaj radi čitajo, raje ko njih liste.
Humbert: Pa vender ste jim tako sovražen.
Mayer: Maesta, črede che per due soldi io volti la faccia al nostro benedeto Magistrato per correre dietro ai belli occhi dei Sloveni. Un Mayer non lo fara mai.
Maver prinese gotovo kako „madajco" iz Italije.
Pijaneek.
Stara mi je naročila naj ji prinesem zajoa — ali s« bods čudila ko zagleda „mačka".
Str. 5
Skopuhu ua spomenik.
Tu počivaš r zemlji hladni Zdaj skopuh, denarja gladni; Vse življenje si nabiral Blago in ljudi odiral, Kar pa drugim ti si vzel, Sam ne bodeš več imel.
Zlatov kup bo kmalu minil, Kakor prišel je, bo zginil In zato, ker ti le blago Bdo je na svetu drago Kaže spomenika bron : Tu leži — sto tisoč kron.
Silvester.
Židje znajo!
Židje podpirajo vsako stvar, katera od-vračuje pozornost na njih rod.
Židje kurijo oni neznosni jezikovni boj, da prepirajoči v tem času pozabijo na velikansko sleparstvo židovstva.
Židje podpirajo najnovejšo gonjo proč od Rima v nemški hlev, da se v tem pozabi na ono židovske sleparije in zapeljivce krščanskih deklet.
Židje netijo ogenj za slučaj, da sti se dve velevlasti v navskrižju, da pride tem bolj gotovo do spopada. In kedar nastane boj delajo najboljši sgšeft" s špijonažo in kot vojni liferanti.
Židje si želijo vojno, ker dobro vedo, da v tem času nimajo vlade ne časa ne prilike misliti na rešenje .židovskega vprašanja".
„Kikerikiu.
V Divaški krčmi.
Gregor: Prosem, zakaj nejste naročen na Brivca, ku zmerom kej smešnega pove, kukr anmu oštirju se tu vndr šika. Krcmar: Na „Zgun" srn biu napisan ma so zbrisali, na Brivca se bi napisau ma shaja samo dvakrat. Gregor: Brivec pride trikrat na mesec. Krimar: Ma, da bi shajau saj petkrat na mesec potle bi pisau prece punj in pej tudi jest l'hko živim brz Brivca. Gregor: Ma kukr Vi ku jemate dnarje bga lhko jemo in tudi ? vaše šiše te prvi tečejo r kuli d' zvejo kej je nutr kdr pride; jen p'j kukr jest videm, be žihar shajov za Vas desetkrat jen Vi be jemu vselih kosmato brado ia slabe telente.
Micm Čika.
[str&» 6
BRIVEC
Fabrika laških aposteljnov.. Ker našim sosedom ne ugajajo slovenski duhovniki, so menda odprli v Kopru fabriko italijanskih aposteljnov. Ali ne morda za to, da bodo isti podili nas ia naš jezik iz cerkve ?
Kje ga dobimo ? Slovenci v Trstu bi tudi radi sezidali si kedaj „Narodni dom'. Kam pojdejo pa po slovenskega restavraterja, ko niti Ljubljančani na vsem Slovenskem niso mogli najti gostilničaija Slovenca — za njih ,dom".
Nemogoče. Janez: Se greš metat, Jote? Jože: Kar pojdi se, meni se ne zljubi.
Vedno več ima.
Svindeles : Kako je ? Dibeles : Dobro ! Svin.: Imaš, dosti denarja ? Dih. Zmirom ?
Svind. Kolikrat preoblečeš srajco ? Dib. : Vsak mesec enkrat. (Se razideta).
Leto pozneje. Švind.: Kako je? Dib. : Dobro!
Švind.: Imaš dosti denarja ? Dib. Zmirom.
Svind.: Kolikokrat preoblečeš srajco ? Dib. : Vsakih štirinajst dnij. (Je namreč obogatel) (Se razideta.)
Leto pozneje. Svind. : Kako je r Dib.: Dobro !
Svind.: Jmaš dosti denarja ? Dib.: Zmirom !
Svind.: Kolikrat preoblečeš srajco ? Dib.: Vsak teden po enkrat. (Je obogatel spet). (Se razideta).
Leto pozneje.
Svind.: Kako je ? Dib.: Dobro!
Svind.: Imaš dosti denarja ? Dib.: Zmirom !
Svind.: Kolikokrat preoblečeš srajco ? Dib.: Vsak dan (je obogatel.) Scind.: Kaj pa, če bi še bolj obogatel, kolikokrat bi se potem preoblekel? Dib. : Potem bi pa zjutraj, ko vstanem, srajco oblekel in slekel, oblekel in slekel iu tako cel dan do večera, ko grem
spat!	Smuk čez vrh.
Otroka. Dva otroka jedla sta rižot, Zraven pila pridno petijot. Eden se ga dobro je navlekel Drugi se presneto v jezik spekel.
Izjava. V 8. štev. je .Brivec" prinesel dopis iz Ajdovščine. Ker se pa sploh misli in sumniči, da bi isti dopis pisal Jož. Hrovat, gostilničar isto tam, izjavljamo, da oni dopis smo prijeli iz druge roke, in da omenjeni Hrovatin ni Brivcu poslal nobenega dopisa.	Uredništvo.
DOPISI.
Iz Gor. Vrtojbe. Ali nisi prav nič slišal »otec Biivec", kakšnega vrlega Džavanaimamo mi Vrtojbenci. Na kratko Ti ga opišem in orišem : Kosmat je kakor jež, jezičast je kakor najhujša klepetulja, naroden je kakor najbolj zabit kmet, ker k njemu prihajajo vsaki dan pisma trgovinska najbolj hudih nam za-grizencev pod naslovom: Signor Giovanni . ... g; žeplenic ni imel in jih nima Družbe sv. C. in M., kave ravno tako nima od založnika gosp. Jebačina, za slov. stvar ni dal niti vinarja ; dobra duša je, da je le malo takih, ker pri njem je zbirališče najmodrejših pijancev in »svetnikov1 žganjepivcev in tistih ki nimajo »borota" ter jejo in pijejo „na kredo*. Kakor vidiš, brate Brivče, je naš Džovani res imenitna »pršona". Neki »Vrtoj-benčan" pa ga pere v Soči. Naj ga 1 Brez zamere !
Modrijan.
Iz Vrhnika. V trgu ki leži med Ljubljano in Logatcem (morebiti je bil Vrhnik) ponudil je pred nekim časom kmetič iz Blatne Bre-zovce obče znanemu »pravponižnemu" gostil ničarju ,Matevžku" 20 centov sena, cent po 70 nvč. Imenovani gostilničar je bil s kupom zadovoljen ter reče ,porka svet", kaj ni morda vrejdno (izvleče iz žepa denarnico rekoč) ^zakleta duša" tukaj imaš 50 gld. are.
No ta človek zna v resnici dobro računati, postal bode ščasoma še profesor matematike,
v
Iz pod Cavna. Predragi Brivče, tukaj je mnogo kosmatiuov. Da bodeš pa vedel kam ti je iti pridi kar naravnost v vas »sred sveta", v kateri se nahaja »Vseučilišče" lisičje modrosti. Tam poprašaj po glasovitem ,botr' nutetu*. On ti bode vse potrebno pojasnil, kje da so oni kosmatini, ker „botr Nute" zna prav dobro kje stanuje ta slavna
družba; ko bi pa ne imel ta časa, popraša? pa po »tinetu*. O a pojde kar oborožen s teboj in ti priskrbi v znak spoštovanja še voznika »botra Vinčenča", brezplačno te zapelje v vas, kjer ti kosmatini prebivajo; za-Btonj ne boš bril, kajti ti reveži imajo krone prejete „za pot" k volitvi v Šempas. Pri tej priliki ne pozabi dobro obriti podžupana Tomaža ; on je namreč posojal krone za „fru-štek", manj premožnim tudi samo pol krone. Ko bodeš tam, ostrži dobro tudi »morskega palka" spoznaš ga, ker je visok in koščen možak, žareče mu gledajo v suh obraz zatopljene oči pod katerimi mu čepi mali špi-časti nos kateri pa ni znal ta dan opravljati svoje službe, da bi bil zavohal skrivna poiojila. Ta zadeva zna priti še v sodne spise v večen spomin. Pa ne vtegnem posameznega opisati, obrni se Gorici do onega, ki čestokrat brez da bi kaj plačal in še posebe naročil, čita sam posamezne časopise; menda se kliče državni pravdnik, ali kaj jaz vem, on ne privošči kadar je kaj vlastnega v kterem časopisu nam čitati najbrže zarad tega, da se ne pohujšamo, ta je pač skrben. Ta možak ima te kosmatine točno poleg drugih zarad »kronske vrednosti" popisane, ne vem zakaj si jih je dal on popisati, saj niso nič kradli. Najbrže si jih je dal popisati, da bode vedel kedo, da so, ker spominske plošče bi višje oblasti ne dopustile vzidati v ono dvorano, kjer so krone služili. Pač čudni so ti ljudje božji, kakor je ravno ta državni pravdnik, on vtika svoj nos povsod mesto, da bi pustil primiru temu »palku4 svoje mreže plesti in v iste krone loviti.
Predno se posloviš od tvojih spremljevalcev »botr Nuteta* „botra Vinčenča" in „vorschriftma9sig" oboroženega „Tineta" iz „sred sveta", dovolj da jih obriješ, tem ni treba drugega plačila, ker ti trije so tudi za šempaske volitve marsikak brezplačen korak napravili. Ko jih zadene sodni dan, ti ho!em že natanjčneje poročati, kako se jim godi v Jozafatovi dulini.
Pod Cavenski obat.
Iz Polšnika pri Litiji. Dragi Brivec 1 Prosim Te vljudno pridi enkrat, ko potuješ po Kranjskem, tudi v našo vas, da obriješ nekoliko naše cenilne može. — Ti so ti ka-veljni", da jim težko kje najdeš para. Cenijo ti malenkostno škodo tako visoko, da se ti kar jezijo lasje, ko čuješ njihovo izjavo, in hudomušneži celo trde, da na cenitev umejo manj, kot za^ec na boben. Pridi torej dragi mi Brivec, prej ko mogoče v naš kraj, da tiste pošteno obriješ iu tako zadovoljiš nas, sosebno pa mene udanega ti
Vsevedeža.
Listnica upravništva Gosp. V. potrjujemo, da ste plačali naročnino do maja 1900. —
Gospodje blagajniki bralnih društev iz sledečih krajev so naprošeni pomisliti ali so plačali naročnino zadnjih dveh let: Oreliek, Tržič, Radeče, Žuzenberg, Cerovo in Solkan. (Dalje prih.)
Opominjamo zopet stare dolžnike na njih dolžnost!
Edino pravi
Paglianov sirup
kri oeišeajoe.
Ne jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano — ustanovitelj tvrdke v Florenciji, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi za-mogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz e-dine fabrike prof. Girolamo Paglianr iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatljica mora imeti od fabrike depozitiran pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schutzmarke.
Ysj drugi pečati so ponarejeni.
D. I. Z ADNIK
i
Trg sv. Ivana 6 (uhod ulica Legna)
Trgovina
manifakturnega blaga
in drobnarije.
--<©>-
Izdelujejo se možke x; obleke in perilo, po meri.
Pri moj tvrdki
Schivitz & Comp. y Trstu
se dobivajo
stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge.
Garantiram dobroto vsega blaga.
Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
Mat. Zivic, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.	5—10
m
Domača krojač«
ulica S. Maurizio št. II, II. nadst.
Podpisani javi slav. občinstvu, SI da kroji obleke in perilo za go-spode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo pride tudi na dom jemati mero in naročila. Priporočuje se Tržaškim in zunanjim Slovencem udani
Josip Vicic
krojaški mojster.
Dve sv. Ivanki.
»Kaj maraste Marika, ke jemaste tašne taju solne z brunela". — „Ja, sej jih imaste tudi vi lehko — beište čedol h Pepetu Krašovcu tam najdeste takšne ku česte. Dobite na zbiro: z brunela, se svetlim pontalom, se žametom spret. Tudi ima rumene škarpete visoke za zvezat in tudi r a otroke, černe ali kukar se zbereste". — Ma či je ta betega ?" — Kaj ne znaste, saj hodijo vsi naši manderjarski, moški in ženske dol. Dobite ga tam pri cerkvi st>. Petra le prašajte po Pepetu Krašovcu, vsi vam ga pokažejo.
Jožef Stantič
čevljar v Rosariu,
„PRI KRONI"
v ulici Geppa št. 10.
Podpisana naznanja, da je prevzela imenovano gostilno ter se priporoča slavnemu občinstvu. Toči izvrstno pivo, vino istrsko, dalmatinsko in belo. — Kuhinja je vedno preskrbljena z svežimi jedrni.
Za mnogobrojni obisk priporoča se udana Ana Čepirlo.
pri sv. Ivanu
št. 336
ima veliko zalogo vsakovrstnih ko-lonijalnih jestvin kakor : kavo, riž, olje, kis in razne moke in močnata jedila. Drži v zalogi razna manifakturne tkanine za oblačila. — Cene primerne. Tobakarna. — Za obilen obisk se priporočuje : Ana ud. Gašpercič trgovka.
Domača gostilna.
Podpisani vabi svoje rojake in druge Slovence
v svojo gostiluo, v ulici Madonnina št. 29
Poleg gostilne jo tudi vrt za igro na krogle.
Točil bode dobra vina, vipavska in istrska, kraški teran
KOSLEKJEVO PIVO. Rojaki stanujoči pri sv. Jakoba in drugi gostje dobe v moji gostilni vedno dobro, ledno in točno postrežbo.
Tudi za prigrizek je priskrbljeno. — Priporočuje za obili obisk.
Spoštovanjem Martin Marc gostilničar.
r»!wKV> vv.
Tn^rrnriTriTTnrrjTTrnTrTrmTniituiiiiiii
EDINO PRAVI PAGLIANOV SIRUP
ki čisti kici.
OPOMIN v interesu lastnega zdravja.
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pa-ffliano iz Florencije (ne od Ernesta ali drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuša drznostjo slepariti občinstvo, češ, da je njega sirup pravi. Ali to ni res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvrdka Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki hi upal dokazati nasprotno, kar pa 'Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij Via Pandolfini 18. Vsaka stekleniea ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modt-em polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
Prodajalca jestvin VEKOSLAV PEČENKO
Ulica Commerciale št. 11.
Naše slovenske gospodinje, hišne in druge, katere stanujejo v obližji moje pro-dajalniče naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino :
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka sveče, frank itd.,
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago.
Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani 2—2 Vekoslav Pečenko, trgovec.
Rusko-slovenski slovar
sestavil Hostnik, izdala
GORIŠKA TISKARNA A. GABERŠČEK
v Gorici. Stane samo 3 krone Slovenska mladina, ki želiš čitati ruske duševne velikane v izvirniku, in si tako nasrkati slovanskega duha, segaj pr dno po ruski slovnici, katera obsega slovnico-slovarček in berilo.
_____
kavo, čaj, olje, riž, inakerone, delikatese, sadje, ribe, vina itd.
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele' o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje, itd O«- Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsa-kojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem
ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
HHHilH Leta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessner, v Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerki)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
V »Gorišti Tiskarni" A. Galjncek
V GORICI
izšel je ravnokar
BEN-HUR
sloveti roman iz časih Kristusovih Ceua mu je: 1.20, po pošti gld 1.30, NaroČila je pošiljati naravnost na tiskarno.
ftnonnancora_________
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato založeno pekarijo-proda• jalnico. — Postreže se vsaki čas s svežim kruhom po navadnih cenah; prodajalcem, krčmarjem, gostilničarjem in odjemalcem na debelo ustreže točno s primernim odbitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Razun kruha, dobi se v prodajalnici vseh vrst moke — domače pečivo — razne sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh, gibanice in kar kdo želi; vse po nizkih cenah. Pekarija je v ulici Stadion št. 20, odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. — Priporoča se posebno našim slovenskim materam in njih hčerkam, da ga pogosto obiščejo.
udani Jakob Perhavc, lastnik.
O
o
Slovenska gostilna
S„PRI PETELINU"
Domača slovenska gostilna
Fran Valetič
v ulici Solitario št. 12. ""^bH toči dobro, črno in belo
vipavsko, istrsko in oMiiansto vina.
Daja se tudi vino na debelo krčmarjem in družinam po znižani ceni. — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim
Postrežba točna. Cena primerna.
Za mnogobrojni obisk priporo&st udani Fran Valetič, krčmar..
O
o
H
o o o
o o
v Trstu
sprejme v svoje prostore vsakega lačnega in utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. Gospodar gostilne ANTON VODOPIVEC je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom. Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zaju-
terkom, kosilom, večerjo na željo gosta. Da bolje ustrežem svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice z mehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vse prav čedno, zdravo in ceno. Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo
O
o
PRI PETELINU
Ulica Ghega štev. 7.
u

Lastnik in izdajatelj Miloš Kamuščie, urednik: Ivan Dolenc. — Tiskarna Dolenc (Fran Polic) Trst. Prihodnja žtev. izide dne 20. aprila zvečer.