482
Obrtnija.
Elektrika v Ljubljani.
Mestni zbor je sklenil v svoji seji dne 12. t. m., da se v Ljubljani napravi električna razsvetljava in napeljava električne energije tudi za druge namene. Vsa naprava bode stala  kacih 400.000 gld.    Zbor se  je od-
ločil za parno silo, ker bi naprava za vodno silo preveč stala. Treba bi bilo pri Savi, kjer bi se vzela vodna sila, velikega jeza in drazih drugih naprav, poleg tega bi pa še vse naprave morda precej nezanesljivo funkcijoni-rale, ker se množina vode v Savi jako močno menja.
Danes ne mislimo natančneje opisovati te nameravane naprave, kajti zato bodeflao imeli gotovo še priliko. Sklep mestnega zbora je pa vsekako zgodovinskega pomena. S tem sklepom se začenja za Ljubljano nekako nova doba. Električna luč bode precej cenejša od plinove in je poleg tega mnogo prijetnejša za oči in zdravejša, kajti ne kvari zraka, kakor plinove in druge podobne luči. Vsa naprava bode narejena do 1. avgusta 1896. L, tako da bode mesto že preskrbljeno z novo razsvetljavo, ko poteče obrok pogodbi, katero je mesto sklenilo s tukajšnjo plinarno.
Kakor se je proračunalo, bode novo podjetje dona-šalo že toliko dobička, da se bode denar, ki se vanj vloži, amortizoval v kacih 40 letih, mirda pa še poprej. Računi o rentablosti podjetja, nikakor niso preoptimistična sestavljeni.
Ta naprava pa ne bode le velike važnosti ]za razsvetljavo mesta, temveč tudi za male obrtnike v nekem drugem oziru. Mi ne spadamo mej tiste, ki mislijo, da bodo baš samo stroji rešili malo obrt, a vendar priznati moramo, da so stroji potrebni tudi za malega obrtnika, ako hoče konkurirati z večjimi podjetniki. Pred vsem mu je potrebno motorjev. Nekateri obrtniki so že selaj vpeljali razne motorje, plinove ali parne, toda vsi ti s^ predragi in ne ugajajo za patrebe milegi obrtnika, ki ne potrebuje več konjskih sil m)či. Poleg tega pa potrebujejo taki stroji preveč prostora. Pomislimo, kaj naj stori kaka šivilja s plinovim motorjem.
Električni motorji so pa za to jako pripravni. Ta sila se da tako razdeliti, kakor nobena druga. M^goSe jo je oddijati v maožinah celo jeiae šestnijstine konjske sile. Rabijo jo že celo šivilje in krojači za g)neaje šivalnih strojev. Tak motor ne potrebuje dosti prostora, nič več, kakor škatlja za klobuk. Poleg tega pa staie na leto vsa električna sila nič več kikor kacih pet ali šest goldinarjev. Seveda kdor bode več električne sila rabil, bode tudi več plačal.
Nadejati se je torej, da bodo električne sile se po-služili raznovrstni obrtniki, kakor mizarji, strugarji, ključarji, kovači, krojači, čevljarji itd. To bode nekoliko po* magalo malemu obrtniku v boji z veliko obrtnijo, ki je že sedaj, imajoč na razpolago veliki kapital, delala z raznimi motorji. Baš poraba elektrike v obrtne namene se nam zdi skoro važnejša, nego razsvetljava.
Seveda bode pomen električne moči se še povekšal» ako se posreči učenjakom in tehnikom naravnost gorkota preminjati v elektriko, ker je že mnogo upanja, da ne bode treba moči, ki je v premogu, še le prevarjajoč jo v mehanično silo preminjati v elektriko, pri čemur se le preveč moči izgubi.