K.af vse pišefo o učiielfstvu, šoll, prosvetl in JVU —1 Ministrstvo prosvete potrebuje 1450 nčiteljev. Nedavno se je prosvetno ministrstvo s posebnim oklicem obrnilo na diplomirane absolvente filozofskih fakultet s prošnjo, naj se prijavijo za začasno službo na osnovnih šolah, na katerih je — brez banovine Hrvaške, ki rešuje to zadevo v lastnem področju — nezasedenih 1450 učiteljskih mest. Tolikšno pomanjkanje učiteljskih moči se je pojavilo zaradi uvedbe 5. letnika in zaradi redukcije nekaterih učiteljišč, ki jo je prosvetno ministrstvo smatralo za potrebno, da zajezi hiperprodukcijo učiteljskega naraščaja. Uspeh oklica filozofom pa je bil precej pičel — vsega skupaj se je prijavilo samo 11 kandidatov. — »Jutro«, 26. I. —1 Naša šola in naše učiteljstvo je naslov članku v »Domoljubu« od 24. I., ki pravi med drugim: Naša sola ni šola, kakršne potrebujemo. Zdaj zidajo velike šolske palače z ogromnimi stroški ljudstva, —' ali pa so sadovi temu primerni? »Po njih sadu jih bostc spoznali.« Dozdaj si nihče ni upal o tem resnice spregovoriti, ker se vsak boji, da ga bodo nagnali z »nazadnjakom« in »mračnjakom« sovražnikom izobrazbe in prosvete, ki hoče ljudstvo držati v temi, da ga lahko vodi na uzdi. To so namreč fraze, s katerimi se otepajo zagovorniki liberalne šole upravičenih očitkov; to so »šance«, za katerimi se skrivajo in branijo. —1 »Jutro« od 29. I. prinaša pod naslovom »Beseda o našem šolstvu« članek bivše ga šolskega upravitelja, v katerem se razpisuje glede članka, ki ga je napisala učiteljica začetnica v »Jutru«, katera se zavzema za reformo učiteljske izobrazbe. Peča pa se z izvajanji tudi starejše učiteljice, ki je mlajši, istotako v »Jutru« odgovorila in ki posebno graja prakso, da se pošiljajo začetniki na enorazrcdne šole. Člankar trdi v svojem članku tudi sledeče: Razlika navednih primerov in učiteljice, ki se je zatekla v list s priznanjem, da zna vse premalo, je pač tolažilna, ker le kaže, da je naša mladina pokazala smisel za avtokritiko. Učiteljica novinka bi rada nudila otrokom in ljudstvu nekaj več, kakor pa samo branje, pisanje in računstvo. To kaže, da ona in še mnogo drugih že žive s časom. Slovensko vprašanje je socialno vprašanje, česar se ta mladina že zaveda, pred nekaj leti tega še nisem mogel ugotoviti. In v tem oziru ima mlada učiteljica spet prav, ko pravi, da je bila njena predizobrazba pomanjkljiva. Za študij socialnega vprašanja ji naša srednja šola res ni ničesar nudila, niti napotka ji ni dala, da bi se mogla lotiti dela sama. —1 Nezasedena učiteljska mesta. Pomanjkanje učnih moči je vkrajih, ki so bolj oddaljeni od prometnih zvez, vsakoleten pojav po izvršenih premestitvah med velikimi počitnicami. Letos so bile pri tem posebno prizadete šole v Prekmurju, kjer je bilo v za- četku letošnjega šolskega leta nekaj šol celo brez učnih moči. Da se temu stanju vsaj delno odpomore, sta bila po predlogu banske uprave pri novih učiteljskih postavitvah najbolj upoštevana murskosoboški in lendavski okraj. Istočasno je prosvetno ministrstvo premestilo tja — bodisi po prošnji, bodisi po službeni potrebi — precej učiteljev iz drugih okrajev. — Tako imajo sedaj šole v Šulincih, Vel. Dolencih in Vučji gomili, ki so bile brez učnih moči, polnoštevilno učiteljstvo. Izdatno je pomagano tudi šolama v K.uzmi in Vidoncih, ki, sta dobili letošnje šolsko leto vsaka po 3 nove učne moči, a na še prazna mesta so že predlagani učitelji od drugod. Prekmurskemu šolstvu posveča kr. banska uprava še prav posebno skrb in hitro rešuje vsa zadevna vprašanja kolikor je v njeni moči. — Kljub najboljši volji pa ni mogoče popolnoma zadostiti vsem potrebam. Brezposelnost učiteljskih abiturientov je z letošnjimi postavitvami prenehala in prehajamo v dobo pomanjkanja učiteljskega naraščaja,. Že sedaj pa primanjkuje v naših ljudskih šolah 200 učiteljev. Jasno je torej, da ne morejo in ne bodo mogla biti še dalj časa povsod, zlasti ne v notranjosti, učiteljska mesta polno zasedena. — Kaj pa, če bi si pomagali z upokojenim učiteljstvom? Seveda ne proti njihovi volji. »Domoljub« 24. I. —1 »Premalo učiteljstva za ljudske šole« je naslov članku v »Slovenskem narodu« od 29. I., ki pravi med drugim tudi: Mladim intelektualcem, ki čakajo tudi do 6 let na službo in ki so si postavili za življenjski smoter službo na srednji šoli, je pač lahko očitati nerazumevanje za narodne koristi, vajeni so vsega, vendar pa s tem ni rečeno, da so povsem obupali nad vsem ter da se bodo začeli iz obupa prijavljati za učiteljske službc. Ta služba se jim sicer ne zdi nič nečastnega. Sami jo vedo dovolj ceniti, saj so si tudi oni izbrali vzgojiteljski poklic, toda kdo bi jim zameril, da se ne navdušujejo za »začasno« službo na ljudskih šolah, ko so se vendar šolali dolga leta za profesorski poklic? Ko bi hoteli postati učitelji, bi vstopili raje na učiteljišče. Šolanje bi jih ne veljalo toliko in bi ne trajalo tako dolgo. Zakaj bi ne smeli upati na zaposlitev na srednjih šolah? Sicer bi pa mnogi bili pripravljeni tudi na to žrtev, na zaposlitev v krajih, kjer se mora človek odpovedati skoraj vsem, še tako primitivnim civilizacijskim dobrinam, kjer nima nobene zveze s kulturnim svetom in ne možnosti za poklicno izpopolnitev, toda negotovost je prevelika. Nihče ne ve, ali bi bila ta služba res začasna in tako bi moral čakati na zaposlitev na srednji šoli, morda celo tako dolgo, da bi pozabil vse, kar se je naučil. Tudi to bi še ne bila največja nesreča, a diplomirani filozofi vedo, kako težka je učiteljska služba, dokler ni službene stalnosti in dokler se v prosvetno službo mešajo elementi, ki prisegajo edino na svojo politiko.