Leto XIII številka 8 cena 1,46 EUR 31. avgust 2011 Zeleno zlato v vsej svoji grenkobi.............................str. 7 Varčevanje tudi v šolah........................................str. 8 n CAFFÈ galerija stili caffè na Slandrovem trgu-v Žalcu Pridite 3. septembra na žur! Varno v novo šolsko leto Jutri se končujejo brezskrbne počitnice - poskrbimo za varno pot naših šolarjev Jutri bodo po vročih počitnicah ponovno odprle vrata šole. V šolske klopi devetih osnovnih šol s podružnicami v Spodnji Savinjski dolini bo sedlo malo več kot 3.400 učencev, med njimi bo 394 prvošolcev. Večini taborskih osnovno- šolcev se letos ne bo potrebno voziti na matično šolo na Vransko, saj so v Taboru dobili polno devetletko. Griški osnovnošolci pa bodo, kot je bilo napovedano, še do zimskih počitnic gostovali na UPI - ljudski univerzi v Žalcu. Če bo šlo po načrtih Urška z bronom iz Pariza venstvu v judu prejšnji teden v Parizu je v kategoriji do 63 kilogramov osvojila bronasto medaljo, potem ko je nasprotnico v finalu po nekaj sekundah premagala z iponom. Poleg Urške Žolnir s Pernove-ga sta Spodnjo Savinjsko dolino v slovenski ekipi na svetovnem prvenstvu v judu zastopala še Grižana Roki Drakšič in Lucija Polavder. Roki Drakšič je osvojil 5. mesto, bitka za kolajno pa se ni izšla tudi Luciji Povader, ki je na svetovnem prvenstvu v Parizu v kategoriji nad 78 kg zasedla 7. mesto. Več na str. 21. L. K. Bronasta Urška Žolnir Urška Žolnir nas je ponovno razveselila z vrhunskim rezultatom. Na svetovnem pr- kot do zdaj, bodo potem že prestopili prag nove šole. Novo šolsko leto pa prinaša v osnovne šole tudi nekaj vsebinskih novosti, predvsem pa bo v znamenju varčevanja. Prvi šolski teden bo kratek, morda priložnost, da se učenci, starši in drugi počasi navadijo, da gre zares. Mnogi se bodo v šolo podali prvič, zato ne bo odveč opozorilo vsem, posebej pa voznikom in ostalim udeležencem v prometu, da ste pozorni na od počitnic še vedno razigrane učence na poti v in iz šole. Več na str. 8 in 9. L. K. V vseh spodnjesavinjskih občinah so v novem šolskem letu ob ureditvi nekaj novih kapacitet uspeli zagotoviti prostor za vse otroke, ki so jih starši vpisali v vrtec. Uredili so nekaj novih oddelkov, naj-večja investicijska zalogaja pa sta novi prizidek k vrtcu v Preboldu in nova enota žalskih vrtcev v Novem Celju. Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagradna igre nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Aleš Vrenko, Tabor 57, Tabor 2. Hilda Križišnik, Narčja dolina 23, Žiri 3. Stjepan Fijačko, Zabukovica 81, Griže Pustite se presenetiti A veš, da so šli naši sosedje na dopust v Ameriko, pa zakaj si tega mi ne moremo privoščiti?! A veš, kakšen avto sije kupil Franci, kje mu denar?! Zakaj dopusti, počitnice hitreje minejo kot navadni dnevi? Zakaj se vse aktivnosti zgostijo v 2. polovici avgusta, ko se večina vrne na delo, in zakaj se vsi lotijo vsega ravno konec avgusta inje naenkrat spet dela čez glavo? Pa še v tej vročini moramo delati! Zakaj bi obirali hmelj, če imamo na zalogi še starega, pa država ga noče odkupiti? Zakaj mora biti razkopana ravno naša ulica, a ne morejo kje drugje potegniti cevi? Zakaj mora ravno sosed nad menoj imeti rože, da mi veter na balkon prinaša cvetje in moram pometati? Zakaj moramo spet v šolo, če je pa takofajn doma? Vedno bodo podobna razmišljanja, stremljenja in z njim povezani zakaji, s katerimi izražamo hrepenenje po nečem boljšem, drugačnem, tistem, česar si ne moremo privoščiti, kar imajo drugi, kar smo si morda zamislili, pa se nam ne uresničuje ali celo, kar so nam za cilj postavili drugi... Zelo redko se znamo vprašati, zakaj se nam zgodi nekaj pozitivnega oz. si priznati, da se nam dogaja nekaj prijetnega. Ali da se nam sicer ne dogaja, kot smo si zamislili, pa kaj?! Morda pa je to dobro, morda se pa lahko iz tega kaj naučim, morda pa bom zaradi tega dosegel kakšen drugi cilj, morda me pa zaradi tega čaka kakšno prijetno presenečenje ... J. C. Parkin in G. Pollini sta v knjigi s pomenljivim in za večino bogokletnim naslovom K**c gleda zapisala, da do težav prihaja, ker jih jemljemo preveč resno, in da lahko, če se odpovemo občutku resnosti, občutku, kako strašno pomembno je vse, v svoje življenje vnesemo osvoboditev in spremembe. To ne pomeni, da smo neresni in nezanesljivi pri čemerkoli, česar se lotimo, ampak da se sprostimo od morda pretežkih ciljev, ambicij in stremljenj ter smo, osvobojeni spon, veliko bolj pripravljeni lažje dosegati cilje. Predvsem pa se pustimo presenetiti od življenja, pustimo se razveseliti od stvari, ki jih prej zaradi osredotočenosti na nekako »od družbe priznane velike cilje« niti nismo opazili. Ravnajmo v stilu zgoraj omenjenih avtorjev: »Ni treba, da vam vsakič uspe. K**cgleda.« ali »Drugačen sem, pa kaj. K**cgleda.« ali »Recite k**cgleda izgubljenim sanjam in raje poiščite sanje v vsem. /.../ Vse razloge imate, da ste nesrečni, nobenega pa ne rabite, da bi bili srečni.« No, kako se boste odločili na pragu te utrujajoče ali pa morda z vsem bogate jeseni? Pa poskusimo: Super. Spet šola. Misel starša: »Hvala bogu, da gre v šolo, da bo že malo aktiven, aktivna, doma samo lenari.« Otrok: »Tale začetek šolskega leta je idealen, saj je kratek. Pa s sošolci se bomo spet videli. Ej, mogoče pa kakšnega fejst na novo dobimo!« Ali pa: »Mega, nova šola, zanimivi novi ljudje, končno spet dogaja!« Priporočilo: Tisto o sproščenosti je potrebno dozirati glede na prostor in priložnost. Saj veste, dragi osnovnošolci, srednješolci, da ne moreš ležati pri pouku. Dragi starši, toliko se tudi ne smete sprostiti, da bi vam bilo vseeno. Vozniki in drugi udeleženci v prometu: Naj sproščenost vpliva le na to, da boste v prometu strpni in odgovorni do sebe in drugih na 1. september in vse ostale dni. Vsi ostali: Sproščeni bodite toliko, da s svojo sproščenostjo koristite sebi, drugim pa vsaj ne škodite. Vsem skupaj želim, da vam bo ta september nov izziv, nova priložnost, nova energija, ki vam bodo prinesli na koncu morda tudi kaj takšnega, kar niste načrtovali, pričakovali, kaj lepega, pomembnega, majhnega, sladkega ... Pustite se presenetiti septembru. Lucija Kolar Omejena uporaba pitne vode Obveščamo vas, da je zaradi zmanjšane izdatnosti vodnih virov prepovedana uporaba pitne vode za zalivanje zelenic, vrtov in pranje avtomobilov na območju občin Vransko, Polzela in Braslovče. Ukrepi omejitve porabe pitne vode bodo v veljavi do izboljšanja razmer oziroma do preklica. JKP Žalec Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. HORMANN garažna in industrijska vrata Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. matjaž Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o. PE Ljubljane . T. +386 (0)3 71 20 600 J T. +386 (0)1 24 45 680 c.si • info@matjaz.si 888 tj. Ustvarjamo pozdrave Ne zamudite nagradne igre za vhodna vrata! Obiščite nas na sejmu MÖS v Celju, hala D! STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec Ko roke zadišijo po hmelju Dom Svobode Griže v novi preobleki Prireditve ob prazniku Občine Žalec so se tudi letos začele z ročnim obiranjem hmelja na vzorčnem nasadu pred Domom II. slovenskega tabora Žalec. Tako kot po vsej dolini je nasad dobro obrodil in mnogi obiskovalci so se pridružili trganju dišečih kobul. Za žalski nasad hmelja in tudi za vzorčni nasad v Levcu in Braslovčah skrbijo člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, ki so poskrbeli tudi za prikaz podiranja hmeljevk in obiranja, organizator prireditve pa je bil ZKŠT Žalec. Pred obiranjem sta zbrane pozdravila žalski župan Janko Kos in do tedaj še aktualni hmeljarski starešina Anton Rožič, ki se mu je pridružila princesa Maša Šporn. Specialistka za hmeljarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec je na kratko predstavila vzorčni nasad hmelja sorte aurora, ki je drugo leto obrodil zelo obilno. Zaigrali so mladi harmonikarji, na prireditvi pa seveda ni šlo brez piva. V hotelu so pripravili tudi hmeljarsko malico: tople murke s fižolom in govedino. Mnogi obiskovalci so ob trganju dišečih kobul obujali spomine na čase, ko so si med šolskimi počitnicami z obiranjem hmelja služili denar zlasti za šolske potrebščine, mladi pa so spoznavali, kakšno je bilo nekdaj delo v hmeljiščih. Naporno, zlasti v rosnih jutrih, ko je hmelj praskal roke. Pa vendar lepo, ker je združevalo ljudi. K. R. Prvo praznovanje KS Levec V nedeljo dopoldan je v Levcu dišalo po golažu KS Levec je najmanjša v Občini Žalec in je bila ustanovljena leta 2000. Praznovala je že 10. obletnico obstoja, vendar pa še nikoli krajevnega praznika. Prav zaradi tega se je lani izvoljeni krajevni svet odločil za organiziranje 1. praznika KS Levec. Praznovanje je potekalo od 19. do 21. avgusta. Želja organizatorjev je bila povezati krajane in vse ljudi, ki delujejo v kraju, in ponovno oživeti kulturno in družabno življenje, kot je bilo nekoč. To jim je tudi uspelo, in to še toliko bolj zaradi lepega vremen. Prvi dan so pripravili igre za vse krajane. Pomerili so se v balinanju, metanju pikada, obročev, ruskem kegljanju, vodenju žoge, premagovanju ovir, v slalomu z rolerji in skirojem. Dan so zaključili s slavnostno sejo, ki se je je udeležilo tudi veliko gostov na čelu z županom Občine Žalec Jankom Kosom. Praznovanje so polepšali tudi z odprtjem etnološke zbirke, ki je bila na ogled do minule nedelje. Naslednji dan je bil v znamenju dela KORK Levec in gasilskega tekmovanja. Z budnico so dogajanje začeli godbeniki Godbe Liboje. Člani RK so organizirali brezplačno merjenje sladkorja, krvnega tlaka in holesterola. Ta dan pa so odprli tudi vrata kmečke tržnice in pripravili likovno delavnico za otroke. Popoldan so bili na sceni gasilci. Na gasilskem tekmovanju so pri članicah prvo mesto osvojile tekmovalke iz Andraža nad Polzelo, druge so bile tekmovalke iz PGD Parižje - Topovlje, tretje pa domačinke. Pri članih so tako prvo kot drugo mesto osvojili Andražani, tretje mesto so osvojili Braslovčani, domačini pa so bili četrti. V nedeljo dopoldan je v Levcu dišalo po golažu. Pripravili so namreč golažijado. Komisija je pod vodstvom gostinca Jerneja Podpečana ugotovila, da sta najboljši golaž skuhala Dejan Jošt in Darko Stergar, na drugo mesto sta se uvrstili Milena Lupše in Polona Fric, tretja pa sta bila Marjana Malgaj in Edi Klaužar. Med kuhanjem so si lahko ogledali nogometno tekmo, na kateri sta se med sabo pomerili mlajša in starejša generacija Levčanov. Sicer pa je bilo organizirano tudi tekmovanje v metu košarkaških trojk in vlečenju vrvi. Tekmovanje se je zaključilo s pojedino, saj so golaž razdelili med tekmovalce in krajane. Vsi so bili nad praznovanjem navdušeni in si želijo, da bi postalo tradicionalno. D. Naraglav Slovesna seja RK Levec Predsednik krajevnega odbora RK Levec Izidor Tolič je ob prvem praznovanju praznika KS Levec pripravil tudi razstavo svojih člankov, ki jih je od 90-ih let dalje objavljal v lokalnih časopisih. V svojih člankih je skozi različna časovna obdobja izpostavljal aktualno problematiko Levca in tako nedvomno pripomogel k njegovi sedanji podobi. Na slovesni seji RK Levec, na katero so povabili predvsem starejše krajane, stare 70 in več let, mu je predsednica Območnega združenja RK Žalec Darja Fi- šer podelila tudi priznanje za njegovo humanitarno delo pri Rdečem križu in izpostavila uspešno delo krajevne organizacije. Posebno priznanje so prejeli tudi nekateri prizadevni člani in Ara Levec ter Parna pekarna Kuder, ki sta zvesti donatorici KO RK Levec. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik KS Levec Jelko Hrustel in pohvalil delo Krajevnega odbora RK Levec ter dejal, da odbor zelo dobro opravlja svoje poslanstvo, ki se odraža skozi različne dejavnosti. D. N. Praznovanje krajevnega ali občinskega praznika je običajno povezano s kakšno novo pridobitvijo. Tudi v KS Griže, kjer so 23. avgusta pred osrednjo proslavo ob prazniku krajevne skupnosti, ki letos praznuje 70-letnico, slovesno obeležili dokončanje fasade na Domu Svobode Griže. Na slovesnosti ob odprtju obnovljenega doma je zbrane nagovoril predsednik KD Svoboda Griže Martin Goršek in ob tem podal nekaj zanimivih informacij o postopnem investiranju oziroma obnavljanju doma. Od leta 2007 pa do letos je bilo v dom vloženih več kot 28.000 evrov, skupaj s fasado pa letos še najmanj enkrat toliko. Martin Goršek je povedal, da vsega tega ne bi mogli uresničiti, če ne bi bilo razumevanja s strani občine, svetnikov in obeh županov, bivšega Lojzeta Posedela in sedanjega Janka Kosa. Veliko razumevanja so imeli tudi pri izvajalcih. Izpostavil je akademskega slikarja Rudija Španzla, avtorja umetniške zasnove fasade doma, ki bo dobil dokončno podobo s sliko boga Zevsa v podobi bika in Evrope na severnem delu. Dom Svobode Griže z novo podobo Slovesnost ob dokončanju del so zvečer nadaljevali z osrednjo prireditvijo ob letošnjem krajevnem prazniku. Udeležili so se je tudi številni gosti, zbrane pa sta nagovorila predsednik Sveta KS Marjan Vodeb in župan Občine Žalec )anko Kos. Marjan Vodeb je v svojem govoru izpostavil izgradnjo osnovne šole, ki poteka po predvidenem načrtu, in še nekatere druge aktivnosti v zvezi s krajevno infrastrukturo, ureditvijo cest, elektrifikacijo, problematiko pitne vode v zaselku Zagreben. Ob tem je dodal, da naj bi cesta Zagreben-Rečica nad Laškim povezovala občini Žalec in Laško. Poudaril pa je tudi pomen povezave društev v kraju in njihovo prizadevnost. Z zahvalnimi besedami za aktivno in pozitivno delovanje KS Griže je svoj nagovor začel tudi župan Janko Kos. Vse priznanje je izrekel novemu predsedniku KS Griže Marjanu Vodebu in KD Svoboda ter njenemu predsedniku za prizadevno delo. Prireditev je vodila Danica Vončina Veligošek, v kulturnem programu pa so nastopili Ubrane strune, harmonikarji iz Vrbja, pevka Ani Frece, harmonikarski orkester Dejana Mastnaka in Olga Markovič. 20. avgusta so v okviru praznika pripravili pohod po spominskih obeležjih NOB. D. Naraglav Soseska v Šempetru praznovala V ulici Soseska v Šempetru so pred počitnicami zaključili z deli projekta izgradnje sekundarne kanalizacije in obnove vodovoda v žalski občini. Čeprav gre le za kratek odsek ceste je bila to priložnost za posebno slavje prebivalcev tega dela Šempetra. Ob vstopu v slepi krak ulice Soseska so se ta dan zbrali vsi prebivalci tega dela Šempetra in tudi drugi, med njimi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je prav ta dan praznoval abrahama. Podarili so mu veliko torto, ki jo je potem delil z udeleženci slovesnosti, na kateri je zbrane najprej nagovoril prebivalec te ulice Zdenko Štrucl. Zbranim sta v nadaljevanju spregovorila tudi predsednik KS Šempeter Silvo Udrih in župan Janko Kos. Blagoslov nove pridobitve je opravil domači župnik Mirko Škoflek, slavnostni trak pa sta prerezala najstarejši stanovalec te ulice Marjan Volpe in 3-letna Neža Ravnjak, ki je nadomestila najmlajšo stanovalko, enomesečno sestrico Urško. Udeleženci so se sprehodili po novem odseku ulice, si ogledali razstavo iz dela in življenja v ulici in tudi že slike z odprtja, nato pa so se zadržali ob dobrotah in pijači. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli člani narodno-zabavnega ansambla Bratje Dobrovnik. D. Naraglav Pod stoletno lipo v Gotovljah Stoletne lipe v Gotovljah so bile priča lepemu dogodku. V njihovem zavetju, kjer že stoletja potekajo pomembni dogodki, povezani z življenjem krajanov, je tokrat potekala prireditev Gotovlje praznujejo pod lipami, s katero so Gotovljani obeležili tri pomembne dogodke: 20 let državnosti, praznik krajevne skupnosti in 10. obletnico Turistično olepševalnega društva Lipa Gotovlje. Uživali so v prireditvi, ki so jo pripravili domačini in ki jim je segla v srce zaradi svoje iskrenosti, saj je niti proslave vezala ljubezen do domovine in domačega kraja. Posebej zanimive so bile pripovedi dvajsetletnikov, ki so se rodili takrat, ko je nastajala naša država. Njihovo skupno sporočilo je: »Čeprav odhajamo v svet po znanje, se v Gotovlje vedno radi vračamo.« Še lepša je bila misel gospoda Bizjaka: »Gotovlje so moje življenje.« Krajane sta ob tej priložnosti pozdravila tudi žalski župan Janko Kos in predsednik sveta krajevne skupnosti Henrik Krajnc, ki je zaslužnim krajanom podelil priznanja za leto 2011. Prejemniki priznanj za leto 2011: Marija Cokan, Lidija Florjančič, Marija Krajnc, Olga Krajnc, Branko Rojc, Miroslava Nada Senčič, Hilda Šepec, TOD Lipa Gotovlje, Rudolf Trobiš, Viljem Ulaga, Branko Franc Zemljak in Ženski pevski zbor KD Gotovlje. Prireditev so obogatili s priložnostno razstavo Gotovlje in Gotovljani v času naših očetov in dedov, ki si jo lahko ogledate v prostorih KS Gotovlje vsak torek med 15. in 16. uro ali po dogovoru. Sledilo je druženje pod lipami, kjer so se Gotovljani izkazali kot izvrstni gostitelji, ki znajo poskr- beti zase in za svojega soseda. Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje pa je krajane pogostilo s 1000 palačinkami. Seveda so aktivnosti ob krajevnem prazniku potekale že prej. Ne smemo pozabiti športnih tekmovanj v organizaciji Športnega društva Borut, Društva upokojencev Gotovlje in Lovske družine Žalec ter maše za domovino, ki jo je daroval domači župnik Branko Zemljak. V vseh prireditvah je sodelovalo veliko krajanov, ki so med pripravami veliko sestankovali, vadili, delali, se jezili in veselili, skratka se družili. To pa je verjetno tisto, kar največ šteje. T. Tavčar Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj Občina Žalec Izgradnja sekundarne kanalizacije in obnova vodovoda v Občini Žalec, naselje Šempeter, II. faza. Za vas gradimo in obnavljamo! Naročnik: Lusus, d. o. o., Žalec Naročnik: Lusus, d. o. o., Žalec Nova kanalizacija tudi v Petrovčah Pogodbo sta podpisala župan janko Kos in direktor Radoka Danilo Senič Potem ko se dela pri izgradnji sekundarne kanalizacije in obnovi vodovoda v KS Šempeter počasi bližajo koncu, sta župan Občine Žalec Janko Kos in direktor podjetja Radok Celje Danilo Senič 19. avgusta v prostorih Občine Žalec podpisala pogodbo za izgradnjo sekundarne kanalizacije in obnovo vodovoda v KS Petrovče. Pogodbena dela v skupni vrednosti nekaj več kot 935 tisoč evrov (brez DDV) zajemajo izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja v skupni dolžini skoraj 4 km in obnovo vodovoda v skupni dolžini skoraj 1,5 km. Z deli na trasi so že začeli, končali pa naj bi predvidoma do konca leta 2012. Investicija zajema izgradnjo sekundarne kanalizacije v naselju Drešinja vas v dolžini 1.887 m, Petrovče vzhod v dolžini 1552 m in Arja vas v dolžini 477 m ter obnovo vodovoda v Drešinji vasi (565 m) in Petrovče vzhod (860 m). S tem bo na kanalizacijski sistem s čiščenjem odpadnih voda dodatno priključenih 166 objektov oziroma se bo število uporabnikov (prebivalcev) kanalizacijskega sistema povečalo za 664. Izboljšana pa bo tudi oskrba s pitno vodo za 356 uporabnikov. Ob tem se bo povečalo tudi število uporabnikov Čistilne naprave Ka-saze, dosežena pa bo tudi višja stopnja varovanja podtalnice in okolja. Celotna vrednost investicije je nekaj več kot milijon evrov (brez DDV), poleg največjega deleža za izgradnjo in obnovo, za katerega je bila sredi avgusta podpisana pogodba, pa so v to vsoto zajeti še izdelava projektne in investicijske dokumentacije, nadzor, vodenje ter promocija in informiranje. Projekt bo v višini nekaj manj kot 767 tisoč evrov (kar je 85 % vseh potrjenih javno upravičenih izdatkov investicije) sofinancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občina Žalec je namreč že konec oktobra lani uspešno kandidirala na Javnem pozivu za predložitev vlog za sofinaciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi, razvojne prioritete Razvoj regij, operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za Dela bodo potekala na območju ulic in cest, pogosto v strnjenih naseljih, ki so dovozne poti do različnih objektov, zato bo dostop moten. Izvajalec bo na posameznih odsekih postavljal popolne ali delne zapore, ob tem pa poskrbel za primerne obvoze. Občina Žalec, KS Petrovče in izvajalec Radok s partnerjem Nivo Celje prosijo stanovalce in uporabnike poti za strpnost. Neprijetnosti, ki se bodo postopoma začele letos in končale do konca leta 2012, bodo na koncu vendarle prinesle občanom in KS Petrovče višji bivalni standard. obdobje 2010-2012, ki ga je objavila SVLR. Sklep o odobritvi sredstev Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa je prejela 17. maja letos. Takrat je sprožila postopek javnega razpisa za izbor izvajalca, ki se je končal s podpisom pogodbe med Občino Žalec in podjetjem Radok. V KS Petrovče so že začeli z deli na vzhodnem področju Petrovč. Dela v Drešinji in Arji vasi bodo izvajali v naslednjem letu. T. T. V Šempetru celovita obnova ulic Tudi dela v okviru projekta Izgradnja sekundarne kanalizacije in obnove vodovoda v Občini Žalec, naselje Šempeter II. faza, potekajo po načrtih, kar pomeni, da so v zaključni fazi. Manjka le še asfalt na Šolski ulici v dolžini približno 600 m. Ker sta se Občina Žalec in KS Šempeter odločili, da ob projektu, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, uredijo še nekaj drugih infrastrukturnih problemov na tej trasi, bo projekt v celoti zaključen konec novembra. KS Šempeter in Občina Žalec bosta na Šolski ulici ob dokončanju operacije izgradnje kanalizacije in obnove vodo- voda iz evropskih sredstev tako še rekonstruirali cestišče v celotni širini, uredili pločnik ob cestišču, odvodnjavanje meteornih vod in poskrbeli za pripravo za postavitev ulične razsvetljave, kar bodo v celoti financirali iz sredstev občinskega proračuna. Postopek izbora izvajalca bo predvidoma končan v začetku septembra, zato so se dogovorili z izvajalcem del pri projektu izgradnje sekundarne kanalizacije in obnove vodovoda, da zaključno fazo tega dela projekta, torej asfaltiranje, prestavi na zaključek dodatnih del, ki jih občina in krajevna skupnost pripravljata zdaj. Šempeter se bo torej ko- Z novinarske konference v začetku julija, kjer sta Stojan Praprotnik in Silvo Udrih predstavila potek izgradnje sekundarne kanalizacije in obnove vodovoda Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski sklad za regionalni razvoj Občina Žalec Izgradnja sekundarne kanalizacije in obnova vodovoda v Občini Žalec, del območja KS Petrovče. Za vas gradimo in obnavljamo! nec novembra lahko ponašal s skoraj 1.200 metri novih kanalizacijskih vodov, 845 metri prenovljenega vodovoda, z 82 novimi objekti, priključenimi na kanalizacijski sistem in čistilno napravo, s 328 novimi uporabniki kanalizacijskega sistema in čistilne naprave ter z izboljšano oskrbo s pitno vodo za 228 uporabnikov, ki ga bo v 85 % financiral Evropski sklad za regionalni razvoj. Občina Žalec bo primaknila še denar in skupaj s KS Šempeter poskrbela za dodatno ureditev teh ulic. D. N. Kljub krizi nove investicije Ob prazniku, ki ga v Občini Žalec praznujejo od srede avgusta pa do začetka oktobra, bodo predali namenu tudi tri večje pridobitve preteklih mesecev. Največja investicija je gotovo izgadnja enote vrtca v Novem Celju, ki je vredna 450 tisoč evrov. Med večjimi infrastrukturnimi objekti je cesta skozi Ponikvo, z deli so začeli že lani, ko so uredili 280 m ceste (od gasilskega doma do križišča). Letos so uredili še 160 m ceste (do cerkve), skupna vrednost vseh del pa je znašala okrog 140.000 evrov. Gre za celovito izgradnjo ceste s pločnikom, ki bo skupaj z ureditvijo okolice cerkve, za katero je poskrbela cerkev sama, prispevala k bolj urejenemu videzu kraja in boljšim pogojem za bivanje. V Žalcu pa bodo namenu pre- dali tudi nov pometalni stroj, vreden okrog 113 tisoč evrov, s katerim bo upravljala enota za urejanje okolja pri žalski komunali in bo prispeval k boljšemu urejanju okolice po vsej občini, podjetje pa naj bi ga dajalo tudi v najem. Praznik, kot je povedal župan Janko Kos, je le priložnost za večja odprtja, sicer pa so mnogo manjših posegov opravili brez velikega pompa, le s ciljem, da se izboljšajo infrastrukturni pogoji za občane, in to kljub za investicije neugodnim časom. Takšna je denimo preplastitev dela Trubarjeve ceste, ki jo je uredila MS Žalec. Prav tako pa je občina podprla mestno skupnost pri še večji investiciji, ureditvi 200 m ceste in šest parkirnih mest ob ribniku na Ložnici (Tajht). L. K. SPLOŠNO GRADBENIŠTVO - visoke,nizke gradnje - izgradnja dvorišč, pločnikov - tlakovanje, strojni izkopi -organizacija izvedbe stavbnih projektov TRPINČEVA 39, 1000 LJUBLJANA kontakt; | Tone mbt; 070 716 707; daas.ogr@gmail.com 6. SEPTEMBER PRAZNIK OBČINE ŽALEC v spomin na II. slovenski tabor leta 1868 Pridružite se nam na prireditvah, s katerimi bomo praznik proslavili! Sobota, 3. 9. 9.00 - Teniški memorial Vlada Vebra, Športni center Žalec Ponedeljek, 5.9. 12.00 - Predaja pometalnega stroja v uporabo JKP Žalec, enoti za urejanje javnih površin, parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora Torek, 6. 9. 8.00 - Balinanje za prehodni pokal MS Žalec - DU Žalec, Športni center Žalec 10.30 - Odprtje vrtca Novo Celje 19.00 - SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA, Dom II. slovenskega tabora Sreda, 7.9. 15.30 - Podjetniški piknik pri jami Pekel Petek, 9. 9. I 20.00 - “Od Celja do Žalca’’, 6. mednarodni folklorni festival, gala večer, Dom II. slovenskega tabora Sobota, 10.9. 10.00 - Državno prvenstvo v lokostrelstvu, Športni center Žalec 18.00 - Praznovanje 130-letnice PGD Žalec, slavnostna akademija, Dom II. slovenskega tabora Žalec Nedelja, 11.9. 9.00 - Kolesarjenje po KS Občine Žalec, start pri občini Žalec Četrtek, 15.9. 19.00 - Odprtje razstave likovnih del Francija Šulerja, Savinov likovni salon Petek, 16. 9. 8.00 - Pikado za prehodni pokal MS Žalec - DU Žalec, Športni center Žalec 16.00 - Alešev atletski memorial, Športni center Žalec 17.00 - 3. pokal Občine Žalec v streljanju z zračno puško, strelišče Liboje 18.00 - Odprtje ceste skozi Ponikvo Nedelja, 18. 9. 14.00 - Ponirkova zabava in golažijada pri ribniku Vrbje Petek, 23. 9 8.00 - Balinanje in streljanje z zračno puško za _ prehodni pokal MS Žalec, Športni center Žalec 18.00 - Barvni svet intimnih doživetij - predstavitev filma o slikarki Jelici Žuža, Dom II. slovenskega tabora Žalec Sobota, 24.9. 9.30 - Tek po ulicah Žalca, Šlandrov trg Nedelja, 25. 9. 10.00 - 5. šahovski turnir mladih, Šahovski klub Žalec Sreda, 28.9. 16.00 - Trgatev grozdja trte Nikolaje, pri Keudru Četrtek, 29.9. 17.00 - Kako daleč je Kozmus?, Športni center Žalec 19.00 - Domoznanski večer v počastitev praznika Občine Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Petek, 30.9. 10.00 - Odprtje “Srčne poti” pri ribniku Vrbje Sobota, 1.10. 18.00 - Hmeljarski likof, Petrovče Ena najlepših v Sloveniji Ferplej v športu in prometu Slovenske športne legende po ogledu Muzeja motociklov Vransko Iz prijetnih novih prostorov knjižnice V Gradu Komenda, ki v obnovljeni podobi ohranja dele prvotne zgradbe, je svoje prostore našla tudi Občinska knjižnica Polzela, ki deluje v okviru Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Iz skromnih in utesnjenih prostorov v kulturnem domu na Polzeli se preseljeno knjižnično gradivo razprostira na kar 400 m2. Prostor je opremljen s povsem novo in najsodobnejšo pohištveno in tehnično opre- mo. Na voljo je veliko čitalni-ških mest, delovnih prostorov za uporabnike in posebna soba za tiho branje ali študij. Občani Polzele so novo knjižnico sprejeli z navdušenjem, dokaz je tudi število novih vpisov - samo julija je knjižnica pridobila 32 novih bralcev, ki so se pridružili 550 bralcem. Knjižnica je ob ponedeljkih in sredah odprta od 12. do 18. ure, ob četrtkih in petkih od 9. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Knjižnica v Komendi je brez dvoma ena najlepših v Sloveniji, zato ne odlašajte in jo čim prej obiščite. Čaka vas skoraj 15 tisoč enot knjižničnega gradiva in prijazna knjižničarka Renata, ki vam bo priskrbela tudi gradivo, ki ga v polzelski knjižnici nimajo. T. Tavčar V AMZS centru varne vožnje na Vranskem so se že četrtič srečali predstavniki slovenskih vrhunskih športnikov, trenerjev, vrhunskih inštruktorjev varne vožnje, strokovnjakov za vzgojo in preventivo na področju prometa in športa ter predstavniki slovenskih športnih uredništev v »Programu varne vožnje«. V letu praznovanja 20-letni-ce samostojnosti Slovenije in Olimpijskega komiteja Slovenije so k tokratni izvedbi povabili izbrano skupino športnih šampionov, ki so že zaključili s svojo bogato tekmovalno kariero. Z izjemnimi dosežki so se trajno zapisali v zgodovino slovenskega in svetovnega športa, danes pa so zelo uspešni bodisi v športnostrokovnem, organizacijskem ali poslovnem svetu. Prav spoštovanje etičnih načel v športu, ki jih udejanjajo tudi v vsakdanjem življenju, jih odlikuje kot osebnosti, vredne zgleda. Zato lahko s svojimi odgovornimi ravnanji v prometnem okolju spodbudijo k posnemanju ljudi različnih generacij. Na srečanju so jim dobrodošlico izrekli generalni sekretar AMZS Slavko Rus, podpredsednik OKS-ZŠZ Bogdan Gabro- vec ter župan Vranskega Franc Sušnik. Obiskali so tudi Muzej motociklov Vransko, prisluhnili predavanju s poudarkom na najnovejših spoznanjih s področja varne vožnje in se na koncu še sami preizkusili v praktični izvedbi izbranih nalog v sklopu »Programa varne vožnje«. T. Tavčar O direktorici zavoda še enkrat Dan državnosti na »malih Trojanah« Med nastopajočimi so bili tudi Savinjski rogisti, ki so letos praznovali 25-letnico delovanja Polzelski svetniki so se sestali na 6. redni seji in obravnavali štirinajst točk dnevnega reda, med drugim so sprejeli sklep o sofinanciranju počitniškega programa. Zaradi priprave in obravnave dodatnih stališč pa so do septembrske seje umaknili točko imenovanja direktorice novega Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela, za katero je bila kot najprimernejša kandidatka predlagana Alenka Žnidar. Svetniki so bili seznanjeni tudi s poročilom o notranjem revidiranju poslovanja Občine Polzela v lanskem letu. O tem jih je na kratko seznanila Irena Rutnik iz podjetja Loris, d. o. o., ki je med drugim povedala, da notranji nadzori na področju zaključnega računa proračuna, tekočih odhodkov (stroški dela) in javnih naročil delujejo učinkovito. Ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl je v nadaljevanju svetnike seznanila s sistemizacijo delovnih mest - Enote vrtec Polzela z oddelkom Andraž in s počitniško odjavo otrok in poudarila, da bo v šolskem letu 2011 in 2012 oblikovanih 14 oddelkov v tej vrtčevski enoti, število zaposlenih pa bo okrog 41. V času od 1. julija do 31. avgusta so lahko starši, ki imajo stalno prebivališče v Občini Polzela, uveljavljali rezervacijo za vrtec (počitniško odjavo). Svetniki so potrdili sklep o sofinanciranju počitniškega programa za letovanje osnovnošolskih otrok med poletnimi počitnicami, Hura, prosti čas, Ankaran 2011, ki ga izvaja župnijski urad Griže. Polna cena tedenskega letovanja je 142 evrov, občina pa je, po predlogu psihologinje OŠ Polzela, štirim otrokom sofinancirala po 120 evrov. Dlje časa so se svetniki zadržali pri soglasju za imenovanje direktorice Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela. Predsednica Sveta zavoda ZKTŠ Polzela Bojana Kralj Kos je svetnike seznanila s potekom izbire postopka za direktorja. Povedala je, da se je na razpis prijavilo deset kandidatov, od tega pa so štiri kandidatke izpolnjevale vse formalne pogoje in z njimi so člani sveta opravili tudi razgovor. Kot najprimernejšo kandidatko je svet zavoda za direktorico izbral Alenko Žnidar. Predsednica komisije za mandatna vprašanja Alenka Završnik je svetnikom podala tudi pozitivno stališče komisije in povedala, da se je komisija ukvarjala tudi z vprašanjem vpetosti predlagane direktorice v Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. V razpravo se je vključila večina svetnikov, ki pa jo je predsedujoči, tokrat podžupan Jože Kužnik, zaradi priprave in obravnave dodatnih stališč prekinil, z njo pa bodo nadaljevali na naslednji seji občinskega sveta, in sicer septembra. V nadaljevanju so svetniki obravnavali dopolnjeni načrt pridobivanja premoženja za potrebe občine, sprejeli sklep o oprostitvi plačila komunalnega prispevka za Agrarno skupnost Dobrič v znesku 1.039 evrov in za Športno društvo Andraž v znesku 761 evrov ter soglašali z imenovanjem Jolande Železnik za direktorico Medobčinske, splošne knjižnice Žalec. T. Tavčar Občini Tabor in Braslovče obeležita dan državnost z vsakoletnim srečanjem na domačiji Mežnar, ki stoji na meji obeh občin. V šali radi rečejo, da se srečujejo na »malih Trojanah«, kjer jih gostoljubno sprejmejo in jim omogočijo prijetno praznovanje praznika. Vsako leto je organizator srečanja in proslave druga občina. Letos je bila na vrsti Občina Braslovče, in sicer Turistično društvo Gomilsko, ki ga vodi predsednica Božena Kosu. V kulturnem programu, ki ga je pripravila in vodila Nina Markovič Korent, so nastopili Savinjski rogisti in re-citatorka Lucija Blatnik. Zbrane sta pozdravila in nagovorila tudi Župan Občine Vransko Franc Sušnik je v Kulturnem domu Vransko podelil priznanja župana Občine Vransko župana obeh občin, Branimir Strojanšek iz Občine Braslovče in Vilko Jazbinšek iz Občine Tabor. Poudarila sta pomen praznika, ki je bil letos zaradi 20. obletni- učencem OŠ Vransko - Tabor za 9-Ietni odličen uspeh in za dosežena najboljša mesta na državnih in regijskih tekmovanjih. Vsem dobitnikom priznanj in mentorjem, ki so pripravljali učence na tekmovanja iz slovenščine, angleščine, nemščine, kemije, fizike, matematike, logike, verižnih eksperimentov, astronomije, geografije, zgodovine, vesele šole in na tekmovanja Z domišljijo na potep je iskreno ce osamosvojitve še toliko slovesnejši. K prijetni slovesnosti in druženju so svoje prispevali tudi tisti, ki so poskrbeli za lačna in žejna usta. D. N. čestital in jim zaželel še veliko uspehov. Deset učencev je prejelo priznanje za devetletni odličen uspeh, osemindvajset pa za dosežke na državnih in regijskih tekmovanjih. T. T. S 03/712 12 80 [21 zkst.utrip@siol.net __________________ d.o.o. gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22 3342 Gornji Grad M Tel.: (03) 838 11 33, faks: (03) 838 11 34 E-naslov: speh.toni@siol.net www.spehtoni.com Za vas izvajamo vsa pleskarska dela: NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI, OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens ...), BELJENJE FASAD, POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV, IZPOSOJA DELOVNIH ODROV, VGRADNJA IN OBDELAVA MAVČNIH PLOŠČ, OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOU\CIJSKIMI MATERIALI NUDIMO TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KAKOVOSTNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT in WEBER s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih fasad CLIMA, zaključni omet tehnologije NANO (samočistilni učinek fasad). MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. GARANCIJA 5 LET. Uredimo dokumentacijo za subvencijo in ekokredit. Naš trud za lepoto vašega doma -že 19 let! ■■ SUKOPUSKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad 01*1111111 Dekorativni opleski Cl UIU w Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO SUKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si V' Zupan podelil priznanja najboljšim Prejemniki priznanj, mentorji in župan Občine Vransko Franc Sušnik Sporazum med Braslovčami in Ubom Delovni začetek poletja Sporazum sta podpisala župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in župan srbske občine Ub Vladimir Krsmanovič V sklopu projekta Exchange 3 Ustvarjanje pogojev za kmetijski razvoj občine je Občina Braslovče letos že drugič gostila delegacijo srbske občine Ub, ki jo je vodil tamkajšnji župan Vladimir Krsmanovič. V delegaciji je bilo 25 oseb, večinoma uspešnih kmetijskih pridelovalcev. Občina Braslovče je za udeležence pripravila več delavnic z Na nekdanji dan borca (4. julija) je na prireditvenem prostoru v Braslovčah potekal protestni shod pod geslom Za našo skupno zemljo in naš skupni denar gre. Udeleženci protesta so zahtevali odgovor države glede vrednotenja tras hitre ceste in poslali pismo predsedniku vlade. Protestni shod sta organizirala Civilna iniciativa Braslovče in poslanec v državnem zboru Alojz Posedel. Poleg Braslovčank in Braslovčanov, ki nasprotujejo trasi hitre ceste F 2-2 od Velenja do Šentruperta, med njimi je bil župan Branko Strojanšek, so se shoda udeležili tudi predstavniki Civilne iniciative Šmartno ob Paki. Udeleženci protesta so zah- različnimi vsebinami, na katerih so različni strokovnjaki predstavili najnovejše pristope pridelave in trženja kmetijskih pridelkov. Poudarek je bil na permakular-nem načinu pridelave, ki ga je predstavila Irena Rotar, članica EKOC1 - Eko civilne iniciative Slovenije. Uporabo alginskih preparatov v kmetijstvu ter predstavitev čistilne naprave brez elek- tevali, da se pri umeščanju trase hitre ceste 3. razvojne osi upoštevajo strokovne rešitve, ki bodo sprejemljive tako z gradbeno-teh-ničnega, prometno-ekonomskega in razvojno-urbanističnega kot okoljskega vidika. Podpisali so poziv predsedniku vlade Borutu Pahorju, naj se osebno zavzame za to, da bodo pri umeščanju trase upoštevani strokovni argumenti in ne argumenti moči. Analiza, ki jo je že leta 2008 opravila Civilna iniciativa Braslovče, je namreč pokazala, da izbor sedanje trase, za katero se že izdeluje državni prostorski načrt, ne temelji na strokovnih argumentih, te analize pa do zdaj še nihče ni ovrgel. Izbrana trasa bo trične energije je predstavil mag. Goran Đorđić. Peter Čvan je udeležence seznanil z možnostmi trženja pridelkov, Maja Cokan pa je predstavila organizacijo kmetijsko pospeševalnih služb v Sloveniji. Gostje so si ogledali dva primera dobrih praks, in sicer na kmetiji Turnšek v Podvrhu ter v podjetju Termotehnika Kronov-šek, d. o. o., v Orli vasi. Ker je čas obiranja hmelja, so na kmetiji Ota Šporna v Parižljah gostom predstavili tudi to dejavnost. Drugi dan obiska je Janez Štusej udeležencem predstavil biološko čistilno napravo in Bio park v Žalcu. Udeleženci so se odpravili tudi na kmetijski sejem AGRA v Gornji Radgoni. Ob koncu obiska sta župana v prostorih Občine Braslovče podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju občin, ki bo podlaga sodelovanju med občani, njihovimi organizacijami, šolami, kulturnimi in drugimi institucijami. T. Tavčar po podatkih ministrstva za okolje uničila 106 hektarov kmetijskih zemljišč, v prvotnem okoljskem poročilu ob izboru trase pa je bilo navedenih le okoli 20 hektarjev. Prav tako se je prvotna predračunska vrednost s 198 milijonov povečala na več kot 400 milijonov. Prometni, kmetijski in okoljski minister so aprila letos imenovali medresorsko delovno skupino, ki naj bi preverila argumente za izbrano traso, vendar kljub roku enega meseca še do danes ni javnosti predstavila svojih ugotovitev. Prav javna predstavitev ugotovitev medresorske delovne skupine je bila osnovna zahteva protesta, na katerem so tudi poudarili, da sami hitri cesti ne nasprotujejo. Udeleženci protestnega shoda so pohvalili sedanjega kmetijskega ministra, ki se prvi dosledno zavzema za ohranjanje kmetijske zemlje. V času izredno nizke samooskrbe s hrano in s tem nevarne odvisnosti od drugih držav, ne smemo žrtvovati niti metra dragocene kmetijske zemlje, predvsem pa v kritičnih gospodarskih razmerah ni dopustno izbirati najdražjih možnosti, so med drugim predsedniku vlade zapisali Braslovčani. In ponovno ostali brez odgovora ... K. R. Svetniki Občine Prebold so imeli 14. julija še eno redno sejo občinskega sveta pred poletnimi počitnicami. Med drugim so sprejeli odlok o merilih in postopku za določitev nevzdrževanih objektov in za izvedbo vzdrževalnih del na objektih v preboldski občini. Dnevni red 8. redne seje je sicer obsegal deset točk, po ugotovitvi sklepčnosti ter potrditvi dnevnega reda in zapisnika pa so svetniki najprej v drugi obravnavi odločali o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja v Lat-kovi vasi, to je v naselju Hrastje, ki predvideva pet novih stanovanjskih objektov. Ali bodo ti v resnici zgrajeni, bo odvisno od zanimanja investitorjev. Občine imajo poleg zagotavljanja prostora za novogradnje pogosto težave z objekti, ki niso ustrezno vzdrževani in kvarijo videz naselij ali ulic. Če je veljalo, da občine dolgo niso imele instrumenta, kako prisiliti lastnike sicer zasebnih objektov, da vsaj za silo poskrbijo za svoje objekte, so leta 2007 sprejete spremembe zakona o graditvi objektov omogočile, da občina pripravi poseben odlok in uveljavlja javni interes, če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja ali krajine, te pomanjkljivosti pa so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine. Pri tem ne gre za nevarne gradnje, saj je nadzor nad temi v pristojnosti gradbene inšpekcije. Preboldski svetniki so na julijski seji v drugi obravnavi potrdili takšen odlok. Na njegovi osnovi bo na javnem razpisu izbrani projektant za vsak primer posebej pripravil elaborat, v katerem bo določen nevzdrževan objekt oziroma območje, na katerem stoji, potrebna vzdrževalna dela in predvideni stroški vzdrževalnih del. Elaborat pa bo osnova za sprejem odloka o določitvi nevzdrževanih objektov in vzdrževalnih del, ki bo pravna podlaga za izdajo odločbe, na osnovi katere bo moral lastnik izvesti zahtevana dela. Pri tem je župan Vinko Debelak zagoto- Braslovčani še vedno brez odgovora Braslovčani so na julijskem protestu proti trasi F 2-2 podpisali poziv predsedniku vlade Gasilsko tekmovanje GZ Prebold V Športnem parku Latkova vas je junija potekalo gasilsko tekmovanje mladine GZ Prebold. V tem okviru so pripravili tudi 2. pokalno tekmovanje mladine Savinjsko-Šaleške regije. Med sabo so se pomerile članske in veteranske ekipe gasilskih društev GZ Prebold. Organizator tekmovalnega vikenda je bilo PGD Kaplja vas. Med pionirji je prvo mesto osvojila ekipa PGD Matke, na drugo mesto so se uvrstili pionirji PGD Prebold-Dolenja vas- -Marija Reka, tretji pa so bili tekmovalci iz PGD Sv. Lovrenc. V kategoriji pionirk sta tekmovali le dve ekipi, zmago pa je slavila ekipa PGD Prebold Dolenja vas--Marija Reka pred ekipo PGD Latkova vas. Pri mladincih so zmago slavili Preboldčani, pred mladinci iz Matk in ekipo iz Šešč. Mladinke tokrat niso tekmovale. V tekmovanju mladine Savinjsko-Šaleške regije, kjer je nastopilo kar 48 desetin, so pri pionirjih zmagali mladi gasilci iz PGD Drešinja vas, pred Veliko Pirešico in Andražem. Med pionirkami so zmagale tekmovalke iz PGD Andraž, pred PGD Mozirje in PGD Velika Pirešica. Pri mladincih je zmago slavila desetina iz PGD Andraž pred PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka in PGD Bevče. V kategoriji mladink so zmago slavile gasilke iz Andraža, pred PGD Šentilj in PGD Skale. Pri članih A so zmago slavili člani PGD Latkova vas pred PGD Matke 2 in Preboldčani. Pri članicah A so bile najuspe- šnejše gasilke iz PGD Prebold--Dolenja vas-Marija Reka pred PGD Latkova vas in PGD Šešče. Pri članih B so prvo mesto osvojili člani PGD Matke pred PGD Sv. Lovrenc in PGD Šešče. Med članicami B so slavile gasilke iz PGD Matke pred PGD Groblja in PGD Sv. Lovrenc. Pri veteranih so lovoriko osvojili gasilci PGD Sv. Lovrenc pred veterani iz Šešč in iz Matk, od koder so tudi tekmovalke veteranke, ki so si zmago priborile brez konkurence. D. Naraglav vil, da bo pred tem opravljenih več pogovorov z lastnikom in da bo občina pomagala, če lastnik sam ne bo zmogel poskrbeti za izvedbo del. Preboldski svetniki so se na julijski seji seznanili tudi s polletnim poročilom o izvrševanju občinskega proračuna za letos. V celotnem proračunskem letu naj bi se nateklo dobrih 5,6 milijona evrov prihodkov, načrtovanih odhodkov pa je nekaj več kot 5,7 milijona evrov. Polletna realizacija na obeh straneh je bila komaj dobrih 30-odstotna. Naj večji delež pri tako slabi realizaciji ima po županovih besedah še nedokončan kohezijski projekt gradnje primarne kanalizacije. Ob koncu seje so preboldski svetniki soglašali, da je za novo direktorico Medobčinske splošne knjižnice Žalec, katere soustanoviteljice so vse spodnje-savinjske občine, ponovno imenovana Jolanda Železnik. K. R. Iskrene čestitke ob občinskem prazniku izrekam vsem občankam in občanom Občine Polzela z željo, da se tudi letos srečamo na prireditvah, ki so plod našega skupnega ustvarjanja za boljši in lepši jutri. Vljudno vabljeni! Župan Ljubo Žnidar PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE POLZELA 2011 Petek, 2. 9.2011, ob 16.00 ODPRTJE CESTE KASESNIK-MEKLAV V DOBRIČU domačija Meklav v Dobriču Sobota, 3.9.2011, ob 6.24 VLAK PRIJATELJSTVA (METLIKA) odhod vlaka z železniške postaje na Polzeli (prodaja kart v tajništvu Občine Polzela) Nedelja, 4.9. 2011, ob 9.00 GASILSKO TEKMOVANJE parkirišče za Osnovno šolo Polzela Petek, 9. 9. 2011, ob 16.00 13. ODPRTI TURNIR MALEGA NOGOMETA Športno igrišče Andraž Sobota, 10.9.2011, ob 9.00 ŠPORTNA JESEN 2011 Športnorekreacijski center Polzela ob 11.00 OBELEŽJE IN PROSLAVA OB 60. OBLETNICI DRUŠTVA UPOKOJENCEV POLZELA Kulturni dom Polzela Petek, 16.9.2011, ob 16.00 ODPRTJE CESTE ROMIH-ZELENOVIĆ V LOČICI OB SAVINJI naselje Ločica ob Savinji ob 17.00 KOŠARKARSKI TURNIR ZA POKAL OBČINE POLZELA Športna dvorana Polzela Sobota, 17. 9. 2011, ob 8.00 12. POHOD PO POTEH OBČINE POLZELA zbirališče pred občinsko stavbo ob 9.00 KOLESARJENJE BRASLOVČANOV IN POLZELANOV start pred občinsko stavbo v Braslovčah ob 17.00 ob 20.00 KONČNICA KOŠARKARSEGA TURNIRJA ZA POKAL OBČINE POLZELA Športna dvorana Polzela - tekma za tretje mesto - tekma za prvo mesto Petek, 23. 9. 2011, ob 18.00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Grad Komenda Sobota, 24.9.2011, ob 7.30 TEKMOVANJE ŠOLANIH PSOV Vadišče Ložnica ob 8.00 TURNIR V BALINANJU Športnorekreacijski center Polzela od 9.00 do 13.00 SEJEM DOBROT S KMETIJ GOBARSKA RAZSTAVA s predavanjem determinatorja Antona Polerja ČEBELARSKA RAZSTAVA PODELITEV PRIZNANJ ZA NAJLEPŠO OCVETLIČENO IN UREJENO HIŠO, KMETIJO ALI OBJEKT PETELINIJADA PRIKAZ STARIH KMEČKIH OBIČAJEV parkirišče pred občinsko stavbo ob 9.00 ŠAHOVSKI TURNIR Kulturni dom Polzela ob 9.00 TENIS TURNIR NAKLJUČNO IZŽREBANIH DVOJIC Teniška igrišča Breg od 9.00 do 17.00 21. LIKOVNA KOLONIJA PRIJATELJSTVA Grad Komenda Ponedeljek, 26. 9. 2011, ob 19.00 "KO SPOMINI OŽIVIJO” - 65 LET KNJIŽNICE NA POLZELI Občinska knjižnica Polzela Četrtek, 29. 9. 2011, ob 16.00 ODPRTJE PLOČNIKA POLZELA OB REGIONALNI CESTI pri nekdanji gostilni Matjaž Petek, 30. 9. 2011, ob 9.00 ŠPORTNO SREČANJE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SPODNJE SAVINJSKE DOLINE Športno igrišče Andraž ob 13.00 POLOŽITEV VENCA K SPOMENIKU ŽRTEV NOB IN TRADICIONALNO SREČANJE BORCEV NOB Spomenik žrtev NOB Hmeljarski praznik v Braslovčah Princesa Zala Povše in starešina Ignac Novak S slavnostne seje (med govorom Martine Zupančič, direktorice Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije) Slovenski hmeljarji so v Braslovčah slavili že 49. praznik. Prireditev v okviru praznika so pripravili Turistično društvo Braslovče, Občina Braslovče in Združenje hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Že dopoldne so se udeležili slavnostne seje na temo hmeljarstva. O delu društva in o svojem delu sta zbranim spregovorila dosedanja hmeljarski starešina Anton Rožič in princesa Maša Šporn. Specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec pa je govorila o letošnji letini, vremenskih razmerah in kakšen naj bi bil letošnji pridelek. Med drugim je poudarila, da po podatkih registra kmetijskih gospodarstev prideluje hmelj v letu 2011 129 pridelovalcev na 1376 hektarjih, od tega je dobrih 20 hektarjev pr-voletnih nasadov. Še dodatnih 450 hektarjev je v premeni. Šest hmeljarjev ima trenutno vsa hmeljišča v premeni, tako je v Sloveniji 135 hmeljarjev. Letošnje rastne razmere so bile dokaj naklonjene pridelavi hmelja. Pridelovalna območja so bila izenačena, nekoliko je odstopal ptujski konec, kjer so imeli manj padavin, točo in višje temperature. Hmeljišča je bilo letos potrebno namakati samo enkrat, in sicer julija. Rastline imajo obliko valja, z gostim cvetnim nastavkom, tako bi naj po oceni, ki sta jo pripravila Inštit za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovénije v Žalcu in KGZ Celje leta 2011 v Sloveniji pridelali okoli 2300 ton hmelja, to je dober povprečen letnik, po prvih analizah pa bo tudi zelo dobra kakovost pridelka. Zbrane so v nadaljevanju nagovorili tudi župani in podžupan spodnjesavinj-skih občin, predstavniki KGZ Slovenije, KGZ Celje, Inštituta za hmelajrstvo in pivovarstvo Slovenije in drugi. Osrednja prireditev se je začela popoldne z Žovneško konjenico, ki je bila na čelu pisanega sprevoda, v katerem so člani društva podeželske mladine SSD prikazali, kako so včasih pridelovali hmelj. Sledila sta predaja starešinstva in imenovanje nove princese. Za novega hmeljarskega starešino so imenovali 79-letnega hmeljarja Ignaca Novaka iz Sv. Lovrenca v Občini Prebold, za princeso pa 23-letno inženirko živilstva in prehrane Zalo Povše iz Podloga; doma na 18 hektarjih pridelujejo hmelj, v hlevu pa imajo sto pitan- cev. Sledila je predaja prapora novemu starešini, nato pa so nazdravili z vrčkom piva. Pred družabnim delom so zbrane nagovorili še braslovški župan Branimir Strojanšek, žalski župan Janko Kos, predsednik TD Braslovče Branko Ribizel in podpredsednik Kmetijsko--gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek. Dogodek je popestril nastop mladih braslovških harmonikarjev in zbora starejših občanov. Sledile so hmeljarske kmečke, pivske zabavne igre, pri katerih so se zabavali tako nastopajoči kot gledalci. Pripravili so tudi več spremljajočih prireditev: petkov rock koncert hmeljarjev s štirimi skupinami in v so- boto turnir v odbojki na mivki za članice in člane, turnir v košarki trojk, ribiško tekmovanje na Ribniku Preserje in tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal hmeljarske kobule. Obiskali ste lahko bra-slovško podeželsko tržnico, si ogledali kmetijsko mehanizacijo itd. T. T. Solidarnost lahko premaga ujmo Zanimiv sprevod s prikazi nekdanjih opravil v hmeljiščih Torbe za deset šolarjev Pobudnik akcije Marjan Kupec Usodo kmetom v veliki meri krojita vreme in država. Pogosto sta oba neusmiljena. Ko vse uniči toča in država ne pomaga, lahko kmet obupa. Savinjski kmetje so pokazali, kaj pomeni učinkovita pomoč. Savinjska dolina se je letošnje poletje izognila vremenskim ujmam, kar pa ne velja za nekatere druge dele države. Neurje s točo je med drugim zelo prizadelo območje Križnega Vrha v Občini Bistrica ob Sotli, kjer kmetuje tudi Jože Resnik, ki ima 75 glav živine. V začetku avgusta je minilo leto dni, odkar je njegovo ženo, mamico devetletnih dvojčkov, v Podčetrtku do smrti povozil tovornjak. Jože tako s svojo mamo skrbi za otroka in kmetijo precej visoko v hribih. Potem je udarilo še vreme. Sedem in pol hektarjev koruze je povsem uničenih. Polovico otave s 15 hektarjev travnikov so uspeli spraviti pod streho, drugo je uničeno. Krme ni. Pomoči države ali občine pa doslej tudi nič. Naj kmetija propade? Eden od cenilcev škode, ki je bil pri Resnikovih, je vedel, da lahko hitra in konkretna pomoč to prepreči. Vprašal je znanca, kmeta in hmeljarskega starešino Marjana Kupca iz Svetega Lovrenca, ali bi morda savinjski kmetje za kolego v stiski prispevali kaj sena. »Ja, bom malo povprašal...« je odgovoril Marjan. Seveda se ni spraševal, ali je pristojen za organizacijo pomoči, koliko časa mu bo to vzelo in razne neumnosti, ki pogosto do onemoglosti obremenjujejo državne službe. Marjan je poklical in obiskal vse kmetije v preboldski občini, in to preden je natančno vedel, kdo potrebuje pomoč: »Malo sem povprašal kmete in so vsi rekli, da ni problema. Da je vedno laže pomagati drugim ter dati eno balo sena, kot pa biti sam žrtev ujme. Jožeta Resnika takrat še nisem poznal, potem pa sem ga obiskal in se prepričal, ali je res potreben pomoči, da mi ne bi kdaj kdo očital, da smo pomagali nekomu, ki ni upravičen. Vem, kako je, če te prizadene nesreča. Tudi nam je podrlo žičnico in prav v tistem času je bila poškodovana moja žena. Vem, koliko pomeni, če ti nekdo pomaga. Nekateri se tega še ne zavedajo.« Skupaj je 39 bal sena prispevalo 32 kmetov iz preboldske občine (celo iz visoke Marije Reke) in trije drugi savinjski kmetje. Bale so pripeljali na travnik v Sveti Lovrenc in 12. avgusta so jih naložili na priklopnik ter odpeljali na Križni Vrh. Priklopnik jim je posodilo podjetje Kargo trade iz Vojnika, tudi voznik Edi Cestnik iz Šešč je vožnjo opravil brezplačno, za gorivo pa je denar prispevala preboldska občina. Približno 25 ton sena bo Resnikovi živini zadostovalo za mesec dni. Takšno pomoč bi lahko organizirali tudi po drugih krajih. Sploh pa: »Kmetje bomo morali delati na tem, da si bomo v teh časih začeli vedno bolj pomagati. Ne le v takšni stiski, ampak tudi sicer. Veliko bolj se bomo morali povezati, imeti močno zadrugo. Zadruga bi morala biti pobudnica oziroma izvajalka takšne akcije, ne pa jaz,« poudarja Marjan Kupec. Pa ne zato, ker bi mu bilo težko pomagati, ampak ker bi se moral vsak zavedati svoje vloge. In na tem svetu nismo zato, da skrbimo le za svoj blagor. K. R. V žalskem Stil Cafeju so prejšnji teden sklenili humanitarno akcijo, s katero so podarili deset polnih šolskih torb za deset prvošolčkov iz socialno šibkih družin v skupni vrednosti nekaj več kot 900 evrov. Torbe je v imenu Društva prijateljev mladine Žalec, ki bo poskrbelo, da Novi dekan S 1. avgustom je vodenje Dekanije Žalec, ki obsega osem župnij, za naslednjih pet let prevzel Mirko Škoflek, župnik v župniji Šempeter v Savinjski dolini. Na tem mestu je nasledil Jožeta Kovačeca, polzelskega župnika, ki je to funkcijo opravljal deset let. Mirko Škoflek je po rodu Polze-lan, rodil se je leta 1948 in bil ma-šniško posvečen leta 1973 v Mariboru. Služboval je kot duhovni pomočnik v Framu, kot kaplan v Slovenski Bistrici, kot župnijski upravitelj in župnik v Majšperku, od leta 1986 pa službuje v Šempetru v Savinjski dolini. T. T. r' a Mirko Škoflek bodo prišle v prave roke, prevzel Bojan Jereb. Pobudnik akcije je bil lastnik Stilcafeja Marjan Starič, ki je skupaj z ostalimi donatorji že julija pripravil dražbo, na kateri so za 250 evrov prodali sliko Staneta Jakšeta - Stanča, svečano večerjo Kulinarike Podpečan v vrednosti 110 evrov, nato pa s pomočjo nekaterih drugih podjetnikov zbrali še preostali znesek, s katerim so kupili torbe in jih napolnili z vsemi potrebnimi šolskimi potrebščinami za 1. razred. Za to je poskrbela Papirnica Lan. Dogodek je bil tudi družabno obarvan, za kar so poskrbeli Duo ZIM, Abbashow z domačim ansamblom Showmix in Žalčan Jelko, ki posnema Elvisa Presleyja. D. N., K. V. Podarjene bale je bilo potrebno naložiti na priklopnik in odpeljati na Križni Vrh Zeleno zlato v vsej svoji grenkobi Minister Dejan Zidan na pogovoru s hmeljarji ni »sadil rožic« Slovenski hmeljarji, hmeljarski strokovnjaki in trgovci s hmeljem so se sredi tega meseca v Žalcu srečali s kmetijskim ministrom mag. Dejanom Židanom. Srečanje je na pobudo parlamentarnega odbora za kmetijstvo organizirala Kmetijsko-goz-darska zbornica Slovenije, da bi skupaj našli rešitve za izhod iz hude krize, v kateri je slovensko hmeljarstvo že nekaj let. In ta je posledica ne le zasičenosti svetovnega trga s hmeljem, ampak tudi neenotnosti hmeljarjev, je bilo slišati v razpravi. V začetku julija je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri DZ na pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) obravnaval zaskrbljujoče stanje v slovenskem hmeljarstvu ter zahteval zagotovitev finančnih sredstev, ki bi omilila težave. Na predlog člana odbora - poslanca Alojza Posedela je odbor sprejel sklep, da se v Žalcu pripravi okrogla miza o hmeljarstvu, na kateri bi vsi, ki so povezani s to specifično kmetijsko panogo, osvetlili vse vidike hude krize in ministrstvo za kmetijstvo Na Zajčevi koči pod Krvavico, planinski postojanki taborskih planincev, je v začetku prejšnjega meseca dišalo po zajčjih jedeh oziroma jedeh iz kunca. Člani Planinskega društva Tabor in člani Lovske družine Tabor so v okviru tako imenovanih Zajčevih dni že petič zapovrstjo organizirali tudi ročno košnjo Šnepove košenice. Na gozdni jasi v bližini Zajčeve koče se je zbralo 16 koscev in kar nekaj gledalcev. Kot vsako leto so bili tudi tokrat deležni gostoljubja družine Zaberložnik in članic planinskega društva, ki so skrbele za to, da med kosci ni bilo žejnih in lačnih. »Pri vsakoletni košnji Šnepove košenice poudarjamo, da gre na eni strani za dejanje, s katerim želimo poudariti pomen ohranjanja košenic kot izjemnega življenjskega okolja v smislu ohranjanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, in na drugi strani za prikaz ročnega opravila naših prednikov. Ročna košnja je v preteklosti seznanili s svojimi predlogi za rešitve. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je 18. avgusta v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije res pripravila okroglo mizo, ki je na enem mestu po dolgem času združila večino hmeljarjev (registriranih jih je še 135) in trgovcev s hmeljem (vseh je devet), poleg predsednika parlamentarnega odbora za kmetijstvo Franca Bogoviča pa sta jim prisluhnila tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in generalni direktor direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik. S Kmetijsko-gozdarske zbornice so prišli predsednik Ciril Smrkolj, podpredsednik Marjan Golavšek in seveda predsednik Komisije za hmeljarstvo pri KGZS Ferdinand Kunst, ki je najprej predstavil predloge hmeljarjev, nato pa so dobili besedo vsi, ki so to želeli. Letošnji pridelek hmelja bo obilen in kakovosten, vendar pa to hmeljarjem namesto veselja povzroča hude skrbi. Že nekaj let je svetovni trg s hmeljem (kamor slovenski hmeljarji izvozijo več kot 90 odstotkov pridelka) zasičen, poleg tega pivovarne predstavljala zahtevno kmečko opravilo, ki so ga z medsebojno pomočjo hribovski kmetje opravljali na občutno večjih površinah, kot jih strojno opravljajo danes. Vzroki zaraščanja hribovskih kmetij v zadnjih petdesetih letih so različni, gotovo pa mednje sodi dejstvo, daje kmečka pridelava v hribovskih predelih zahtevna in kot taka nekonkurenčna kmetijski proizvodnji v dolini,« pravi Janez Černec, član LD Tabor. Opuščanje košnje strmih in zahtevnih terenov, ki jih je človek pred davnimi leti že iztrgal gozdu, pomeni ponovno zaraščanje teh površin, izgubo kmetijske zemlje ter ne nazadnje izgubo kulturne krajine, ki jo je slovenski človek oblikoval skozi stoletja. V okviru gospodarske krize je zaraščanje kmetijskih površin dobilo tudi novo dimenzijo. Po nekaterih podatkih je Slovenija v letu 1993 premogla 78-od-stotno samooskrbo s hrano. V letu 2011 znaša ta samo še 40 do 50 % in smo na repu evrop- potrebujejo vedno manj hmelja. Trenutno je odkupna cena le evro za kilogram, kolikor sploh je odkupa, čeprav znašajo proizvodni stroški okoli 5 evrov. Veliko hmeljarjev nima dolgoročnih pogodb, nekateri tudi zato, ker so v letih, ko je bilo na trgu premalo hmelja, lahko računali na velike dobičke (izjemno je bilo leto 2007). Vendar pa imajo trgovci velik problem tudi s pogodbenimi količinami, saj so njihova skladišča prav tako polna. Novih pogodb (mnogo se jih izteče prav letos) verjetno ne bodo sklepali. Po podatkih KGZS je v Sloveniji še 860 ton neprodanega hmelja od leta 2008 naprej, letošnji pridelek pa naj bi znašal okoli 2.300 ton. Hmeljarji so dobili izplačano pomoč države, imenovano »de minimis«, v skupni višini 600 tisoč evrov, vendar do izplačila niso bili upravičeni vsi. Veliko se jih je zato znašlo v hudem finančnem položaju, brez sredstev za redno pridelavo oziroma pokritje stroškov obiranja ter poplačilo dolgov. Med rešitvami, ki bi jim kratkoročno najbolj pomagale, so izpostavili možnost odkupa zalog hmelja s strani države ter njihovo um- skih držav glede samooskrbe s hrano. »Gospodarska kriza je nakazala pasti globalizacije, med katere zagotovo sodi tudi oskrba s hrano in z njo povezano umno ravnanje s kmetijskimi zemljišči. Če smo slovenski potrošniki pri globalni proizvodnji in rabi neobnovljivih virov energije brez moči, je s hrano, ki je neprimerno pomembnejša za naš obstoj, drugače. Če bomo kot potrošniki znali izbrati zdravo in doma pridelano hrano, bomo s tem pripomogli ohranjati tudi slovenske hribovske kmetije in kulturno krajino. Z rabo doma pridelane zdrave hrane bomo posredno pomagali pridelovati hrano tudi na površinah, kjer se po logiki kapitala ne izplača. Dodana vrednost ohranjanja neintenzivne in sonaravne hribovske kmetijske proizvodnje pa bo na dolgi rok ohranjeno okolje, biotska pestrost ter ne nazadnje ohranjena kulturna krajina, ki ima v sebi tudi turistični potencial,« še doda Černec. Letos se jim je pri košnji Šnepove košenice pridružil do zdaj najmlajši kosec, vnuk gostitelja Franca Zaberložnika, ki šteje komaj enajst let in odlično obvlada koso. Po opravljenem delu so se odpravili na Zajčevo kočo na golaž, ki ga je skuhal mojster Dani, bili pa so deležni tudi prijaznega gostoljubja dežurnih planincev na koči. Vsi so bili tudi zadovoljni, da so opravili še eno koristno delo in s tem pripomogli k ohranjanju nekdanje kulturne krajine. D. N. čenje in celo subvencioniranje zelene trgatve oziroma krčitve hmeljskih nasadov Vendar je minister Židan povedal, da bo ministrstvo sprejelo le tiste ukrepe, ki so skladni s pravnim redom Evropske unije. Ta pa ne dovoljuje odkupovanja in uničevanja zalog, pa tudi ne plačevanja razlike med proizvodno in tržno ceno hmelja. Ministrstvo je pripravljeno prisluhniti vsem predlogom, je zagotovil minister, vendar pa se bo pogovarjalo le s sektorjem kot celoto: »Ministrstvo pozna nekatere usode posameznih kmetij, ampak kmetiji, ki ima na primer 250 tisoč evrov minusa, v tem pravnem redu ne moramo pomagati. Napotimo jo na kmetijsko-svetoval-no službo, da skupaj pripravijo sanacijski načrt. Sektorju pa lahko pomagamo le, če nastopi do države enotno.« Po besedah mag. Dejana Židana bo ministrstvo finančno podporo za promocijo slovenskega hmelja na tujih trgih odobrilo le v primeru, da se ustanovi konzor- Predsednik Zvezne republike Nemčije Cristian Wulff je dr. Petra Zimmermanna odlikoval z redom zaslug Zvezne Republike Nemčije za njegovo izjemno prizadevanje pri krepitvi kulturniškega sodelovanja med Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo. Odlikovanje mu je v družbi izbranih prijateljev, med katerimi so bili dr. France Bučar, dr. Boštjan Žekš in župan Občine Žalec Janko Kos, izročil njegova ekscelenca gospod Werner Burkart, veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji. Dr. Peter Zimmermann je po rodu Nemec, ki polovico Davčna na drugi lokaciji Davčna uprava Celje, Izpostava Žalec, deluje od tega ponedeljka na novi lokaciji, in sicer v prenovljenih poslovnih prostorih na Šlandrovem trgu 22 v Žalcu, kjer že posluje Uprava RS za javna plačila. Kot so sporočili z DU Celje, bodo poslovni čas in uradne ure ostali nespremenjeni, prav tako vsi kontaktni podatki, telefonske številke in elektronski naslov. L. K. cij trgovcev, ki bo promoviral slovenski hmelj. Prav tako se morajo povezati pridelovalci, je dodal predsednik KGZS Ciril Smrkolj: »Če hmeljarji ne bodo nastopili skupaj, v enotni organizaciji proizvajalcev, bodo vsa pogajanja s trgovci in z državo neuspešna. Za uspešno reševanje krize v hmeljarstvu je nujen dialog med vsemi členi znotraj hmeljarske verige.« Poleg tega so hmeljarji nezadovoljni s sedanjim postopkom certificiranja hmelja. Branko Ravnik z direktorata za kmetijstvo je hmeljarjem povedal, da se bo ta postopek v okviru novega pravilnika dopolnil v skladu s predlogi, ki jih je ministrstvu posredovala kmetijsko-gozdarska zbornica. To pomeni, da se bo pridelek v prvi fazi certificiranja označil, stehtal in zaplombiral pri hmeljarju. V razpravi so hmeljarji omenili tudi predlog spremembe določbe o integrirani pridelavi hmelja v smislu, da se zahteva po zasaditvi nasadov s sadikami A- in B-certifikata spremeni v priporočilo. časa živi v Sloveniji (v Galiciji), ki jo je izbral za svojo drugo domovino. Veliko je prispeval k njenemu ugledu na podro- Izmed številnih težav, ki so jih izpostavili hmeljarji, je tudi neustrezen sistem zavarovanj, saj so stroški zavarovanj v kmetijstvu izredno visoki. Minister je povedal, da že preučujejo možnosti vzpostavitve ustreznejšega sistema, razmišljajo pa tudi o vzajemni oziroma solidarnostni zavarovalnici. KGZS je na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS že pred časom naslovila prošnjo za oprostitev najemnin, ki pa doslej ni bila uslišana. Minister Zidanje obljubil, da bo glede tega posredoval pri skladu, pri ministru za okolje in prostor pa bo preveril, zakaj hmeljarji še niso prejeli poplačila škode v hmeljiščih po neurjih leta 2007. Ministrstvo bo za hmeljarsko panogo pripravilo dolgoročno strategijo, so se še strinjali udeleženci okrogle mize, preverilo pa tudi možnost uvedbe ukrepa podaljšane premene. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z zalogami hmelja in kaj z letošnjim pridelkom, niso dobili odgovora. K. R. čju kulturnega sodelovanja, za kar ga je že pred leti odlikoval predsednik Drnovšek, zdaj pa tudi nemška vlada. D. N. Zajčevi dnevi in Šnepova košenica Ročna košnja Šnepove košenice Visoko odlikovanje dr. Zimmermannu Naročnik: Kulinarika Podpečan - priprava jedi, Jernej Podpečan s. p., Kasaze 70 b, 3301 Petrovče o o Varčevanje tudi v šolah Oton Račečič Jutri se začenja novo šolsko leto. Za učence je vedno novo in zanimivo, skoraj vsako šolsko leto pa prinaša tudi spremembe za učitelje in ravnatelje. Ravnatelj preboldske osnovne šole Oton Račečič, ki je bil do letošnjega aprila predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije, pravi, da bo šolsko leto 2011/2012 zaznamovalo varčevanje. Letošnje šolsko leto se začne na četrtek in starši bomo morali biti še bolj kot doslej pozorni na to, kdaj so pouka prosti dnevi. Glede na razporeditev praznikov počitnice ne bodo vedno zaokrožene do konca tedna. Ministrstvo za šolstvo se je namreč odločilo, da ne bo nadomeščanj ob sobotah. Zimske šolske počitnice ostajajo v enem terminu za celotno državo. Učni načrti pri nekaterih predmetih so se precej spremenili, zato so morali učitelji posodobiti letne priprave. Po besedah Otona Račečiča je največja sprememba pri biologiji, saj je celoten program osmega razreda prestavljen v deveti razred in obratno. To je bila odločitev strokovnega sveta. Šole so že navajene raznih akcij pod okriljem ministrstva za šolstvo. Ta mesec je ministrstvo napovedalo, da bo v šolah izvedlo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Med različnimi aktivnostmi v okviru tega projekta, kot so izdaja posebnega časopisa in natečaji za otroke v vrtcih ter osnovnih šolah, bodo primar- ni proizvajalci hrane in podjetja živilsko-predelovalne industrije 18. novembra učencem za zajtrk darovali osnovna živila (mleko, kruh, jabolka in med). Otroci bodo ta dan zajtrkovali izključno slovensko hrano. »Logističnih problemov nam taka akcija ne povzroča, seveda pa to ne pomeni, da šole takšnih slovenskih zajtrkov ne bi pripravljale tudi sicer,« pravi Oton Račečič. Najbolj pa ravnatelje skrbi varčevanje države in občin: »Vlada je sprejela sklep o varčevanju, prepustila pa posameznim ministrstvom, da se odločijo, kje in kako bodo varčevala. Osnovno vodilo je, da plače ostanejo nedotaknjene. Zato se varčuje na takšnih področjih, kjer naj bi bilo manj škode. Za nas pomeni, da so šolam do konca tega leta ukinjena sredstva za izobraževanje učiteljev in za učila ter učne pripomočke. Združenje ravnateljev osnovnih in glasbenih šol je zaradi tega vladi poslalo protest, da se ukinjajo sredstva ravno na področju izobraževanja, kar je v neskladju z dejstvom, da smo izobraževalne ustanove. Glede učnih pripomočkov pa tudi vemo, kako zelo potrebni in pomembni so v teh časih. Ni pa problem samo varčevanje s strani države, ampak tudi varčevanje s strani občin, ki šolam pokrivajo materialne stroške. Kolikor se le da, občine varčujejo tudi pri vrtcih.« Glede nacionalnih preizkusov znanja v tem šolskem letu ni novosti. »Vlada je sicer sprejela predlog zakona o osnovni šoli, ki uvaja novosti, vendar zakon še ni sprejet, in te ne bodo veljale za letošnje šolsko leto. Splošno mnenje pa je, da so nacionalni preizkusi kot objektivni pokazatelji znanja koristni, tudi po prvi triadi, ker dejansko ne vemo, kakšno je znanje otrok. Ne zdi pa se nam prav, da se ti preizkusi ne ovrednotijo na ravni do otroka, da bi šteli kot ocena in ne zgolj kot golo preverjanje. Ocenjujemo namreč, da bi bili v tem primeru pristopi drugačni. Sistem kot tak premalo skrbi za to, da bi iskal neke načine posredne prisile, da bi otroci pridobivali več znanja,« je prepričan Oton Račečič. Pred časom je bilo precej govora tudi o prevelikem številu učiteljev. »Strokovnega kadra je dovolj, zmanjševanje generacij pa se je v osnovnih šolah tudi končalo. Čez nekaj let pričakujemo spet rahlo povečanje števila otrok v šolah. Ne vemo pa še natančno, kaj bo prinesel novi zakon glede otrok s posebnimi potrebami. V osnutku sprememb zakona o osnovnih šolah so predvidene skupine in organizacija centrov za posebej težke primere, kar bi posredno pomenilo zmanjšanje zaposlenih specialnih pedagogov po šolah, vendar zaenkrat še ni jasno, kako bo v resnici.« Vlada je sicer predlog sprememb zakona o osnovni šoli objavila tako rekoč sredi poletja. Predlog prinaša precej novosti, med njimi drugačno poimenovanje nekaterih predmetov in zgodnejše poučevanje prvega tujega jezika ter poučevanje drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta od 4. razreda naprej (obvezno naj bi bilo poučevanje prvega tujega jezika v drugem razredu in neobvezno že v prvem razredu). Številčno ocenjevanje naj bi bilo uvedeno že v tretjem razredu. Učenci bi imeli možnost izbrati tri ure pouka izbirnega predmeta na teden, ob soglasju staršev štiri, poleg obveznih izbirnih predmetov bi se že v drugem triletju uvedli tudi neobvezni izbirni predmeti. Šola v naravi naj bi bila opredeljena kot del obveznega programa. Nacionalno preverjanje znanja pa naj bi bilo poleg 6. in 9. razreda tudi v 3. in 8. razredu. Obvezno bi bilo za vse učence ob koncu 3., 6. in 8. razreda, ob koncu 9. razreda pa prostovoljno. K. R. Veseli, pa tudi razočarani v Taboru Število osnovnošolcev zadovoljivo Brezskrbno počitniško življenje se za letos poslavlja (na fotografiji otroci s Kul počitnic ob ribniku Vrbje) Jutri bo v šolske klopi devetih osnovnih šol s podružnicami v Spodnji Savinjski dolini sedlo 3.417 učenk in učencev. Med njimi bo 394 prvošolk in prvošolcev, za katere šole pripravljajo posebne sprejeme. Število otrok je približno takšno kot v preteklem šolskem letu. Največji porast števila učencev je na I. osnovni šoli Žalec, kjer je vpisanih 629 otrok, lani jih je bilo okoli 600. Povečanje gre predvsem na račun priseljenih družin. Štirje oddelki gostujejo v prostorih II. OŠ Žalec. Prvošolcev na matični žalski šoli je 62, vseh učencev pa 537. Na POŠ Gotovlje imajo v novem šolskem letu 47 učenk in učencev, od tega 10 prvošolcev, na POŠ Ponikva pa 45 učenk in učencev, od tega 11 prvošolcev. Osnovno šolo v Petrovčah bo v novem šolskem letu obiskovalo 398 otrok, od tega 30 prvošolcev, podružnico na Trju pa 77 otrok, med njimi bo 16 prvošolcev. Osnovna šola v Grižah še vedno gostuje na UPI - ljudski univerzi v Žalcu. V novem šolskem letu je v matično šolo vpisanih 278 učenk in učencev, od tega 34 prvošolcev, na POŠ Liboje pa 34 otrok. Med njimi je pet prvošolcev. Osnovna šola Šem- peter ima 274 učencev, 28 je prvošolcev V Preboldu je v novem šolskem letu 347 osnovnošolcev, od tega 43 prvošolcev. Matično šolo na Polzeli bo od jutri obiskovalo 489 učenk in učencev, še posebej se veselijo 57 prvošolcev, na podružnici v Andražu pa imajo vpisanih 32 učencev, od tega je šest prvošolcev, ki bodo imeli kombiniran pouk z drugim razredom. Osnovna šola Braslovče ima kar tri podružnice, kjer bodo prav tako izvajali kombiniran pouk. Matično šolo bo v novem šolskem letu obiskovalo 314 otrok, od tega 30 prvošolcev, podružnično šolo na Gomilskem 42 otrok, od tega 6 prvošolcev, ki bodo imeli kombiniran pouk z drugošolci, podružnično šolo v Letušu 28 otrok, od tega 6 prvošolcev, in podružnično šolo v Trnavi 30 otrok, od tega dva prvošolca. V Letušu in Trnavi bodo imeli kombinirana razreda prvošolcev, drugošolcev in tretješolcev skupaj. Osnovna šola Vransko - Tabor ostaja enovit zavod, čeprav bodo z novim šolskim letom v Taboru začeli s popolno devetletko, s čimer se bo prostorsko razbremenila tudi šola na Vranskem. Matična šola ima vpisanih 283 otrok, od tega 38 prvošolcev, podružnica v Taboru pa 114 učencev, deset je prvošolcev. II. osnovna šola Žalec izvaja prilagojen program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. V novem šolskem letu je vpisanih 48 otrok, kar je nekoliko več kot v prejšnjem letu. Prvošolcev nimajo, kar je zadnja leta običaj, je povedala ravnateljica Sabina Korošec. Starši otroke po navadi vpišejo v običajne osnovne šole, ko pa se izkaže, da takega programa ne zmorejo, jih prepišejo na II. osnovno šolo. Veliko otrok obiskuje tudi glasbeno šolo v Žalcu, ki ima dislocirane oddelke v Braslovčah, Preboldu in na Vranskem. V šolskem letu 2011/2012 je vanjo vpisanih 471 učenk in učencev. Razen v žalski občini so vrtci v ostalih občinah organizirani kot organizacijske enote osnovnih šol. Povsod so uspeli zagotoviti prostor za otroke, ki so jih starši želeli vpisati v vrtec. V Trnavi so odprli dodaten polovični oddelek, izmed investicijskih zalogajev v predšolsko vzgojo pa sta največja nova enota vrtcev občine Žalec v Novem Celju in prizidek v Preboldu. K. R. Na učence v Taboru že čaka nov prizidek Prizidek preboldskega vrtca dograjen V Taboru bo jutri po 44 letih znova odprla vrata popolna osnovna šola, ki pa bo še vedno delovala v sklopu Javnega zavoda OŠ Vransko -Tabor. Želje krajanov in vodstva lokalne skupnosti na čelu z županom Vilkom Jazbinškom so se uresničile. Ob veselju pa ostaja tudi nekaj grenkega priokusa, saj nekaj otrok iz Kaple ne bo obiskovalo šole v svoji občini, ampak bo šolanje nadaljevalo na OŠ Vransko. Kot je povedal Vilko Jazbin-šek, je zaradi tega zelo razočaran, saj je upal, da bodo starši in otroci iz Kaple čutili večjo pripadnost do svoje občine in tako prispevali, da bo šola vključevala vse otroke s tega območja. To bi namreč pome- nilo tudi primerno število otrok za posamezne razrede in polno kadrovsko zasedenost. Jazbin-šek je ob tem povedal, da občina ne bo več plačevala prevozov otrok za Vransko, saj je z ureditvijo pogojev za devetletko v svoji občini črtala iz proračuna vse izdatke za prevoz in druge stroške, povezane s šolanjem otrok na Vranskem. Taborsko devetletko bo tako v tem šolskem letu obiskovalo 114 otrok. Če bi bili njeni učenci tudi tisti iz Kaple, ki bodo hodili na Vransko, pa bi bila številka še za sedem ali osem otrok večja. Vrtec, ki je v sklopu šole bo od jutri dalje obiskovalo 66 otrok. Ta številka pa se bo kmalu povečala, saj je vpisanih 80 otrok.Takšno število otrok in politika priseljevanja naj bi zagotavljala zadostno število otrok v šoli tudi v naslednjih letih. D. N. Ena največjih investicij v preboldski občini poteka na področju predšolske vzgoje. Investicija je razdeljena na tri faze, ki vključujejo gradnjo dveh prizidkov in obnovo starega dela vrtca. Tehnični prevzem južnega prizidka poteka prav danes. Štiri igralnice v novem prizidku so namenjene otrokom mlajšega starostnega obdobja, ki se bodo vanje preselili takoj po opravljenem tehničnem prevzemu. Kot je povedal Oton Račečič, ravnatelj OŠ Prebold, katere enota je tudi vrtec, bodo kljub temu v prostorih šole obdržali tri igralnice za vrtec, saj bodo predvidoma spomladi prihodnje leto začeli z obnovo starega dela vrtca. Ker bo vrtec kljub temu deloval predvidoma z vsemi trinajstimi oddelki, bo potrebno takrat organizacijsko dobro premisliti, kam začasno preseliti še šest oddelkov. Na severnem delu vrtca je prav tako že v zaključni fazi gradnja prizidka, v kateri bodo prostori občinske knjižnice in večnamenski prostor. Tudi ta del bi moral biti končan danes, kot kaže, pa bo septembra. Za financiranje tega dela je preboldska občina pridobila evropska sredstva. K. R. Nov prizidek preboldskega vrtca na južni strani je dograjen, prizidek na severni strani še ne povsem Za mladino tudi Mladinski svet Večina btalcev se gotovo še spominja časov, ko je na vseh ravneh delovala ena mladinska organizacija - ZSMS in je bil prav vsak mladinec vključen vanjo. Kakšne možnosti pa imajo mladi danes za delovanje v mladinskih organizacijah, za financiranje svojih projektov in za povezovanje na različnih ravneh? Mladinska društva so z včlanitvijo v lokalne mladinske svete upravičena do občinskega sofinanciranja. Mladinskemu svetu Občine Žalec predseduje Žan Skok. Mladinski sveti so ustano- Nov vrtec v Novem Celju Kot je bilo obljubljeno junija ob podpisu pogodbe med Občino Žalec in podjetjem Remont, nova enota žalskih vrtcev v Novem Celju s septembrom odpira vrata, uradno odprtje pa bo 6. septembra. Skupaj z dodatnimi prostori na Trju in v Šempetru so zagotovili mesta za prav vse otroke, ki so jih starši vpisali v vrtec v Občini Žalec. Teh bo septembra že več kot 950. V vrtcu v Novem Celju je prostora za 49 otrok, na skoraj 270 kvadratnih metrih njegovih površin pa so uredili dve igralnici za otroke od enega do treh let, igralnico za otroke od štirih do šestih let ter dodatni igralni prostor, razdelilno kuhinjo, dva kabineta in ostale potrebne prostore. Polega tega so uredili tudi 850 kvadratnih metrov zunanjih površin in dovozno cesto od Dvorca Novo Celje do vrtca. Celotna investicija bo tako znesla okrog 450 tisoč evrov. Za potrebe predšolskega varstva so uredili tudi dodatni prostor v OŠ Šempeter in POŠ Trje. Morda ne bodo vsi otroci razporejeni na prve željene lokacije, vendar pa bodo nove kapacitete v Novem Celju, na Trju in v Šempetru zagotovile mesta za povečano število otrok, ki bodo v novem šolskem letu obiskovali vrtec. Teh naj bi bilo skupaj z novimi vpisi že septembra 954, junija jih je bilo 863. Nekaj otrok pa naj bi se v vrtec vključilo še oktobra ali kasneje. L. K., Na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec (Uradni list RS št. 90/07, 55/10) OBČINA ŽALEC RAZPISUJE 7 (SEDEM) ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012 za dijake in študente kot pomoč pri njihovem študiju:' - 2 štipendiji za deficitarne poklice, - 3 štipendije za nadarjene, - 2 štipendiji za študij v tujini. Pravico do štipendije lahko uveljavljajo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - dijaki, ki dosežejo v preteklem šolskem letu najmanj prav dober uspeh ter svojo intelektualno in umetniško nadarjenost dokažejo s priznanji in priporočili profesorjev; - dijaki, ki se izobražujejo za pridobitev deficitarnega poklica in so dosegli najmanj dober uspeh v preteklem šolskem letu (seznam deficitarnih poklicev se pridobi na Zavodu RS za zaposlovanje, Območni enoti Celje, in Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec); - študenti, ki dosežejo v preteklem študijskem letu najmanj povprečno oceno 8.0, za prvo študijsko leto pa najmanj prav dober uspeh na maturi (če za štipendijo kandidira več kandidatov, ima prednost kandidat, ki izkaže intelektualno ali umetniško nadarjenost, doseže javno priznan uspeh ali izjemen dosežek in predloži priporočila profesorjev); - študenti, ki se vpišejo v izobraževalne programe za pridobitev deficitarnega poklica in so dosegli najmanj povprečno oceno 7.0, za prvo študijsko leto pa najmanj dober uspeh v preteklem šolskem letu (seznam deficitarnih poklicev se pridobi na Zavodu RS za zaposlovanje, Območni enoti Celje, in Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec; če za štipendijo zaprosi več kandidatov, ima prednost kandidat, ki doseže višjo oceni v preteklem šolskem letu oziroma boljši uspeh na maturi (za prvo študijsko leto). Če izpolnjuje pogoje več kandidatov, kot je razpisanih štipendij in je za štipendije namenjenih sredstev, ima prednost kandidat, pri katerem je dohodek na družinskega člana nižji v primerjavi z drugimi kandidati. Višina štipendije za dijake znaša 40 % zajamčene plače mesečno. Višina štipendije za študente znaša 75 % zajamčene plače mesečno. K osnovni štipendiji so študentje, ki so oddaljeni od izobraževalne ustanove več kot 50 km, upravičeni do dodatka 10 % zajamčene plače za stroške prevoza. Višina štipendije za študij v tujini znaša za dijaka 100 % zajamčene plače in za študente 150 % zajamčene plače. Način prijave Prijava na javni razpis za pridobitev štipendije obsega: - dokazilo o vpisu v tekoče šolsko/študijsko leto, - za dijake dokazilo o doseženem uspehu v preteklem letniku in za študente dokazilo o opravljenih izpitih in povprečni oceni predhodnega študijskega leta oziroma učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, - dokazilo o uspehih in priznanjih, - izpolnjen obrazec VLOGA ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE, - potrdilo o stalnem prebivališču kandidata v Občini Žalec, - potrdilo o državljanstvu, - dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana ter o premoženjskem stanju. Kandidati za pridobitev štipendije za nadarjene dijake ali študente dokazujejo nadarjenost tudi s potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj, z bibliografijo objavljenih del, s potrdilom o znanstvenih raziskavah, umetniških razstavah ali koncertih, z dokazili o priznanjih in nagradah, pridobljenih na državnih ali mednarodnih tekmovanjih. Upoštevajo se potrdila in dokazila, pridobljena v zadnjih dveh šolskih oziroma študijskih letih. Za štipendijo ne more kandidirati kandidat: - ki že prejema kakršnokoli štipendijo, - ki je v delovnem razmerju ali je vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu za zaposlovanje RS ali je samozaposlena oseba. Komisija za štipendiranje bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec. Sklep o dodelitvi štipendije izda župan Občine Žalec, ki o izbiri kandidatov za štipendiranje pisno obvesti vse kandidate v roku 15 dni po opravljenem izboru. Vloga z vsemi prilogami se lahko odda osebno ali pošlje s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec, s pripisom »Ne odpiraj - vloga za štipendije 2011« in z naslovom pošiljatelja na zadnji strani ovojnice. Vloga mora biti oddana najkasneje do 5. oktobra 2011 do 10. ure (sprejemna pisarna - vložišče občine). Vloge, prispele po preteku razpisnega roka, se štejejo za prepozne in se ne obravnavajo. Obrazec »Vloga za pridobitev štipendije« se lahko pridobi na Občini Žalec, Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, soba št. 48/11 ali na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si). Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij lahko dobite po telefonu 03/713 64 34, kontaktna oseba Nataša Gaber Sivka, dipl. ekon. OBČINA ŽALEC, številka: 641-00-0041/2011 vljeni na osnovi zakona o mladinskih svetih in na državni ravni deluje Mladinski svet Slovenije. Vsaka občina lahko ustanovi mladinski svet, kar je odvisno predvsem od pobude mladih. Člani mladinskih svetov so lahko društva, zveze društev in mladinske organizacije v političnih strankah, ki opravljajo javno koristne dejavnosti za otroke in mladino in ki imajo najmanj 70 % članstva in 70 % vodstva v starosti od 15. do 29. leta, določa zakon. Vodilni so lahko stari tudi do 33 let. Člani Mladinskega sveta Občine Žalec so: Društvo Sr Šempeter, ŠD Bodysolution Žalec, Študentski klub Žalec, Mladi forum SD, Klub mladine Mrhar Vrbje, Mlada Slovenija - regijski odbor Savinjsko--Šaleške doline, SDM Žalec, KUD Malo mestece Žalec in Društvo mladih Šempeter. Letos so sprejeli tri novonastale članice, ki imajo še status novo pridruženih članic. To so Društvo MUC Žalec, Mladi za prihodnost in Klub Mladih KS Galicija. V izvršnem odboru je po en predstavnik vsake članice, ustanovili pa so tudi programski svet, da bi bilo razdeljevanje sredstev bolj transparentno. Poleg predsednika MS so v programskem svetu štirje člani, ki so jih izžrebali izmed vseh prisotnih na sejah. V letošnjem proračunskem letu je za Mladinski svet Občine Žalec oziroma za mladinske organizacije namenjenih 45 tisoč evrov, ki jih po besedah Žana Skoka prejmejo v treh delih. Februarja je MS Žalec objavil razpis za razdelitev teh sredstev, in sicer na osnovi pravilnika, ki ga bo sicer še potrdil občinski svet. Pravilnik ima več kriterijev, tako se točkujejo organizacija dogodkov, izobraževanje, socialna in okoljevarstvena dejavnost v Občini Žalec in oprema. »Področja delovanja ne omejujemo, sofinancirana so tako s področja kulture kot športa in druženja, stimuliramo pa izobraževanja za širšo javnost,« je povedal Žan Skok. Za samo delovanje mladinskega sveta po njegovih besedah ne porabijo veliko denarja, so pa letos organizirali piknik ob Savinji. »Naše članice pa pripravljajo različne projekte, na primer v Šeščah projekt o zdravem prehranjevanju, mladi iz Galicije so organizirali pohod na Triglav, pripravili so projekt obnove igrišča v Galiciji, v sklopu Žalske noči in dneva smo predstavili naša društva, pripravili delavnice za mlade, zabavne igre in podobno. Mladinski svet je sofinanciral tudi Žalsko noč. Potekale so smejalne vaje, do 40 otrok je prejelo 5 evrov za sofinanciranje inštrukcij matematike, pogovarjamo se še za angleščino. Mladi forum SD je otrokom razdelil zvezke, izvedena sta bila tudi nogometni in košarkarski turnir. Sodelovali bomo tudi pri 20-letnici žalske skupine Interceptor. V najemu imamo prostore v foto: T. T. Predsednik Mladinskega sveta Občine Žalec Žan Skok Šempetru, Rimska cesta 35, ta prostor pa bomo članom društev - članom mladinskega sveta ali prek nekih vlog oddajali za izvedbo kakšnih razstav, koncertov, tudi manjših zabav. Za uporabo teh prostorov nam društva - člani odstopijo 300 evrov na letni ravni. Tudi Študentski klub Žalec, ki sicer ima svoje prostore, je pristal na ta dogovor.« Sicer pa Mladinski svet Občine Žalec za obveščanje v veliki meri uporablja socialna omrežja in ima na Facebooku svojo skupino. Do konca leta bo še kar nekaj prireditev. Prihodnji torek, 6. septembra, pripravlja Dejan Glavnik, svetovni popotnik s kolesom, kolesarjenje otrok. Start bo ob 14. uri pred Mercatorjevo blagovnico v Šempetru. Seveda je obvezna zaščitna čelada, prav tako pa tudi dovoljenje staršev, kar pomeni, da mora otroka na start pospremiti vsaj en starš. Mladinski klub Vrbje pa obuja nogometno tradicijo in v tej sezoni oživlja »tolkec ligo«. K. R. Še zadnji vlak letos iz Savinjske ! Za vse ki imate namen še to sezono znižati stroške ogrevanja za 1.800 EUR je sedaj zadnji čas ! Če ste sedaj za ogrevanje hiše porabili 2500 1 kurilnega olja potem boste morali zanj letos odšteti najmanj 2300 EUR. Seveda imate tu na voljo 3 možnosti: - da ne storite ničesar in da še naprej plačujete visoke stroške ogrevanja ter pretirano onesnažujete zrak - da prenehate ogrevati in se preselite v toplejše kraje - da za ogrevanje izberete toplotno črpalko Ker ste izbrali zadnjo možnost, potem se bo vaš strošek ogrevanja zmanjšal od 1540 do 1800 EUR -odvisno od vrste izbrane toplotne črpalke ! ^rtermotehnika KRONOVŠEK _ Največji proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji z vami že 21 let I • Samostojne toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode različnih Izvedb in moči (preko 3000 kosov/leto) ■ Ogrevalne toplotne črpalke za ogrevanje objektov in pripravo tople sanitarne vode, primerne tako za individualne hiše kot tudi za večje objekte (šole, poslovne stavbe...) • Znatni prihranki pri ogrevanju, do 70% • Zmanjšanja emisij C02 do 60 % • Odziven in strokoven servis ter podpora IÜ8H M. Sedaj je zadnji čas za obnovo ogrevanja ! Pokličite nas ali pridite na sedež firme. In izvedeli boste, kje lahko največ^ prihranite I Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel. 703 16 20, 703 16 28 www.termotehnika.com TČ voda /voda: do 2.000 EUR TČ zemlja/voda: do 2.000 EUR TČ zrak/voda: do 1.500 EUR .TČ za sanitarno vodo: do 250 EURA avgust 2011 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Razvojna agencija Savinja Gospodarsko interesno združenje e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si AKTUALNE INFORMACIJE - SEPTEMBER 2011 . Sreda, 7. 9. 2011, ob 15.30 pred lamo Pekel v Šempetru (v primeru slabega vremena v prostorih KZ Petrovče); PODJETNIŠKI PIKNIK, namenjen neformalni obliki druženja podjetnikov žalske občine in ostalim partnerjem našega podjetniškega podpornega okolja. . Ponedeljek, 12. 9. 2011, od 9.00 naprej, MOS Celje; DAN TURISTIČNIH PONUDNIKOV SPODNJE SAVINJSKE DOLINE -predstavitev subregije Spodnjesavinjsko v okviru RDO Dežela Celjska. . Torek, 13. 9. 2011, MOS Celje; REGIONALNI DAN. JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 25. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od meseca aprila 2011 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel.: 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis iz naslova ukrepa 123: Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo ter agrarne in pašne skupnosti za leto 2011 (Ul. RS št. 62/11). Rok: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 (Ul. RS št. 47/11). Rok: 30. 9. 2011. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2011/2012 (Ul. RS št. 64/11). Rok: 30. 3. 2012. Informacije: tel.: 01/434 58 82, e-naslov: kadrovske@sklad-kadri.si. Ministrstvo za gospodarstvo Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje od 2011 do 2015 (DOLB 3) v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo (Ul. RS št. 53/11). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 5. 9. 2013. Informacije: tel.: 01/400 33 99, jani.turk@gov.si. Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije: RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in ministrstva za gospodarstvo V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«. Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti - več na www.upi.si in www.ra-savinja.si. IMAŠ IDEJO/ PROJEKTI Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Spričevala za 60 maturantov Maturantke in maturantje z direktorico UPI - ljudske univerze Žalec Franjo Centrih in s sodelavci UPI - ljudska univerza Žalec je na slovesnosti v Hotelu Žalec podelila spričevala 60 udeležencem srednješolskih programov za odrasle, ki so opravljali poklicno maturo (predšolska vzgoja, ekonomski in gostinski tehnik, elektrotehnik in strojni tehnik) in zaključni izpit (trgovec, oblikovalec kovin - orodjar, elektrikar) v spomladanskem roku. Spričevala jim je podelila direktorica UPI - ljudske univerze Žalec Franja Centrih s sodelavci, ki je v svojem nagovoru poudarila, da je znanje velika investicija in ima trajno vrednost, je ključ do novih možnosti in odpira marsikatera vrata. »Mi na UPI-ju verjamemo v moč znanja, zato se že več kot 35 let trudimo in spodbujamo občane in občanke k vključevanju v različne izobraževalne oblike. Preko 2000 udeležencev vsako leto prestopi prag naše hiše in pri nas poišče informacijo, nasvet, pot, znanje. Še naprej želimo biti spodbujevalci in izvajalci izobraževanja za odrasle in vseživljenjskega učenja, želimo ponujati nove možnosti, odpirati nove poti,« je še povedala direktorica Franja Centrih. Podelitev je popestril nastop Vokalne skupine Cantemus iz Žalca. Maturantke in maturantje UPI -ljudske univerze Žalec so v spomladanskem roku dosegli izjemne rezultate, visoko nad slovenskim povprečjem, saj je bil skupni uspeh na poklicni maturi 96-odsto-ten, pri zaključnem izpitu pa 86-odstoten. Na UPI - ljudski univerzi Žalec so še posebej ponosni na dve zlati maturantki, to sta Špela Markovič in Alenka Zabret, obe udeleženki v programu predšolska vzgoja, ki sta dosegli najvišje število točk in sta se udeležili posebnega sprejema pri ministru za šolstvo, dr. Igorju Lukšiču. T. Tavčar W 7/Č////C sce/tž/e tfžtz # ///«/ INTERIJER Oblikovanje bivalnih in poslovnih prostorov NOVO - STUDIO INTERIJER V ŠEMPETRU Sredi avgusta je v Šempetru odprl vrata nov studio za ponudbo stanovanjske opreme STUDIO INTERIJER, PE Šempeter. Svoje prostore ima v Poslovnem centru PLUTON, Rimska cesta 98 a. Storitvena znamka STUDIO INTERIJER je popolnoma nov način prodaje izdelkov stanovanjske opreme, ki svojim strankam nudi predvsem: analizo strankinih bivalno-poslovnih potreb in možnosti glede stanovanjsko-poslovne opreme, izognitev stresnim situacijam, ki so povezane z nakupovanjem v velikih centrih, prihranek časa in denarja, prilagajanje potrebam in možnostim stranke glede termina in lokacije, zaradi izključno individualne obravnave je zagotovljena popolna diskretnost nakupa, preučitev zahtev glede na osebnostne in ostale lastnosti stranke in značilnosti prostora, celovite projektne rešitve glede opreme bivalnih in poslovnih prostorov, nakup in celoten po-prodajni servis izdelkov. Ključne koristi in prednosti znamke »STUDIO INTERIJER« za stranke: poslovni pristop piri prodaji - stranka je vedno na prvem mestu, ekskluzivnost ponudbe in zagotovilo najnižje cene za večino izdelkov v ponudbi, zanesljivost, obvladljivost in transparentnost (poslovni stik z enim podjetjem), več storitev in več izdelkov za enako vsoto denarja (dober nakupi), svetovanje o notranji opremi prevzame izkušena ekipa prodajnih svetovalcev in oblikovalcev, kompleksnost idejnih rešitev, prodajni svetovalec je hkrati strankin skrbnik projekta opreme. V ponudbi PE STUDIO INTERIJER so naslednje blagovne skupine: kuhinje in jedilnice, dnevne, otroške in mladinske sobe, sedežne garniture in ostalo oblazinjeno pohištvo, vgradne omare, garderobne sobe KOMANDOR, različno kosovno pohištvo, spalnice ter vzmetnice, pohištvo, izdelano po meri, oprema za poslovne prostore. KAJ Ml NUDI STORITVENA ZNAMKA STUDIO INTERIJER? ENOSTAVNO, DRUGAČNO, STROKOVNO, CELOVITO, DISKRETNO IN CENOVNO UGODNO REŠITEV PROBLEMOV OPREME BIVALNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV! Za več informacij obiščite PE STUDIO INTERIJER v Poslovnem centru Pluton, Rimska cesta 98 a v Šempetru, oz. pokličite Vašega prodajnega svetovalca na telefonsko številko 03/620 03 05 ali 031 767 838 in 041 381 463. uuuuuu.studio-interijer.si Pokličite @@ M)© ©5 w an 041 813 616 žjVib fpiin za dostavo gospodinjskega plina Zmet plin - vaš prodajalec v Savinjski dolini. Dostava Mi pripeljemo, Vi varčujete. GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, rft MERITVE ZA PR0JEKTIV0, fcl s INŽENIRSKA GEODEZIJA, ^ GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si Naročnik: Emilijan Vedenik, s. p., Sv. Lovrenc 55, Prebold Garant z novo direktorico Vročina vpliva tudi na letino jabolk Simona Potočnik Vodenje podjetja Garant, d. d., je z 19. avgustom za petletno obdobje prevzela Simona Potočnik, nekdanja direktorica celjskega Cetisa, potem ko je odstopila Vesna Frelih, ki je začasno vodenje podjetja prevzela na začetku leta po odho- du nekdanjega direktorja Dragana Manjulova. Kot je znano, se je polzelski Garant, podobno kot mnoga podjetja ob gospodarski krizi, soočil s precejšnjim upadom prometa, kar ga je pahnilo tudi v likvidnostne težave, delavci pa so julijske plače prejeli z zamikom. Na regres bodo čakali do konca oktobra. Predsednik podjetniškega sindikata Aleksander Slapernik je za STA potrdil, da so delavci po prihodu nove direktorice Simone Potočnik prejeli julijsko plačo, na srečanju s prejšnjo in novo direktorico pa so se dogovorili, da se jim regres izplača v enem obroku, in sicer do iz- Z zeleno energijo do 230 gospodinjstev Družba BISOL Group iz Prebolda je z družbo Knauf Insulation iz Škofje Loke podpisala pogodbo o postavitvi 843-kilovatne sončne elektrarne. BISOL, vodilni slovenski ponudnik sončnih elektrarn na ključ, jo namerava postaviti na več kot 10.000 kvadratnih metrih strešnih površin tovarniških obratov vodilnega slovenskega proizvajalca izolacijskih materialov podjetja Knauf Insulation, ki je del mednarodne korporacije Knauf Insulation. Predvidena letna proizvodnja 919 megavatnih ur električne energije bo zadostila letnim potrebam dvestotridesetih okoliških gospodinjstev. 3439 mono- kristalnih fotonapetostnih modulov znamke BISOL pa bo vsako leto s svojim delovanjem prihranilo več kot 550 ton izpustov ogljikovega dioksida. Elektrarna bo priključena na distribucijsko omrežje še pred koncem letošnjega leta. T. T. Bisol je poleti za svoje izdelke prejel nadgrajen mednarodni certifikat IEC 61215 Ed.2.0. Moduli so certifici-rani tako za že uveljavljene kot nove razrede moči od 214 do kar 269 vatov. Zadnji razred moči predstavljajo monokristalni silicijevi moduli, ki so najmočnejši do zdaj in bodo kmalu na voljo tudi za prodajo. UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC <£*let- pUfajHiA- tfudi ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA VPIS V SPLOŠNE TEČAJE! * IEZIKOVNO IZOBRAŽEVANtE (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina, portugalščina, kitajščina, hrvaščina) - splošni in osvežitveni tečaji, - individualni tečaji, - tečaji za podjetja, - tečaji poslovnega jezika, - tečaji za predšolske in šolske otroke, - slovenščina za tujce (tečaji, izpiti), - javno veljavni izpiti DIC (angleščina, nemščina). Začetek jezikovnih tečajev: 1. teden v oktobru. * RAČUNALNIŠKI TEĆAII (začetni in nadaljevalni računalniški tečaji, šola za ECDL spričevalo, ECDL izpiti) * USPOSABUANIA (tečaj vodenja poslovnih knjig - osnovni in poglobljeni, knjigovodstvo na računalniku, tečaj slepega desetprstnega tipkanja, NPK-ji: socialni oskrbovalec na domu, izdelovalec/oblikovalec spletnih strani, knjigovodja, računovodja ... ) * TF.ČATI ZA PROSTI ČAS. VADBE (tečaj za voditelja čolna, tečaj retorike, začetni in nadaljevalni tečaj digitalne fotografije, začetni in nadaljevalni plesni tečaji, aerobika, vadba za fit telo in preprečevanje osteoporoze, vadba za sproščanje in notranjo moč) * GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE (informativni dan 29. 9. ob 17. uri) PRIJAVE SPREJEMAMO DO 30. SEPTEMBRA! Za več informacij pokličite na 713 35 50 ali obiščite www.upi.si. teka zakonskega roka oz. do konca oktobra letos. Potem ko so odpravili tudi težave z dobavo repromateriala, ki so ga dobavitelji pripeljali v tovarno, je proizvodnja pohištva prejšnji teden znova stekla. Nova direktorica Simona Potočnik je ob tem za Utrip povedala: »Proizvodni program podjetja Garant je izjemno širok, kar je v današnjem času tako prednost kot tudi slabost. Prednost je predvsem z vidika lažje in boljše oskrbe naročnikov, medtem ko pa se kaže slabost predvsem v višjih stroških proizvodnje. V zadnjem času se je veliko govorilo o podjetju, vendar lahko rečem, da je stabilno in v nič globlji krizi kot ostala slovenska podjetja. Moje delovanje v podjetju bo vsekakor poleg zagotavljanja dolgoročne likvidnosti usmerjeno predvsem v povečanje prodaje, tako na obstoječih trgih in za obstoječe kupce kot tudi v povečanje prodaje na drugih, novih trgih. Vsekakor predvidevam tudi zmanjšanje nekaterih stroškov in delo z ljudmi glede izboljšanja komuniciranja in splošnega zadovoljstva pri delu. Lastnikom pa nenazadnje želim ohraniti stabilno podjetje in vsekakor zagotovitev ustreznih dividend.« Garant je imel leta 2010 skoraj 7,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 2 odstotka manj od leta 2009. Zabeležil pa je izgubo v vrednosti nekaj več kot 340 tisoč, kar je več kot enkrat nižja izguba kot v letu 2009, ko je ta znašala skoraj 860 tisoč evrov. T. T., L. K. Na 125 ha Sadjarstva Miro-san v Kasazah pri Petrovčah je obiranje jabolk v teku, na letino pa bo nekoliko vplivala tudi avgustovska vročina. Kot je povedal tehnični direktor Vlado Korber Sadjarstva Mirosan, bodo jabolka obirali vse do konca oktobra, ko dozorijo še najkasnejše sorte. Ves lanski pridelek je že prodan, kar je nekoliko prej kot običajno in je posledica nekoliko manjšega pridelka v Evropi v lanskem letu. "Obiralci jabolk so iz Slovenije. Ti se vsako leto radi vračajo k nam, mi pa tudi na ta način želimo vsaj malo pomagati lokalnemu prebivalstvu z možnostjo dodatnega zaslužka v tem kriznem času,” je povedal Vlado Korber in dodal, ’’vremenske razmere so bile do avgustovske vročine v tem letu zelo naklonjene pridelavi jabolk. Žal sta zadnji dekadi v avgustu pokvarili to trditev. Temperature nad 30 stopinj oz. celo nad 35 stopinj neugodno vplivajo na razvoj plodov in pospešujejo dozorevanje. Debelina jabolk je za- Vlado Korber v nasadu jabolk radi tega manjša, posledično tudi pridelek, največ škode pa je zaradi opeklin na plodovih, ki so izpostavljeni v smeri proti jugozahodu. Sreča v nesreči je ta, da so noči že daljše in so jutra posledično hladnejša, si- V Žalec prihaja še Lidi cer bi bila škoda še večja. Kljub tamu pričakujemo povprečno količino in dobro kakovost jabolk.” Pričakovani pridelek naj bi bil tako približno na nivoju zadnjih dveh let med 4.000 in 5.000 tonami. T. Tavčar V soseski Žalec zahod zdaj že vidno raste nove trgovske kapacitete trgovskega ponudnika Lidia, ki naj bi odprl vrata konec novembra. Občina Žalec je v soseski Žalec zahod, kot enem izmed najmlajših urbanističnih projektov v Žalcu, že pred tem zgradila komunalno infrastrukturo, v sklopu katere je uredila tudi Gotoveljsko cesto, še prej pa križišče pri Hoferju, za kar je, kot nam je povedal Aleksander Žolnir iz občine Žalec, skupaj porabila okrog 1,2 milijona evrov. Potem ko je še v zraku izgradnja doma za starejše občane, pa že raste Lidi, ki mora poleg lastnih kapacitet in ureditve v skladu z urbanistično pogodbo zgraditi še povezovalno cesto, preden bo lahko odprl vrata za kupce. L. K. Na podlagi 45. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS 77/2007) ter 56. in 57. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. list RS 32/2006) ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec razpisuje prosto delovno mesto VODJE PROGAMA ŠPORT. Skladno s Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest javnega zavoda ZKŠT Žalec se naloge na delovnem mestu vodja programa šport opravlja v nazivu višji svetovalec področja I. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, izpolnjevati še naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oz. magisterijem ustrezne smeri (šport), - najmanj pet (5) let izkušenj pri delu na področju športa in upravljanja infrastrukture, od tega najmanj (2) leti izkušenj na vodilnih delovnih mestih, - znanja in sposobnosti organiziranja in vodenja ljudi, - znanje angleščine ali drugega svetovnega jezika, - znanje uporabe osebnega računalnika in osnovnih računalniških programov. Od kandidatov se pričakuje, da poznajo splošno in lokalno organiziranost športa. Poznavanje lahko dokažejo tudi s pisnimi dokazili in referencami. Delovno razmerje bo z izbranim kandidatom sklenjeno za nedoločen čas s tremi (3) meseci poskusnega dela. K prijavi z življenjepisom naj kandidati priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev in opis lastne vizije razvoja programskih in infrastrukturnih možnosti na področju športa. Pisne prijave s potrebnimi dokazili pošljite v zaprti ovojnici do 9. 9. 2011 na naslov: ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom »Razpis - vodja programa šport - NE ODPIRAJ!« Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri. K že tako bogati trgovski ponudbi v Žalcu bo od novembra prispeval tudi Lidi Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. ATRIJ www.sz-atrij.si WWW. sloveniapropertyatrij. si Celje 1 Ljubljanska cesta 20 | 03 426 31 10 « jp* Polzela, na lepi lokaciji, sončna lega, prodamo | stanovanjsko hišo 1. 1983, hiša je v dveh etažah v skupni izmeri 236 m2 na parceli vel. 478 m2, primerna tudi za dve družini, lokacija je izjemno atraktivna, saj je do avtocestnega j priključka LJ-MB ca. 4 km. Cena: 190.000 € Info: tel. 031 360 072 ali karmen.dokler@sz-atrij.si HHHHHNMSSBHnRHMKMHHU : POLZELA, ob cestni povezavi Polzela-Parižlje : prodamo poslovno-stanovanjski objekt j z gostinskim delom, ki zajema večjo restavracijo j in opremljeno kuhinjo, z nastreškom v i sklopu restavracije, z možnostjo takojšnjega j obratovanja ter z dvosobnim stanovanjem v j istem objektu. Ob objektu je na voljo tudi i večje število parkirnih mest. Cena: 290.000 € Info: tel. 031 360 072 ali karmen.dokler @sz-atrij.si CELJE, Pod kostanji v Novi vasi prodamo funkcionalno razporejeno enosobno stanovanje j z balkonom v skupni velik. 34 m2, 4/4 nad., 1. 1988. Stanovanje ima večjo bivalno kuhinjo, v kateri je lahko tudi dnevi prostor z jedilnico, ločen kabinet, kopalnico, predsobo, balkon in klet. Cena: 45.000 € I Info: tel. 031 360 072 ali karmen.dokler @sz-atrij.si mmmmmmaumammmmmmmmmmmm -• - -* SIRIH Malteška poroka na Gradu Komenda Pohod po obronkih KS Ponikva Z malteške poroke v novi poročni dvorani na Gradu Komenda Polzelani so na svojo zgodovino zelo ponosni, še posebej, ko gre za starodavni malteški viteški red, ki je tukaj deloval celih 500 let, od leta 1263 do leta 1780, in z mogočno Komendo, ki je zdaj obnovljena, pustil neizbrisni pečat kraju in občini. Člani Turističnega društva Občine Polzela so v sodelovanju z Malteško konjenico Polzela in s Kulturno-ume-tniškim društvom Cecilija Savinjska turistična ponudba na MOS-u Občine Spodnje Savinjske doline se bodo s svojo turistično ponudbo tudi letos predstavile na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo potekal med 7. in 14. septembrom. Poleg treh ostalih subregij se bodo kot subregija Spodnja Savinjska dolina v okviru RDO Dežela Celjska predstavile na razstavnem prostoru v hali K. Vsak dan bodo na razstavnem prostoru potekle animacije in predstavitve različne turistične ponudbe: prikazi domače obrti, predstavitve wellness storitev, glasbeno-folklorne točke, nagradne igre, prikaz srednjeveškega življenja, pokušnje, pripravili bodo tudi razvojni in tematski dan. Poseben dan, namenjen predstavitvi Spodnje Savinjske doline, bo ponedeljek, 12. 9., ko se bodo naše občine predstavile s svojo turistično ponudbo, s ponudniki domače hrane, pijače, prenočišč, wellness ponudbe, športno ponudbo ... Poleg tega bosta aktualni hmeljarski starešina in princesa obiskovalce seznanjala tudi s pomenom hmeljarstva za Spodnjo Savinjsko dolino. L. K. S KOLESOM V VSE KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE ŽALEC Nedelja, 11. 9., ob 9.00 s parkirišča za občinsko stavbo v Žalcu. Vabljeni! O KOLESARSKI KLUB ŽALEC lAuor I TE C. —, feine 6/*“ ZASTOPA IN PRODAJA: d.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si \jß kri/ OBČINA ŽALEC i>mki vo *wini*kih vimvhìrvd,virov PONIRKOV INFO CENTER Odpiralni čas v septembru: V primeru slabega vremena zaprto. INFO: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 03/710 04 34, e-pošta: zkst.tic@siol.net TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net ® 03/712 12 80 IHI zkst.utrip@siol.net Tokrat po južnih obronkih Ponikve Prejšnja nedelja je bila v znamenju prireditev. Za eno so poskrbeli tudi planinci PD Ponikva, ki so organizirali že 19. pohod po obronkih KS Ponikva. Pohoda se je udeležilo več kot 120 pohodnikov. Tokratni pohod je bil tudi zadnja prireditev ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo v spomin na čas II. svetovne vojne, ko so Nemci v taborišče Dachau in celjski Stari pisker odpeljali rodoljube s Ponikve. Planinci vsako leto poskrbijo za različno traso pohoda, za okrepčilo med pohodom in ob koncu, ko pohodnikom postrežejo z okusnim golažem ali bogračem. Kot je povedal predsednik PD Ponikva Dani Jelen, so letos pohod organizirali po južnih obronkih Ponikve. Start in cilj sta bila pri Gasilskem domu Ponikva, od koder jih je pot vodila preko Studencev, Lok, Kal do vrha hriba Apno in nazaj do gasilskega doma. D. N. ■ kofest Jezdenje ponijev Ribnik Vrbje Sejem KAMRICA Otroške eko ustvarjalnice Jezdenje ponijev Speleoterapija Voden ogled ekološke učne poti Trje in ogled kmetije Podpečan Predavanje, ZDRAVJE JE BOGASTVO, predava Erika Fišer Pajk • Organizirano brezplačno plezanje, izvaja LEVITACIJA Predavanja in delavnice, več na www.nivo.si Eko tržnica Predavanje Rajko Škarič, KAKO IZBOLJŠAM ODNOS S SODELAVCI - 5 €/os. Masaža rok s hmeljevim maslom, izvaja Thermana Laško Otroške eko ustvarjalnice Jezdenje ponijev Predavanja in delavnice, več na www.nlvo.si Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje Jama Pekel Ekološka učna pot Trje EKOMUZEJ Plezališče Kotečnik Bio park NIVO EKOMUZEJ EKOMUZEJ Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje Bio park NIVO Žalec, 041 971 430 Junija in julija je v Rib’ci potekalo nagradno žrebanje. Vanj so bili vključeni vsi računi nad 20 €. Nagrajenci nagradnega žrebanja v Rib’ci dne 23. 7. 2011 so naslednji: 1. nagrada 7-DNEVNO LETOVANJE v apartmaju za dve osebi v Novigradu - izžrebana Dijana Gregur; 2. nagrada MIX PLOŠČA PERUTNIČK - izžrebana Mihaela Sedar; 3. nagrada XXL PORCIJA PERUTNIČK - izžreban Miran Lukež. Za pravilno žrebanje je poskrbela tričlanska komisija v sestavi: predsednik komisije Ivic Dušak, člana komisije Anica Lukner in Besima Jahn. Vablj eni na trgatev grozdja trte Nikolaje, potomke naj starejše trte na svetu, pri Keudru v sredo, 28. septembra 2011, ob 16. uri. ČETRTEK, PETEK od 15. do 19. ure SOBOTA, NEDELJA, PRAZNIKI od 10. do 19. ure že šestič zapovrstjo organizirali malteško poroko. Ženin in nevesta, domačina Emil Pocajt in Sabina Novak ter priči so bili ogrnjeni v posebna malteška ogrinjala, poroka pa je potekala v novi poročni dvorani na Gradu Komenda. Par sta poročila župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in matičarka Milena Lukač, malteški vitez Stanko Novak pa je ženinu in nevesti izročil posebno listino, ki potrjuje njuno obljubo, da bosta odslej v zakonski skupnosti složno premagovala stiske in slabosti, ki jih predstavlja osem krakov malteškega križa, to so bolezen, zapuščenost, brezdomstvo, lakota, pomanjkanje ljubezni, krivica, ravnodušnost in nevera. Predsednica TD Občine Polzela Alenka Žnidar pa je v imenu društva mladoporočencema izročila ročno izdelan glinen kropilnik kot simbol sreče in družinskega življenja. Lepo sončno popoldne je na grad privabilo poleg številnih svatov tudi druge obiskovalce. Za popestritev dogodka so poskrbeli člani KUD Galiarda iz Celja in tamburaški zbor KUD Polzela. Ker sta ženin in nevesta tudi člana PGD Polzela, so jih s vodometom počastili tudi njuni sotovariši gasilci. T. Tavčar Naročnik: AMB Inženiring, d. o. o. POLITIČNE STRANKE avgust 20Ì1 Družabno in delovno v Preboldu S srečanja Občinski odbor SD Prebold, ki ga vodi Matjaž Debelak, je pred počitnicami v gostišču v Sv. Lovrencu organiziral delovno in družabno srečanje članov, ki so sodelovali pri lanskoletnih lokalnih volitvah. Na srečanju so spregovorili o aktualnih dogodkih na nivoju države pa tudi v lokalni skupnosti. Splošno mnenje je bilo, da delo v lokalni skupnosti poteka dokaj dobro in po zastavljenih tirnicah, zlasti kar se tiče obnove in dograditve vrtca ter izgradnje knjižnice. S pomočjo evropskih sredstev pa se je bistveno izboljšala tudi cestna infrastruktura. Bistveno manj so lahko zadovoljni z izgradnjo kanalizacije, čeprav je ta v veliki meri že zgrajena, ni pa še jasno, kdaj se bodo na kanalizacijski sistem lahko priključila gospodinjstva, saj zaradi stečaja Vegrada in drugih problemov zamujajo z dokončanjem glavnega voda in čistilne naprave. Prav tako so izrazili nezadovoljstvo nad dogodki, povezanimi z vlado in njihovim predsednikom stranke Borutom Pahorjem, ki želi sicer vse opraviti sam, da bi se razmere obrnile na bolje, a pri tem doživlja nasprotovanja tako opozicije kot svojih nekdanjih koalicijskih partnerjev, ki so »stisnili rep med noge« in zdaj čakajo, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih. Sicer pa so člani ta večer spregovorili tudi o svojem delu in aktivnostih, ki jih čakajo v prihodnjem letu ali morda še prej, če bo prišlo do predčasnih državnozborskih volitev. D. N. OJ LA PODARJA 101 €! ‘WJS'fefcjd S«? TURISTIČNA AGENCIJA bemii ŽALEC - TURISTIČNA AGENICJA BEMI Žalec, D. 0. O. Wrf 710 17 70 ali 041 638 384 bemi.travel@siol.net • BIOGRAD na Moru SV. VIŠARJE, BELOPEŠKA počitnice JEZERA, TRBIŽ hotel 3*** polpenzion 10. 9. 2011 - enodnevni izlet 1/2 soba - od 16. 8. dalje - 182 € avtobus, gondola, večerja - 35 € TURČIJA 22.-29. 9. 2011 OBIRANJE MANDARIN OB NERETVI skupinske počitnice 13.-15. 10. 2011 - avtobus hotel 5***** all inclusive 3 dni - 155 € 1/2 soba z balk. - 656 € program obiranja, mini "dalmatinska fešta” - odhod iz Ljubljane po želji izlet na Kornate (doplačilo) Za lažji začetek pouka Teden dni pred začetkom novega šolskega leta je Mladi forum SD Savinjske doline pripravil akcijo razdeljevanja zvezkov osnovnošolcem in dijakom. Kot je povedal predsednik Aljaž Ramšak, so zagotovili 500 zvezkov. Kriterijev, katera družina je upravičena do take pomoči, niso postavljali, so pa zvezke podarili otrokom oziroma le tistim staršem, ki so z otroki obiskali stojnico pred Mladinsko knjigo na Šlandrovem trgu. Vsak otrok je prejel tri zvezke in pisalo. S to akcijo je mladi forum staršem otrok vsaj malo olajšal nakup šolskih potrebščin, ki predstavljajo vsako leto velik finančni zalogaj. To pa je le ena od letošnjih akcij Mladega forum SD, ki jih je pripravil za otroke in mladino. Ker je v četrtek nekaj zvezkov še ostalo nerazdeljenih, lahko otroci ali starši v njihovem imenu pokličejo po telefonu 070 856 998 in se dogovorijo za prevzem. K. R. Mladi forum SD Savinjske doline seje ob začetku šolskega leta odločil za razdelitev zvezkov Sobota, 3. september, A ob 9. uri ^ ^ , v teniškem parku ŠC Žalec Pomerili se bomo v naključno žrebanih dvojicah,v dveh starostnih kategorijah, pa tudi ločeno po spolu. TENISKI MEMORIAL VLADA VEBRA ft Vabljeni k vpisu abonmajev v sezoni 2011/2012! GLEDALIŠKI XXL bejbe (komedija), Nežka se moži (komedija), Štorklje umirajo (drama), Poslednji termina(l)tor (komedija), Ljubim te - spremeni se (mjuzikel) NARODNOZABAVNI Kvintet Dori, Naveza, Spev, Prifarski muzikanti, Novi spomini, Šestica, Karavanke, Mladi Dolenjci, Modrijani, Petka GLASBENI Orlek in Celjski godalni orkester, Jana Kvas in kvintet Gamma, Klarisa Jovanovič in Della SeGodba, 3 Big Band Orchestra z Alenko Godec, Šukar novo! CITRARSKI Irena Glušič, Doroteja Dolšak, Franja Kočnik, Janja Brleč, Mihaela Komočar, Tinka Vukič Zanimiva in zabavna sta tudi programa CICI in POTUJOČEGA ABONMAJA. novo! FIČFIRIČ Umetniška ustvarjalna srečanja za najmlajše, na katerih bodo spoznavali različne vrste umetnosti. Program desetih srečanj za otroke, stare od 4 do 7 let, bosta vodili glasbenici in pedagoginji Olga in Inga Ulokina. Različne možnosti plačila in popustov! Prelistajte naš program in se prepričajte! Vpis v TIC-u Žalec, tel.: 710 04 34. Dosedanji abonenti od 8. do 15. 9., novi od 19. 9. Več na www.zkst-zalec.si! Na Polzeli novo gasilsko vozilo Brizgalne ponovno brizgale Blagoslov novega vozila Prva julijska nedelja je bila za polzelske gasilce velik in pomemben dan. Namenu so namreč predali novo gasilsko vozilo Citroen Jumper Club 33. Slovesnosti, ki je potekala na parkirišču pred občinsko stavbo, so se udeležili številni gasilci in krajani. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik in poudaril, da je hitro in varno posredovanje temelj uspešne akcije, zato se trudijo pri ’opremi tudi v tej smeri. Novo vozilo zadostuje vsem zahtevam dobrega gasilskega vozila za prevoz moštva. Cena vozila, skupaj z nadgradnjo in opremo, ki je v njem, je 37 tisoč evrov. Ob koncu govora pa je predsednik PGD Polezla dejal: »Geslo Skupaj bomo zmogli! še kako drži, saj nakupa tega avtomobila brez izdatne pomoči Občine Polzela, krajanov naselij, ki jih operativno pokriva PGD Polzela, in drugih dobrih ljudi, ne bi bilo.« Zbranim so spregovorili tudi polzelski župan Ljubo Žnidar, poveljnik OGP Lado Košec in v imenu GZ Žalec Ivan Derča. Sledil je prevzem novega vozila. Župan Ljubo Žnidar je ključe avtomobila izročil poveljniku PGD Polzela Aleksandru Kolerju, ta pa vozniku Tadeju Stražarju. Po blagoslovu, ki ga je opravil domači župnik Jože Kovačec, so 22 botrom podelili priznanja. Za popestritev prevzema novega vozila sta poskrbela Moški pevski zbor KUD Polzela in Ansambel Roka Novaka. T. Tavčar Gajškov memorial Šeščam Člani Prostovoljnega gasilskega društva Latkova vas so sredi avgusta organizirali XIII. memorial Draga Gajška in gasilsko tekmovanje za pokal Latkove vasi. Letošnja udeležba ekip je bila rekordna. Na tekmovanju za memorial Draga Gajška je sodelovalo deset moških in tri ženske ekipe. Pri članih je zmagala ekipa PGD Vrbje, drugo mesto je zasedla Kaplja vas in tretje Šešče, pri članicah pa ekipa PGD Zreče pred Svetim Lovrencem in PIGD Polzela. Za pokal Latkove vasi v gasil-sko-olimpijski vaji se je potegovalo kar 17 moških ekip. Prvo mesto so zasedli člani PGD Zreče, drugo Velika Pirešica in tretje Šešče, v ženski kategoriji so bile izmed štirih ekip najboljše članice PGD Socka, drugo mesto je osvojilo PIGD Polzela in tretje PGD Ljubečna. Tekmovanje je bilo zaradi velikega števila ekip zelo napeto, glavna nagrada pa je bil pečen odojek za moško in žensko ekipo istega gasilskega društva, ki sta skupaj dosegli najboljši rezultat. Slavilo je PGD Socka. K. R. Ekipa PGD Šešče med tekmovanjem Praznik z blagoslovom konj Na Vranskem je potekalo 2. tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami, ki je bilo hkrati tudi 4. od skupno šestih tekmovanj v pokalnem tekmovanju Sa-vinjsko-Šaleške regije 2011. Tekmovanja se je udeležilo 15 enot, največ uspeha pa so imele enote iz PGD Šoštanj mesto. Pri moških je zmagala enota PGD Šoštanj mesto, druga je bila enota PGD Topolšica, tretja enota PGD Paška vas, četrta enota PGD Gotovlje in peta enota PGD Parižlje - Topovlje. Pri ženskah je zmago slavila prav tako enota PGD Šoštanj mestu druga pa je bila enota PGD Kaplja - Pondor. Pri roč- Enota Požarne brambe Vransko nih brizgalnah je pri moških zmagala enota Požarne brambe Vransko, druga je bila enota PGD Šmarje - Sap, tretja enota PGD Braslovče, četrta enota PGD Gornji Grad in peta eno- ta PGD Letuš. Pri ženskah je nastopila le enota PGD Šoštanj mesto. Naslednji dve tekmovanji bosta v Gotovljah in Šoštanju, kjer bo tudi zaključek tekmovanja. T. T. Lunohodcev ne trka Luna Blagoslov je opravil polzelski župnik Jože Kovačec, v pomoč pa mu je bil malteški vitez Stanko Novak, oba sta ob 10-letnici prejela tudi priznanje društva Malteške konjenice Polzela V okviru praznovanja pol-zelskih župnijskih dni ob godu sv. Marjete, župnijske zavetnice, je v Novem Kloštru društvo Malteška konjenica Polzela ob 10-letnici razvilo svoj prapor, v nadaljevanju pa so blagoslovili konje. V imenu Malteškega viteškega reda je zbranim spregovoril malteški vitez Stanko Novak, ki je poudaril, da je blagoslov konj star slovenski običaj, ki sega v deseto stoletje. Društvo Malteška konjenica Polzela je pred desetimi leti ponovno obudilo ta običaj. Malteški viteški red, ki je več kot petsto let deloval na Gradu Komenda na Polzeli, je v svojem času uporabljal konje kot edino prevozno sredstvo, nenadomestljivi so bili pri raznih kmečkih opravilih, prevozu ljudi in pošte ter tudi v vojnah. Za blagoslov se je polzelskemu župniku zahvalil predsednik Malteške konjenice Polzela Zvone Zupanc, v imenu Zveze športnih društev Občine Polzela pa je zbranim spregovoril tudi Simon Ogra-jenšek. Sledilo je družabno srečanje. T. Tavčar Pod lipo že petnajstič lipo, katerega namen je ohranjanje starih opravil in šeg na podeželju. Središče dogajanja je bilo v osrčju vasi pri Slomškovem domu in cerkvi. Poleg članic in članov domačega društva kmečkih žena so na prireditvi sodelovale tudi članice nekaterih drugih društev podeželskih žena. Ekipe so se pomerile v šivanju gumbov, luščenju koruze, prenašanju jabolk brez rok, vlečenju vrvi in molze- nju »krave«. Pri slednjem je bila najuspešnejša domača tekmovalka Danica Kos, ki je v eni minuti namolzla 1,9 1 mleka oziroma vode, zelo uspešen pa je bil tudi podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, ki je namolzel 1,5 1 vode in se tako uvrstil med najuspešnejše tekmovalce. Vse igre so bile zanimive, kako močne so žene, pa so dokazale pri vlečenju vrvi, kar je bilo še posebno razburljivo. D. N. Veteransko društvo Sever - Odbor Žalec je v soboto, 4. junija, pri ribniku v Preserjah pripravilo tradicionalno srečanje. Poleg druženja in lovljenja rib so tokrat prvič izpeljali tudi memorialno ribiško tekmovanje v spomin na svojega nekdanjega člana Marka Magriča, ki je bil dolga leta Rudi Divjak med pozdravom lunohodcev Na Polzeli je bilo tretje vseslovensko srečanje lunohodcev, to je tistih, ki se v času polne lune ponoči podajo na rezervni policist na PM Žalec in aktivni udeleženec vojne za Slovenijo. Letos se je tekmovanja udeležilo osemnajst ribičev. Le dva od njih sta ostala brez ulova, najuspešnejši pa je ulovil kar 13,38 kg rib. Prvo mesto je osvojil Ivan Kričej, drugi je bil Rado Gašpa-rič, tretji pa Peter Spiar. Ome- krajše ali daljše pohode. Srečanje in pohod je organiziral odbor za pohodništvo pri Društvu upokojencev Polze- najuspešnejšim podelila žena pokojnega Marka Meta Magrič. Vsi tekmovalci pa so prejeli tudi praktične nagrade. Posebno nagrado za največjo ulovljeno ribo je prejel Ivan Kričej, za najmanjšo pa Mitja Miklavžič. Tekmovanju je sledilo družabno druženje s piknikom. D. N. la. To je bil že 160. lunohod v organizaciji omenjenega društva, tokrat pa so se podali na bližnji Vimperk. Udeleženci, bilo jih je več kot sto iz vse Slovenije, so se zbrali na parkirišču pri občinski stavbi, kjer so jih pozdravili predsednik odbora za pohodništvo Rudi Divjak, predsednica DU Polzela Gertruda Terčak in podžupan občine Polzela Jože Kužnik, na račun občinskih, državnih in društvenih funkcionarjev pa se je pošalil Jaka Jeršič v vlogi Krjavlja. Preden so se odpravili na pot, so si ogledali obnovljeni Grad Komenda. T. Tavčar Prvi Magričev ribiški memorial njeni so prejeli pokale, ki jih je Med molzenjem krave Prejšnji mesec je bilo na Ponikvi pri Žalcu znova zelo prijetno. Društvo kmečkih žena je namreč že petnajstič organiziralo tradicionalno prireditev Kmečko popoldne pod stmm ^I S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net V tvojo smer na oratorijih Skupinski posnetek z letošnjega oratorija v Petrovčah Po naših župnijah so tudi letos potekali oratoriji oziroma druženja otrok. Njihovo letošnje geslo je bilo V tvojo smer. V Župniji Petrovče se je letos na tovrstnem druženju zbralo 47 otrok in 13 mladih animatorjev. Na Polzeli pa v veroučnih prostorih pod cerkvijo sv. Marjete na šestem otroškem malteškem oratoriju 33 otrok in 12 animatorjev. Katera je prava pot v življenju? Kaj se zgodi, če zaidemo v napačno smer. Kako ponovno najti pravo pot? Na ta vprašanja so na oratorijih poskušali odgovoriti s pomočjo svetopisemske zgodbe o preroku Jonu, ki ga je Bog poklical, naj izpolni njegovo voljo, da odide k ljudem in jih spodbudi k po- boljšanju. Animatorji so skupaj z otroki ves teden potovali v smer sprejemanja drug drugega in izgradnji medsebojnega prijateljstva. Oratorij v Petrovčah so začeli s sveto mašo, pri kateri je prepevala skupina mladih pod imenom »Preroki«. Med tednom so si ogledali Mlekarno Celeia v Arji vasi, se kopali na bazenu Pingo, obiskal jih je tudi čarovnik Jani. S pričevanjem iz Vietnama je študentka Lara prikazala življenje in delo med tamkajšnjimi gobavci. Zadnji dan pa so v likovni delavnici svoje vtise prelili na papir in si izdelali velikega morskega kita. Oratorij sta vodili Katja in Erika s patrom Vančijem. Tudi oratorijci na Polzeli, ki jih je vodila Vianeja Pesjak, so skupaj s prerokom Jonom zrli v »njegovo smer«, se ustavili ob simbolih telefona, markacije, obliža, planinskega čevlja, radia in ogledala, se veliko igrali, ustvarjali, se pogovarjali o različnih temah (poklicanosti, usmiljenju, premagovanju težav, pričevanju, iskrenosti), peli in obiskali ostarele.v Domu upokojencev Polzela. Ogledali so si Grad Komenda, kjer so spoznali malteške viteze in se posladkali s sladoledom. Odšli so tudi na izlet na Ljubno, kjer so v prijetnem okolju izkoristili čas za igro in druženje. Oratorij so zaključili s sv. mašo ob dobrotah, ki so jih priskrbeli starši. T. Tavčar r \ Mirtei 1 \ L& M Fg-; * 'P u,. t f 1 / p rm L mt Udeleženci oratorija z animatorji na Polzeli Planinsko-morski izlet Člani Planinskega društva Šempeter so se tudi letos poleti odpravili na tridnevni planinsko-morski pohod. Prvi dan so prehodili severni Velebit, 16 kilometrov dolgo Premužiče-vo pot od Zavižana do Alana. Drugi dan so se odpočili ob celodnevnem ogledu Paga (čipkarski muzej, soline, staro me- sto Pagus, ogled in degustacija znane paške sirarne). V popoldanskih urah so se vrnili v Stari-grad, kjer so se kopali ob hotelu in zvečer uživali ob živi glasbi dueta Dalmatinskega melosa, ki je segla v srce. Zadnji dan so se odpravili proti Bojinacu do Velikega Rujna. Bojinac (870 m) je najzahodnejši del Nacionalnega parka Paklenica. Področje je dih jemajoča lepota kraških podov in pravi biser geomorfoloških pojavov v parku. Simbol tega kraja je erotični fagin Kuk. Ustavili so se na domačiji vodnika Anteja na Velikem Rujnu, kjer je zadišalo po domači enolončnici. Ob čudovitem vremenu so uživali v hoji. T. T. Udeleženci planinsko-morskega izleta Peto srečanje štirjakov Z razstave najstarejših Tomosovih starodobnikov 'J Pii'if ff m V Galiciji je pri Podružnični osnovni šoli Trje potekalo 5. srečanje »štirjakov«. Gre za srečanje ljubiteljev Tomosovih motorjev na štiri prestave, ki so bili še pred leti zelo cenjeno prevozno sredstvo. Danes jih, kot smo pred dnevi lahko zasledili na televiziji, obožujejo tudi Američani, zaradi vsakoletnega srečanja pa ponovno tudi marsikateri Savinjčan in še kdo. Organizacija srečanja lastnikov teh motorjev je že vsa leta v domeni glasbene skupine Veseli pruhovčani in Tomaža Cokana, ki je tudi glavni organizator tovrstnega druženja. Letos seje prireditve udeležilo okrog 130 motoristov, nekaj udeležencev pa so zaradi tehničnih napak motorjev organizatorji morali zavrnili oziroma jim niso dovolili organizirane vožnje po mejah KS Galicija. Udeleženci so se na nekaterih mestih tudi ustavili, nekaj časa so se zadržali pri farni cerkvi v Galiciji, kjer je bil blagoslov motorjev in voznikov. Vožnja je potekala zelo lepo in brez posebnih težav so se znova zbrali na prireditvenem prostoru, kjer so si ogledali razstavo motorjev Tomosovih starodobnikov. Poveselili so se ob zvokih Ansambla HIK in se pomerili v vlečenju vrvi. Srečanja in vožnje so se udeležili tudi župan in podžupan Občine Žalec ter predsednik KS Galicija. D. N. Prireditev je bila tudi zadnja v sklopu 17. Galiških dni, v okviru katerih je bilo organiziranih kar 28 prireditev, za katere so poskrbela posamezna društva KS Galicija. Organizatorji v okviru Odbora za pripravo galiških dni in pod pokroviteljstvom KS Galicija so ob koncu zelo zadovoljni in so v mislih že pri 18. Galiških dnevih prihodnje leto, ko bo zagotovo znova zelo pestro. Deset let RC Ruše Zupan Janko Kos je predsedniku DU Petrovče mag. Ivanu Glušiču ob jubileju podaril košaro dobrot Društvo upokojencev Petrovče je praznovalo 10-le-tnico Rekreacijskega centra Ruše. Ob tej priložnosti so namenu predali nov prizidek k brunarici, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom članov DU Petrovče in pri tem opravili 400 delovnih ur. Pokrovitelj obletnice in odprtja je bil žalski župan Janko Kos, ki je petrovškim upokojencem čestital k novi delovni zmagi. Družabnega srečanja se je udeležilo 120 članov in njihovih gostov. T. Tavčar Mladi PGD Braslovče letovali ob Kolpi Mladi PGD Braslovče so se letos skupaj z mentorji odpravili na šestdnevno letovanje v Belo krajino. Prvi dan so v kampu Primostek pri Metliki postavili tabor in se namestili. Spali so v šotorih, postavili pa so tudi velik skupni šotor, kjer so kuhali, jedli in se družili. Na sestanku so se seznanili s programom letovanja. Izdelali so si tablice, s katerimi so označili svoje šotore, dobili pa so tudi spominske majice. Drugi dan so se v novih majicah odpravili na gasil- sko olimpijado v Kočevje. Vsi so glasno navijali za vse tekmovalce, predvsem pa za tri slovenske ekipe - mladinke PGD Pameče - Troblje in PGD Zbilje ter mladince PGD Pameče - Troblje. Obiskali so tudi gasilce v Metliki, vsak dan so našli čas za družabne in druge igre, zadnji dan pa so organizirali tekmovanje v športnih in šaljivih igrah. Bilo je kar toplo, tako da so se lahko brez skrbi kopali tudi v Kolpi. T. T. m 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Tudi mladi gasilci letovali Kul počitnice Smaragdna kraljica Žalčanka Letošnje prve Kul počitnice so bile zelo obiskane Zavod za kulturo, šport letnih mesecih poleg plain turizem Žalec je v po- valnih izletov v slovenska kopališča izvedel tudi organizirano celodnevno počitniško varstvo otrok med 4. in 12. letom starosti z naslovom KUL počitnice. Otroci so organizirane počitnice preživljali v eko-muzeju in ob Ribniku Vrbje, kjer so lahko jezdili ponije, se igrali družabne igre, ustvarjali v delavnicah, si ogledali galerijo lesenih skulptur na prostem s predstavitvijo rezbarstva, zadnji dan pa so se odpravili na izlet v Jamo Pekel. T. T. Proti predsodkom do živali Študentje Pedagoške fakultete v Ljubljani, oddelek za kemijo in biologijo, Biotehnične fakultete v Ljubljani, oddelek za biologijo, in skupina Ohranimo slovenskega volka so v sklopu ekofesta na Ribniku Vrbje pri Žalcu pripravili zanimive, predvsem pa poučne delavnice z naslovom Prema- gajmo predsodke do živali in predstavili projekt Ohranimo slovenskega volka. Doroteja, Tisa, Simon in Jan so otrokom in odraslim omo- gočili, da so spoznali življenje volkov, potipali njihovo dlako, Delavnice so požele veliko zanimanje, zato so se organizatorji odločili, da jih bodo 18. 9. ponovili si ogledali odtise šap in lobanjo. Spoznali so tudi projekt in namen projekta za ohranitev volka. Na delavnicah z naslovom Odstranimo predsodke do živali pa so bile prisotne žive živali, takšne, ki pri veliko ljudeh vzbujajo predsodke, in sicer žaba, kuščar, pajek, kača, te-nrek, paličnjak, močerad itd. Otroci so z zanimanjem spoznavali ta bitja in jih radovedno občudovali, odrasli pa so se naučili premagati svoj strah, ki nam je na žalost privzgojen skozi razne podobe pripovedk in zgodb. T. Tavčar V organizaciji Turistično-kulturno društva Levec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter ob pomoči številnih sponzorjev so v Žalcu v začetku julija pripravili izbor smaragdne kraljice. Ta naslov je osvojila 21-letna Tina Hercog iz Žalca. Prireditev, že deseta po vrsti, je privabila precejšnje število gledalcev. Za izbor je bilo prijavljenih štirinajst lepotic, devet izmed njih pa je nastopilo v finalu. Predstavile so se v treh izhodih. Desetčlanska žirija je za drugo spremljevalko izbrala Džesiko Kap iz Velenja, za prvo spremljevalko Ulo Rozman iz Ula Rozman, Tina Hercog in Džesika Kap Celja, za smaragdno kraljico pa 21-letno Tino Hercog iz Žalca. Tema letošnjega izbora je bila vroča Brazilija, čemur so pri- lagodili tudi kulturni program. Za kostumografijo in kreacije je poskrbela Diana Kotnik Lavtižar. T. Tavčar V Vrbju kosili s kosami Po opravljeni košnji še slika za spomin V Vrbju pri Bobovnikovih so organizirali košnjo na star način. Košnje so se udeležili stari in mladi. Opremljeni z nabrušenimi kosami, brusi, predpasniki in klobuki, so se veselo lotili dela in ob tem vsi skupaj uživali v prijetnem dopoldnevu. K temu so svoje dodali harmonika, ubrano petje pa tudi zado- voljstvo, da s tem svojim delom prispevajo k ohranjanju spomina na nekdanje čase, ko je košnja pomenila tudi prijeten družabni dogodek in pomoč med sosedi. Še posebno prijeten je bil vsakič »likof«, ko se je jedlo in pilo pa tudi pelo in plesalo. Temu se tudi tokrat niso odrekli in na najlepši način tudi zaokrožili ta dogodek. »Lepo je obuditi stare navade in običaje in mladim vsaj približno pokazati, kako je bilo nekoč, ko se je po travnikih razlegala »pesem« kos in koscev. Danes tega skoraj ni več, le še brnenje motornih kosilnic se sliši ..." se z nostalgijo spominja Niko Bo-bovnik, glavni organizator, ki si želi, da bi postalo tovrstno ohranjanje spomina na preteklost tradicionalno. D. N. Tekli skozi pet vasi Že sedmič Naj pesem pove V dvorani KZ Petrovče je prejšnjo nedeljo potekalo že sedmo srečanje ljudskih pevcev in godcev. Zasluga za to gre Zlatku Krčmarju, ki se je pred sedmimi leti odločil za organizacijo tega dogodka. Prireditev je postala tradicionalna. Ta kulturni dogodek v Petrovčah pa že pet let poteka v sodelovanju s Kulturnim društvom Petrovče. Prvi dve leti je prireditev potekala na dvorišču Krčmarjeve domačije. Zaradi lažje organizacije in večjega prostora pa so ta kulturni dogodek preselili v dvorano KZ Petrovče. Že štiri leta jo vodi Polonca Mrzelj, voditeljica na celjski televiziji. Uvodni pesmi srečanja je zapel Mešani oktet ljudskih pevcev Društva upokojencev Petrovče, ki jih vodi Zlatko Kerčmar. Združeni ljudski pevci Tokratni večer so poleg že omenjenih bogatili še Kvintet ljudskih pevcev iz Laškega, Veronika Zajc z Dolenjske na violinskih citrah, na katere je pred 70 leti igral že njen dedek, Duo DD, Duo Tema iz Laškega, Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu, Pevke treh vasi in Ljudski pevci iz Tepanja. Sedmo srečanje so tudi tokrat sklenili s skupno pesmijo vseh nastopajočih in občinstva Prav lepa je petrovska fara. D. Naraglav Takoj po startu Športno društvo Matke je organiziralo že 19. tradici- onalni tek z naslovom Tek skozi pet vasi, ki se ga je udeležilo 76 ljubiteljev teka iz raznih slovenskih krajev. Tek je vključen v štajersko--koroški pokal in v akcijo Slovenija teče za zdravje. Na 10,8 kilometra dolgi progi po asfaltni cesti, ki je vodila skozi Matke, Pongrac, Griže, Šešče, Sv. Lovrenc in nazaj na športno igrišče v Matke, je bil absolutni zmagovalec Jure Gaber iz Med- vod, absolutna zmagovalka pa Erika Juvan iz Slovenj Gradca. Na krajši, 4,4 kilometra dolgi progi, pa je bil pri moških najhitrejši Mark Molnar iz Mozirja, pri ženskah pa Anka Pušenjak iz Slovenske Bistrice. Najboljši trije tekmovalci v kategorijah so prejeli medalje, zmagovalca v moški in ženski konkurenci pa pokal. Ostali udeležence teka so prejeli spominska darila in topel obrok. T. T. DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 - MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, - NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. OBČINA ŽALEC Petek, 2. september, ob 20. uri 47. kavarniški večer, gostja pesnica Senada Smajič; razstavno-prireditveni prostor Doma kulture Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Petek, 2. september, ob 20. uri Večer dalmatinskih pesmi, zbor Popseslish in klapa Mali grad; Letno gledališče Limberk (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 3. september, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 3. september, ob 8. uri piknik Kozjansko, Ječovje; start pred Nekropolisom v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 3. september, ob 9. uri teniški memorial Vlada Vebra, Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67). , Sobota, 3. september, od 15. ure dalje KONEC POČITNIC, VESELO V NOVE DELOVNE ZMAGE, zabava na Šlandrovem trgu v Žalcu z skupino ShowMix; Still M, Kulinarika Podpečan, ZKŠT Žalec (Marjan Starič, 040 750 820). Ponedeljek, 5. september, ob 12. uri predaja pometalnega stroja v uporabo JKP Žalec, enoti za urejanje javnih površin; parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora Žalec. Torek, 6. september, ob 8. uri balinanje za prehodni pokal MS Žalec; Športni center Žalec (Društvo upokojencev Žalec, 041 445 901). Torek, 6. september, ob 10.30 odprtje vrtca v Novem Celju. Torek, 6. september, ob 19. uri slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku Občine Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Občina Žalec, 713 64 65). Sreda, 7. september, ob 15.30 podjetniški piknik pri Jami Pekel (Razvojna agencija Savinja, 713 68 60). Petek, 9. september, ob 20. uri 6. mednarodni folklorni festival »Od Celja do Žalca«; gala koncert; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 10. september, ob 6. uri 14. Štukljev pohod; starti: izpred društvene pisarne v Migojnicah ob 6.00, AP Žalec ob 6.10 (Planinsko društvo Zabukovica, 031 539 839). Sobota, 10. september, med 9. in 12. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097). Sobota, 10. september, med 9. in 12. uro kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sobota, 10. september, ob 10. uri državno prvenstvo v lokostrelstvu in slovenski pokal FITA 900 krogov; Športni center Žalec (Lokostrelski klub Žalec, 041 663 401). Sobota, 10. september, ob 18. uri praznovanje 130-letnice PGD Žalec, slavnostna akademija; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Nedelja, 11. september, ob 8. uri 11. vzpon na Kotečnik; zborno mesto pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 031 627 923). Nedelja, 11. september, ob 9. uri kolesarjenje po KS Občine Žalec; start pri upravni stavbi Občine Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Nedelja, 11. september, ob 8.30 odprti turnir dvojic (pari nad 95 let); Tenis klub Trje (Tenis klub Trje, 041 691 507). Nedelja, 11. september, ob 16. uri 6. tradicionalna likovna razstava na Kerčmarjevi domačiji; Petrovče 161 (KD Petrovče, 041 369 362). Četrtek, 15. september, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del Francija Šulerja; Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 16. september, ob 8. uri pikado za prehodni pokal MS Žalec; Športni center Žalec (Društvo upokojencev Žalec, 041 445 901). Petek, 16. september, ob 10. uri odprtje razstave ročnih del krožka Deteljica Univerze za III. življenjsko obdobje; preddverje Doma II. slovenskega tabora Žalec. Petek, 16. september, ob 16. uri Alešev atletski memorial; Športni center Žalec (Atletski klub Žalec, 070 586 903). Petek, 16. september, ob 17. uri 3. pokal OŽ v streljanju z zračno puško; strelišče v Libojah (Strelsko društvo Liboje, 051 381 074). Sobota, 17. september, ob 4. uri Triglav za »prvopristopnike«; odhod izpred društvene pisarne v Žalcu (Planinsko društvo Žalec, 041 460 716). Sobota, 17. september, ob 5. uri Säuleck; start pred Nekropolisom v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 17. september, ob 6. uri Velika Zelenica; start: izpred društvene pisarne v Migojnicah ob 6.00, AP Žalec 6.10 (Planinsko društvo Zabukovica, 051 346 707). Sobota, 17. september, med 9. in 12. uro žalska tržnica; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 17. september, ob 16. uri slavnostna seja KS Galicija, praznovanje 10. obletnice TD Galicija in odprtje večnamenskih prostorov DU Galicija; POŠ Trje (Krajevna skupnost Galicija, 041 882 970). Nedelja, 18. september, ob 14. uri Ponirkova zabava in golažijada; Ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 18. september, ob 14. uri delavnica Premagajmo predsodke do živali; Ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 23. september, ob 8. uri balinanje in streljanje z zračno puško za prehodni pokal DU Žalec; poligon v Žalcu (Društvo upokojencev Žalec, 041 445 901). Petek, 23. september, ob 18. uri Barvni svet intimnih doživetij -predstavitev filma o slikarki Jelici Žuža; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 24. september, ob 6. uri Obhodnica Ratitovec 1. del; start: Zabukovica ob 6.00, izpred društvene pisarne v Migojnicah ob 6.05, AP Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Zabukovica, 041 688 055). Sobota, 24. september, ob 6. uri Uršlja gora; zbirno mesto pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 031 627 923). Sobota, 24. september, ob 9.30 Tek po ulicah Žalca; Šlandrov trg (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Nedelja, 25. september, ob 6.15 Krkina planinska pot 4: Peca; odhod izpred POŠ Trje ob 6.00, izpred društvene pisarne v Žalcu ob 6.15 (Planinsko društvo Žalec, 041 563 727). Nedelja, 25. september, ob 10. uri šahovski turnir mladih; I. OŠ Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 763 337). Ponedeljek, 26. september, ob 17. uri Fičfirič se predstavi, umetniško ustvarjalno srečanje za najmlajše; večnamenski prostor Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 28. september, ob 16. uri trgatev grozdja trte Nikolaje; pri »Keudru« (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 29. september, ob 17. uri Kako daleč je Kozmus? Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Petek, 30. september, ob 10. uri odprtje »Srčne poti« pri Ribniku Vrbje z vodenim pohodom in telovadbo po celotni poti; zbor pri info centru Ribnika Vrbje (Koronarni klub Žalec, 040 564 740). OBČINA PREBOLD Sobota, 3. september, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 3. september, ob 9. uri športno družabno srečanje veteranov vojne za Slovenijo; Gaj Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Sobota, 3. september, ob 9. uri turnir v malem nogometu, mladi do 15 let; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Aleš Golič, 041 335 325). Sobota, 10. september, ob 15. uri pokal C-RING; Športni park Latkova vas; PGD Groblja (Niko Vihar, 041 783 370). Sobota, 10. september, pohod na Prisojnik; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Nedelja, 11. september, 2. Juretov memorial; Marija Reka; KD Marija Reka (Monika Lobnikar, 041 241 203). Sobota, 17. september, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 24. september, ob 8. uri društvena tekma v lovu rib s plovcem za pokal društva; Ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Nedelja, 25. september, test hoje na 2 km; Kaplja vas; ŠZ Prebold (Primož Podkrajšek, 040 331 430). OBČINA POLZELA Sobota, 10. september, od 8. do 12. ure kmečka tržnica; pred trgovino Tuš (TD Polzela, 703 32 20). Torek, 13. september, ob 16. uri 161. lunohod na Goro Oljko; zbirališče pri domu DU Polzela (Rudi Divjak, 031 756 103). Ponedeljek, 19. september, ob 18. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Sobota, 24. september, ob 6. uri pohod na JOF Dl DOGNA KONJIŠKA GLAVICA ITALIJA; zbirališče pred občinsko stavbo (Jožica Jegrišnik, 031 840 387). Ponedeljek, 26. september, ob 19. uri 65 let knjižnice na Polzeli; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 3. september TOP 8 turnir v odboji za ženske v ŠD Braslovče; ŽOK Braslovče (Marjan Kumer, 031 358 064). Sobota, 10. september, ob 9. uri BUČIJADA na Lovskem domu Braslovče; DPŽ Braslovče (Amalija Brinovec, 570 91 41). Sobota, 17. september, ob 9. uri pohod dveh jezer; DPM Braslovče (Katja Dimeč, 031 695 332). Sobota, 17. september, ob 9. uri dan odprtih vrat na gradu Žovnek z razstavo »delovne akcije«; KZGD Žovnek (Franc Kralj, 570 90 58). Sobota, 17. september Vaške igre na športnih igriščih v Trnavi ŠD Trnava (Marko Anžlovar, 051 731 202). Sobota, 17. september, ob 9. uri kolesarjenje Braslovčanov in Polzelanov; ŠZ Braslovče, TD Polzela (Taja Steblovnik, 041 512 813). Sobota, 18. september trški sejem v Braslovčah; Občina Braslovče (Renata Marolt, 703 84 12). Sobota, 24. september turnir v odboji za moške v ŠD Braslovče; DTV Partizan (Ignac Krivec, 041 398 044). OBČINA TABOR V sak petek od 26. 8. 2011 do 4. 11. 201 lob 18. uri nočna liga v malem nogometu; nogometno igrišče pri Domu krajanov Tabor (Športno društvo Partizan Tabor, 041 896 249). Torek, 20. september 2011, ob 18. uri pravljična ura; Knjižnica Tabor (Renata Novak, 03/703 20 92). Sreda, 21. september 2011, ob 19. uri predavanje domačina Karla (Draga) Natka - V 180 dneh okoli sveta; društveni prostor v Domu krajanov Tabor (Knjižnica Tabor, Renata Novak, 03 703 20 92) Nedelja, 25. september 2011, od 8. ure dalje kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). ISI zkst.utrip@siol.net MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC PRIREDITVE SEPTEMBRA 2011 Torek, 13.9. 2011, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potopisno predavanje Gvida Pevca z naslovom Indokina. Torek, 27.9. 2011, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši: pravljična ura z Ireno Verbič. Četrtek, 29.9.2011, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Domoznanski večer v počastitev praznika Občine Žalec. VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE. Razstavljajo žalski likovniki Belgijci navdušili Savinjčane Med nastopom ansambla Capilla Flamenca V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 13. septembra odprta skupinska razstava likovnih del 15 članov likovne sekcije KUD Žalec. Ob odprtju je zbrane v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec nagovorila Lidija Koceli, o razstavi pa je govoril umetnosti zgodovinar Matija Plevnik in med drugim poudaril, da jo lahko v grobem razdelimo na tri likovne izrazne smeri, ki jih nakazujejo predstavljena dela: na realizem, idealizem in poetično abstrahiranje, po motivni plati pa prevladujejo figuralika (portreti), krajine (marine) skupaj z žanrskim slikarstvom in tihožitja. Večino razstavljenih del zaznamuje težnja po realistični, včasih celo naturalistični obravnavi upodobljenega motiva. Razstavo je odprl žalski župan Janko Kos, v kulturnem programu pa sta nastopili pevka Simona Kropeč in kitaristka Lucija Šorn. T. T. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v okviru Festivala Seviqc Brežice v Dvorcu Novo Celje gostil vokalno-instru-mentalni ansambel Capilla Flamenca iz Belgije. Sestavljajo ga večinoma prav flandrijski glasbeniki, ki v vsej njeni pristnosti obujajo enkraten zven te prelepe glasbe iz 14. do 16. stoletja. Glede na potrebe programa ali vrste skladb se zboru, v katerem sodelujejo kontratenor, tenor, bariton in bas, pridružijo še pihala ali godala. Združevanje različnih umetniških disciplin daje njegovim nastopom posebno dodano vrednost. Ansambel je za svojo umetniško, muzikološko in zgodovin- sko temeljitost prejel nekatere najpomembnejše mednarodne nagrade, kot sta Primio Internazionale II Filharmonica, Cul-tuurprijs Vlaanderen 2005. Ljubitelji te glasbe so prostore v dvorcu napolnili do zadnjega kotička, izvajalce koncerta pa nagradili z bučnim ploskanjem. T. Tavčar Spomin na Rista Savina 10 let kresnega večera na ribniku Med nastopom sopranistke Suzane Ograjenšek in Urške Babič na klavirju Poletni Savinovi večeri Spomin na rojaka, skladatelja Rista Savina iz Žalca, zdaj že tradicionalno obujajo tudi s Savinovimi večeri, ki so, posvečeni glasbi, letos potekali tudi pet julijskih večerov v atriju Savinove hiše. Prvega julija so glasbeni večer obarvali Katarina mala&Sladkoce, 6. julij je bil v znamenju Trianglovega večera slovenske popevke, 15. julija sta ustvarjala Simona Kropeč in Dani Bedrač, 22. julija pa Sanja Poljšak z gosti. Letošnje Savinove večere je 29. julija sklenil Duo Petric-Shrestha s kitarskim večerom španske in latinskoameriške glasbe. L. K. Grifon na Poljskem Folklorna skupina Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini se je tudi letos odpravila na gostovanje v tujino. Na Poljskem, v mestu Zamošč, so člani skupine med 19. in 24. julijem sodelovali na folklornem festivalu Eurofolk. Na festivalu so sodelovale tudi folklorne skupine iz Mehike, Kolumbije, Bolgarije, Srbije, Indonezije, z Madžarske in domačini, Poljaki. Šempe-trski folklorniki so nastopali s slovenskimi ljudskimi plesi, ženska vokalna zasedba pa je z ljudskimi pesmimi doživela debitantski nastop. L. K. Na dan, ko se spominjamo 11. julija 1859, rojstnega dne našega rojaka in skladatelja Friderika Širce - Rista Savina, je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravil ogled Savinove hiše in voden ogled Žalca po Savinovi poti, zvečer pa je bil v atriju Savinove hiše komorni koncert. Letošnji program, ki sta ga pripravili sopranistka Suzana Ograjenšek in pianistka Urška Babič, je vseboval Savinove samospeve, nemške Lieder, operne arije ter klavirske skladbe, od tega tudi dela v rokopisih, ki doslej še niso bila natisnjena za njihove prve izvedbe. T. T. Kulturno društvo Vrbje je letos pripravilo jubilejni kresni večer na ribniku Vrbje. Kresna noč je noč veselja, pesmi, skrivnosti, čarobnosti, to je čas, ko človek močneje doživlja naravo, saj prihaja po zaspani zimi in zasanjani pomladi v deželo poletje. Kulturno društvo je v vseh teh letih skušalo obiskovalcem prikazati zanimivosti kresnega časa, ki že od nekdaj s svojo skrivnostnostjo in mistiko buri človeško domišljijo. Letos je bil program še posebej pester: Katja, Nika, Saša, Nina, podmladek KD Vrbje, so prepevale stare kresne pesmi. Nastopila je Brenči banda, poslušalce pa so ponovno navdušili Machu Picchu. Namesto tradicionalnih lučk, ki so vsako leto zaplavale po ribniku, je Po svoji sledi Jolanda Ušen med podelitvijo spominskega darila in šopka V Domu srečanj na Go-milskem je 1. julija potekalo zanimivo srečanje z legendo slovenskega alpinizma in odprav Tonetom Škarjo. Razlog za to druženje, ki so ga pripravile njegove savinjske himalajske prijateljice, je bila predstavitev njegove nove knjige Po svoji sledi, avtobiografije in knjige slovenskega alpinizma in odprav. Gre za najobsežnejše delo uglednega alpinističnega veljaka, ki je vedno hodil povsem po svoji poti. Na 414 straneh je veliko zanimivih zgodb in iskrivih misli, vsebino pa krasi 250 črno-belih in kar 461 barvnih fotografij. Prvotna pobuda za izid alpinističnih spominov in spominov z odprav ob njegovi 70-letnici je dozorela v praznovanje 55-le-tnice alpinistične dejavnosti in v veliko veselje ob letošnjem Bloudkovem priznanju. D. N. Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 8. in 22. 9.. Znižanje sončnih očal se nadaljuje letos prvič nastopila žonglerska skupina Čupakabra in prikazala ognjevit ognjeni ples. Ob tej priložnosti so si lahko obiskovalci ogledali zbirko fotografij »Kako živi Ribnik Vrbje« mojstra fotografije Mirana Oro- žima. Obiskovalci od blizu in daleč so, oblečeni v bela oblačila, doživeli in začutili čar poletne kresne noči na Ribniku Vrbje, katerega okolico vrsto let krasijo tudi lesene skulpture Vinka Ko-vačeca. T. Tavčar Med nastopom podmladka KD Vrbje Tamburaši v Črni gori Člani tamburaškega orkestra Petrovi tamburaši iz Šempetra so se konec julija že drugič udeležili mednarodnega tamburaškega festivala v črnogorskem kraju Bijelo Polje. Tokrat je orkester na festivalu zastopalo le devet članov, predstavili pa so se s skladbami slovenskih avtorjev, ki so se močno razlikovale od ostalih nastopajočih, na koncu tudi z Avsenikovo Na avtocesti. Koncert je tudi tokrat posnela črnogorska nacionalna televizija. L. K. Savinjčani na Evrofolku Z vami že 18 let Obiščite nas in videti boste bolje! «"» »T* ■»■«»» n Devet članov, ki so zastopali Petrove tamburaše v Črni gori Iz preteklosti za prihodnost Festival akustične glasbe druj, Brane Mihajlovič - Košta, Katarina Juvančič in Dejan Lapanja ter Tadej Vesenjak. Moderator obeh večerov je bil Gorazd Matela. Maloštevilno občinstvo je uživalo ob izvrstnih nastopih izvajalcev, ki so pokazali, kaj je in kaj pomeni akustična glasba, ki ima v naši dolini že globoke korenine. Prvi festival akustične glasbe je na pobudo Srečka Lavbiča in Danija Bedrača (Kladivo, konj & voda) organizirala nekdanja žalska Zveza socialistične mladine Slovenije. Za njim se je v Žalcu zvrstilo še več festivalov akustične glasbe, na katerem so nastopili upoštevanja vredne glasbene osebnosti, kot na primer Venom Dolenc s skupino Sedmina, Tomaž Pengov, Andrej Šifrer, skupina Tantadruj, Džebi, Epitaf, Kladivo, konj & voda z Damjano Golavšek, pa Gojimir Lešnik - Goje s svojim bendom Srp, Marko Brecelj in drugi. Po letu 1984 je žalsko festivalsko dogajanje povsem zamrlo. Sredi devetdesetih so poskusili obuditi dogodek, a se ni izšlo. Pred petimi leti je ZKŠT Žalec v atriju Savinove hiše pripravil akustični večer s skupino Aletheia, Veno Dolencem in Klariso Jovanovič. Zamisel, da bi festival kot tak spet obudili, pa se je porodila pred dvema letoma, ko so pod šotorom v Novem Celju pripravili večer akustične glasbe. D. N. Letošnji udeleženci šole z mojstrom Rudolfom Španzlom, mentorji in županom Ljerka Bizilj. Slovesno odprtje razstave se je začelo s prihodom udeležencev poletne šole in grajske gospode na prizorišče pred dvorec, kjer se je najprej vnel viteški boj. Srednji vek je obudila skupina Celjani,'ki je mladim ustvarjalcem pozirala med ustvarjanjem. Glasbeno podobo je letos slikala skupina Ars Brass. Zbranim je spregovorila ena od mnogih občudovalk Špan-zlove umetnosti in duše, novinarka in pesnica Elza Budau. V poletni slikarski šoli se vedno znova dogajajo majhni čudeži s svinčnikom in čopičem, je poudarila: »Odkriti v sebi prej ali slej lepoto ustvarjanja, se temu predati in preseči sivino vsakdanjika in včasih samega sebe, zaplavati vsaj občasno v drugačne, srečnejše svetove, vse to so majhne dragocene zmage.« Namesto cvetja je umetnikom podarila eno svojih življenjskih maksim: »Vedno se vsaj poskušam družiti z ljudmi, ki so boljši od mene. Po njih se zgledujem, po njih se učim. Bilo mi je dano, da sem spoznala nekaj zares izjemnih ljudi. Na častnem prvem mestu je gospod Rudolf Španzel. V njem nisem resnično nikoli zasledila niti kančka pohlepa, zlobe, zavisti ... Tudi to ga dela velikega. Res velik umetnik je lahko le velik, dober človek, čista, nepokvarjena duša, večno otroška duša.« Elza Budau je pohvalila vse, ki v teh časih vsesplošnega jadikovanja zaradi pomanjkanja denarja organizirajo in obiščejo takšno prireditev. Organizator poletne slikarske šole je ob podpori Občine Žalec in nekaterih donatorjev ZKŠT Žalec. Zbranemu občinstvu, predvsem pa svoji »posadki in po- tnikom« na letos res mirni plovbi umetniškega ustvarjanja, je spregovoril tudi Rudolf Španzel. »Že osmo leto nas družijo podobne misli in želje. Če osmico prekucnemo v vodoravni položaj, dobi popolnoma nov pomen - neskončno. Neskončne in večne težnje po lepem pa so spremljevalke človeškega rodu od vekomaj. In lepota spada na področje umetnostni in kulture. Prepričan sem, da je v teh časih edino kultura tista, ki nam bo dala novih moči in nas obdržala skupaj. Osem dni smo se krepko držali teh misli in vztrajali z najvišjimi in plemenitimi cilji. Nismo jih dosegli, smo se jim pa približali na pomenljivo distanco. Lahko rečem, da smo tudi uporniki, naše kontriranje pa je namenjeno diktatu globalizacije, proti poneumljanju, s katerim nas več ali manj posiljujejo iz vseh medijev, smo proti padcu vseh norm, proti razvratu in cinizmu, proti brezupu in pritlehnosti, kjer ni slutnje večne skrivnosti, kaj šele transcendence. Bojujemo se za ohranjanje posameznika kot univerzuma, za neponovljivost, za približevanje umetnosti, ki je jedro vsake kulture,« je poudaril Španzel in dodal, da so se letos pri ustvarjanju naslonili na tisto, kar se nas skozi dolga stoletja dotika ter živi z nami in v nas. Kljub dolgoletnim poskusom (enih in drugih), da bi celjske grofe izrinili v pozabo, jim ni uspelo: »Na svojstven način bivajo v nas, oživljajo, vstajajo od mrtvih, nas nagovarjajo in delajo pokončne. Viteštvo je naš letošnji likovni nagovor: oklepi, ki spominjajo na kubistične rešitve cevastih oblik, nam na primaren način razlagajo geometrijsko podstat človeškega telesa. Nočemo biti le preprosti posnemovalci narave, hočemo biti angažirani in razmišljujoči. Razvijamo domišljijo, saj je to narava umetnika.« Vsi udeleženci slikarske šole so prejeli priznanja, največje priznanje pa je bil velik obisk razstave, ki jo je odprl žalski župan Janko Kos, na ogled pa je bila do nedelje. Nekaj svojih del so postavili na ogled tudi mentorji. Zagotovo so skupaj z mojstrom Španzlom pripravili lep konec poletja mladim ustvarjalcem pa tudi sebi in vsem, ki cenijo lepoto ter sporočilnost umetnosti. K. R., foto: T. T. Ker je bila osrednja tema letošnje poletne slikarske šole srednji vek, je slovesen zaključek obiskala tudi grajska gospoda, vitezi pa so se celo spopadli Galicijo obiskali prijatelji iz Sarajeva nove gorenjske noše. Na dobrodelnem koncertu so nastopili: FS Galicija, Fešta band - Velenjski trubači, Ansambel Pogum, Ansambel Iskrice, Ansambel Vihar, Ansambel KR TK, Rock Band Resonanca in FS KUD Boško Vujadin iz Sarajeva. Program je povezoval Peter Kavčič. Sarajevčani so bili nad vsem zelo presenečeni in navdušeni, za kar so večinoma zaslužni njihovi gostitelji - Folklorna skupina KD Galicija, ki zna in zmore prijateljsko povezati različne narode. V polnem teku so tudi že pogovori o vrnitvi obiska, kar bo še utrdilo njihove prijateljske vezi. D. N. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je bilo med počitnicami zelo pestro. Da je čas dopustov primeren za branje, je bilo začutiti ob vsakem vstopu v knjižnico. Brskanje med policami, posedanje v čitalnici in listanje revij, srkanje kave na klopi pred knjižnico, klepet z znanci pred knjižnico - vse to je narekovalo počitniški utrip v knjižnici. Knjižničarke so bile vesele, ker so bile knjižne police precej izpraznjene. Tako kot vsako leto so posebej poskrbeli za naj-mlajše in pripravili literarne uganke, ki jih mladi obiskovalci z veseljem rešujejo. Tisti, ki so imeli malo sreče, so bili za pravilne rešitve konec avgusta nagrajeni s knjižnimi nagradami. Poletni čas pa je primeren tudi za snovanje novih idej, zato v knjižnici obljubljajo jesenska presenečenja. T. T. Pred začetkom počitnic je Galicijo obiskala Folklorna skupina KUD Boško Vujadin iz Sarajeva (BiH). V Zavrhu pri Galiciji so jim pripravili svečan sprejem. Ob tej priložnosti je Folklorna skupina KD Galicija pripravila dobrodelni koncert, pridobljena sredstva pa so porabili za nakup Med nastopom folklorne skupine iz Sarajeva je bila prav tako povezana z osrednjo temo letošnjega Chia-rosuera - s srednjeveškimi motivi. Obiskali so namreč Grad Komenda in ruševine Gradu Žovnek. Slikali so tudi živali. Tudi tokrat je slikarsko šolo spremljala in prek spleta o njej poročala mladinska pisateljica Majda Koren. Ob tem je nastala povest, katere osrednje dogajanje je postavljeno v slikarsko šolo Chiaroscuro v Novem Celju, v kratkem pa bo izšla tudi v knjižni obliki. Vrhunec desetdnevnega druženja je bil slovesen zaključek z odprtjem razstave, ki je tako kot vsako leto pred dvorec privabil množico ljubiteljev umetnosti. Huda vročina je sicer doma zadržala nekaj težko pričakovanih gostov, tudi slikarko Jelico Žuža, zaradi poškodbe pa se odprtja ni udeležila napovedana osrednja govornica dr. starosti. Večino od njih so glede na njihov talent predlagale šole oziroma likovni pedagogi, prišli pa so iz raznih krajev Slovenije, tudi iz Kopra. V večernih urah je svoje znanje v risanju živega modela (dekleta in fanta) izpopolnjevalo tudi 18 odraslih ljubiteljskih slikarjev. Poleg vodje šole Rudolfa Španzla so bili mentorji: akademska slikarja Dorian Španzel in Rok Slana, grafik Bogdan Renko, slikarka Osrednja govornica je bila novinarka in pesnica Elza Budau Poletje v knjižnici Razstavljena dela so prikazala široko paleto tehnik, znanja in talenta tako mladih kot odraslih udeležencev slikarske šole Glasbeno-literarno društvo Aletheia Žalec je ob pomoči ZKŠT Žalec, Občine Žalec in še nekaterih donatorjev ter medijskih pokroviteljev tudi letos organiziralo Festival akustične glasbe. Dogodek je dva večera potekal v dvorani Doma Svobode Griže. Prvi večer so na festivalu nastopili Xsenia, Blažev žegen, Boštjan Narat in Peter Andrej ter La Vers. V soboto zvečer so nastopili Veno Dolenc, Tanta- Duet Blažev žegen, ki je poskrbel za pravo fantazijo akustične glasbe V Dvorcu Novo Celje je od 16. do 25. avgusta potekala že osma poletna slikarska šola Rudolfa Španzla. Končala se je prejšnji četrtek s slovesnim odprtjem razstave del udeležencev šole in tudi njihovih mentorjev. V treh skupinah je v dvorcu in parku deset dni ustvarjalo 34 osnovnošolcev, dijakov in tudi študentov od 13. do 20. leta Barbara Zupanc ter likovne pedagoginje Breda Bračko, Regina Mratinkovič in Jerneja Menzin-ger. Nekaj deklet je prenočevalo v Dominikovem domu v Petrovčah, njihov pedagoški vodja pa je bila Damjana Božičnik. Vse dni so bili mladi ustvarjalci zelo pridni, v nedeljo pa so si privoščili sprostitev, ki pa Zmorem preplavati 100 metrov V novo sezono z novim imenom ZKŠT Žalec, Športna zveza Prebold, Občina Prebold in Društvo ljubiteljev gibanja IZZIV so na letnem preboldskem bazenu organizirali športno in zabavno prireditev Zmorem preplavati 100 metrov. Plavalni IZZIV-alski čas je postavil Samo Jeranko, večkratni državni rekorder v podvodnem plavanju in deveti najboljši prosti potapljač na svetu v letu 2010. Tokrat je v Preboldu dve dolžini bazena (100 m) pod vodo preplaval v dveh minutah in dveh sekundah. Njegovemu času se je hotelo čim bolj približati več kot sto udeležencev. Pri Izzivalski čas je postavil Samo jeranko, ki je v času dveh minut in dveh sekund pod vodo preplaval 100 m S prireditve, kije ponujala veliko užitkov in zabave tem je bil najuspešnejši Žalčan Beno Kočevar, ki se je s časom 1:59 najbolj približal Jeranku in za nagrado prejel sezonsko kopalno karto za preboldski bazen. V akciji sta med drugim sodelovala tudi judoist Rok Dra-kšič in športni novinar Peter Kavčič. Poleg plavanja so poskrbeli tudi za različne animacijske igre (hojo po vodi v posebni žogi, skoke v vodo ...) in štafetno tekmovanje. Podelili so kar nekaj nagrad, glavni na sceni pa je bil DJ TEO, ki je neumorno vrtel glasbo in izpolnjeval glasbene želje ves čas prireditve, ki je trajala do 19. ure. D. N. 22-letni Samo Jeranko, sicer študent Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, se ponaša tudi z 11. mestom s 5. individualnega svetovnega prvenstva v letu 2009, letos pa tudi že s svetovnim rekordom hitrostna apnea 16 x 50 m. Njegov osebni rekord zdržljivosti pod vodo znaša kar 6 minut in 4 sekunde. S plavutkami se je pod vodo potopil 70 metrov, preplaval pa 205 metrov, brez plavutk pa 50 metrov in preplaval 152 metrov. Žalski upokojenci regijski prvaki Šahovska ekipa DU Žalec je ponovno osvojila naslov regijskega prvaka v šahu in se uvrstila na državno prvenstvo v Murski Soboti, ki bo septembra. Ekipo so sestavljali: kapetan Franc Brinovec, Igor Penko, Tomo Studnička, Stanko Nikolič in Dimitrij Urisek. Vsi šahisti so odlično igrali in s tremi meč točkami prednosti prepričljivo osvojili I. mesto. Drugo mesto je zasedla ekipa Šentjurja, tretje pa ekipa iz Celje. T. T. Zmagovalna ekipa DU Žalec 6. gorski tek na Goro Oljko Planinsko društvo Polzela je pripravilo 6. gorski tek iz Andraža nad Polzelo na Goro Oljko. Proga je bila dolga 8 kilometrov s 390 metri višinske razlike, tek pa je štel za štajer-sko-koroški pokal. Nastopilo je 42 udeležencev iz raznih slovenskih krajev v šestih moških in štirih ženskih kategorijah. Absolutni zmagovalec je pri moških postal lanski zmagovalec Jože Manfreda iz Lovrenca na Pohorju, ki je za progo potreboval 31,04 minute in tako izboljšal lanski rekord za celi 2 minuti. Pri ženskah je bila najhitrejša Bernarda Ivančič iz Velike Nedelje, ki je progo pretekla v 44,39 minute. Najstarejša udeleženca teka sta bila 78-letna Kazimira Kužnik iz Slovenj Gradca in 73-letni Veno Satler iz Žalca. Zmagovalci: moški do 29 let: Jože Manfreda (Lovrenc na Pohorju), 2. Ivan Hrastovec (Vransko), 3. Blaž Strožar (Gomilsko); do 39 let: Denis Guzej (Kranj); do 49 let: Jože Mori (Ruše), 3. Romuald Paulič, 4. Miha Brinovec (oba Braslovče); do 59 let: Alojz Mlinar (Črna na Koroškem), 2. Branko Banček (Loparje pri Celju); do 69: Rajko Zupančič (Maribor),... 4. Miroslav Jegrišnik (Polzela); 70 in več let: Veno Satler (Žalec), 2. Hign Kukovič (Liboje). Ženske do 39 let: Renata Rojnik (Velenje); do 49 let: Vera Kumperščak (Spodnji Duplek); do 59 let: Bernarda Ivančič (Velika Nedelja); 70 in več let: Kazimira Lužnik (Slovenj Gradec). Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli pokale, vsi udeleženci teka pa spominske majice, topel obrok hrane in osvežilne napitke ob progi. Pri organizaciji sta sodelovali tudi Območna organizacije RK Žalec in polzelska krajevna organizacija RK. T. T. S starta v Andražu nad Polzela S prvega sestanka pred treningom s trenerjem Danilom Kovačičem Avgusta so s pripravami na novo tekmovalno sezono začele tudi žalske rokometašice. Ekipa ostaja nespremenjena, v njej pa bodo zaigrale doma vzgojene rokometašice. Pomagala jim bo Tana Sutaj, s katero so se v klubu dogovorili o podaljšanju sodelovanja. Po sklepu predsedstva RZS bodo žalske rokometašice v novi sezoni nastopile v I. B državni rokometni ligi, njihov cilj pa je takojšnja vrnitev v I. A državno rokometno ligo. Žalske rokometašice bodo v novi sezoni nastopile z novim imenom, saj so se v teh težkih časih v klubu dogovorili za sodelovanje z Mlekarno Ce-leia. Tako bo polno ime kluba v novi sezoni Rokometni klub Zelene doline Žalec. Osnovni cilj vodstva kluba ostaja še naprej pomlajevanje članske ekipe z doma vzgojenimi igralkami in razširiti delo z mla- dimi rokometašicami po vsej Savinjski dolini. Žalčanke bodo priprave pred novo sezono opravile v domačem športnem parku, kjer bo na začetku v ospredju telesna priprava, sledili pa bodo tudi prvi treningi z žogo v domači prenovljeni dvorani. Do začetka prvenstva 1. oktobra bodo odigrale tudi več prijateljskih tekem. Trener članske ekipe ostaja Danilo Kovačič, za mla- de rokometašice pa bo v klubu skrbel Milan Ramšak. Sezono 2010/11 so žalske rokometašice končale z osvojitvijo 2. mesta v državi, mlajše deklice pa so osvojile 3. mesto. Uspešno so sezono končale tudi najmlajše rokometašice v klubu, igralke, rojene v letih 2000 in 2001, saj so na velikem mednarodnem turnirju v Dolu pri Hrastniku v svoji kategoriji osvojile 2. mesto. T. Tavčar Sedmi savinjski rokometni tabor Udeleženci tabora s trenerji in z vaditelji V Piranu je tudi letos potekal, tokrat že sedmi Savinjski rokometni tabor, in sicer pod okriljem Rokometne šole Savinjska. Tabor, ki je trajal šest dni, je namenjen vsem mladim športnikom iz širše Savinjske regije, vsako leto pa medse povabijo tudi najmlajše rokometašice in rokometaše iz sosednjih klubov. Letos se je tabora udeležilo preko 90 mladih rokometašev, poleg Savinjčnov tudi mlade rokometašice iz Novega mesta, Nazarij in s Ptuja, prvič pa tudi mladi rokometaši iz RK Drava Ptuj. Tabor so vodili trenerji Milan Ramšak, Aleš Filipčič in Anita Seles Držan, pri delu pa so jim pomagali ostali trenerji in vaditelji. Rokometni treningi so potekali v dopoldanskem času, v večernih urah pa so tudi pod žarometi igrali tekme. V šestih dneh se je poleg treningov in tekem v taboru dogajalo tudi veliko zabavnega. Otroci so spoznavali Piran, se kopali in se zabavali ob ostalih športnih aktivnostih. Izbrali so tudi najboljše posameznike po letnikih. Pri dekletih so si naslov najboljše priigrale rokometašice Lana Lah letnik 1999, Kaja Leskovšek letnik 2000, Pina Držan letnik 2001 in Tiana Cizej letnik 2002, vse rokometašice RK Žalec. Vsi udeleženci so poleg majice prejeli diplome in fotografije, ki bodo vsem lep spomin na prekrasne trenutke, preživete ob morju. T. Tavčar Domači kegljači najboljši Moška in ženska ekipa DU Andraž nad Polzelo Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je za Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Celje pripravilo ekipno in posamezno tekmovanje v kegljanju s kroglo na vrvici (ruskem kegljanju). Tekmovanja se je udeležilo šest ženskih in osem moških ekip. Pri moških je zmago slavila ekipa DU Andraž nad Polzelo, in sicer pred DU Rimske Toplice in DU Škofj a vas, pri ženskah pa ekipa DU Andraž nad Polzelo pred DU Ponikva pri Žalcu in DU Škofja vas. Posamezno je pri ženskah zmagala Pavla Piree, druga je bila Irena Krk (obe DU Andraž nad Polzelo), tretja pa Lojzka Zagoričnik (DU Ponikva pri Žalcu). Pri moških je zmagal Ivan Piree (DU Andraž nad Polzelo), drugi je bil Vojko Janc (DU Laško), tretji pa Dani Kreslin (DU Andraž nad Polzelo). Pokale, medalje in priznanja so najboljšim podeli- li predsednik PZDU Celje Emil Hedžep, predsednik Komisije za šport PZDU Dani Volk in predsednik DU Andraž nad Polzelo Jože Krk. T. Tavčar Medalja in rekordi Nastja Govejšek (prva z leve) je bila del bronaste slovenske štafete Na Olimpijskem festivalu evropske mladine konec julija v turškem mestu Trabzon je plavalka Nastja Govejšek iz Griž, sicer članica Plavalnega kluba Velenje, osvojila dve četrti (na 50 m in 100 m prosto) in eno peto mesto (100 m delfin). Kot članica štafete 4 x 100 m prosto pa se je veselila bronaste medalje in novega kadetskega državnega rekorda. Novi državni rekord za kadetinje (57,13) je odplavala v prvi predaji slovenske štafete 4 X 100 m prosto in tako izboljšala lastni rekord za 26 stotink sekunde, ki ga je dosegla junija na prvenstvu Slovenije. Čeprav v ostalih disciplinah, v katerih je nastopila, ni bilo več kolajn, pa so se vrstili državni rekordi. Na 50 m prosto je že v kvalifikacijah odplavala četrti čas z novim državnim rekordom za kadetinje (26,54). Lastni državni rekord je popravila za 37 stotink sekunde. V finalu je ponovno izboljšala svoj čas (26,28), osvojila četrto mesto in hkrati postavila dva nova državna rekorda (kadetski in mladinski - mladinski rekord Sare Isakovič iz leta 2004 je popravila za 10 stotink sekunde). Slovenska štafeta 4 X 100 m mešano, v kateri je Nastja plavala delfinov stil, je z novim kadetskim državnim rekordom (4:22,71) osvojila šesto mesto. Edina disciplina brez rekorda, a z odlično uvrstitvijo na 4. mesto, je bila na 100 m prosto. Olimpijski festival evropske mladine je največje tekmovanje za mlade športnike, stare od 15 do 18 let, in poteka pod okriljem Evropskega olimpijskega komiteja. Na tekmovanju je v devetih športih nastopilo 4.000 športnikov iz 49 držav. Slovenske barve je v atletiki, gimnastiki, odbojki, judu, tenisu, kolesarstvu in plavanju zastopalo 51 športnikov. L. K. Na državnem prvenstvu v Radovljici, kjer je nastopilo 300 plavalcev iz 21 klubov, sta bili uspešni tudi Tamara in Nastja Govejšek. V članski kategoriji je Tamara osvojila 2. mesto na 100 m delfin, 5. mesto na 50 m delfin in 50 m hrbtno ter 8. mesto na 100 m prosto.V kadetski kategoriji pa je Nastja Govejšek zaradi naporov v Turčiji nastopila le v treh disciplinah in v vseh tudi zmagala (50 m in 100 m prosto ter 50 m delfin). V disciplinah 50 m prosto in 100 m prosto je odplavala najboljši čas v vseh kategorijah na prvenstvu. Jubilejno tekmovanje Društvo upokojencev Vrbje je na svojem avtomatskem strelišču pripravilo že 10. tradicionalno odprto tekmovanje v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 36 tekmovalk in tekmovalcev v različnih starostih skupinah. Pri moških je z 88 krogi zmagal Milan Gauber iz Vrbja, drugi je bil Jon Rebec iz Žalca s 85 krogi in tretji Poldi Valant iz Griž s 83 krogi. V ženski konkurenci je zmago slavila Karolina Ferme iz Vrbja s 84 krogi, druga je bila Karla Strožar s Ponikve z 79 krogi in tretja Tilka Breznik iz Vrbja, prav tako z 79 krogi. Prvi trije v moški in ženski konkurenci so prejeli medalje, ki jim jih je podelil predsednik DU Vrbje Ernest Lužar. T. Tavčar Atletski klub Žalec Atletski klub Žalec išče kandidata, s katerim bi se lahko prijavil na razpis pri Ministrstvu za šolstvo in šport RS preko panožnih športnih zvez za delovno mesto v ATLETSKEM KLUBU ŽALEC. Pogoji za kandidaturo so: - visoka strokovna izobrazba pedagoške fakultete, smer telesna vzgoja ali diplomant fakultete za šport - strokovni izpit opravljen na Ministrstvu za šolstvo in šport RS Info: 070 856 903, e-naslov: lucijan_tominsekl@t-2.net Začele s pripravami V torek, 16. avgusta, so pod vodstvom trenerja Bena Božiča in njegovega pomočnika Simona Božiča začele s pripravami na novo sezono igralke OK Spodnja Savinjska - Aliansa. Trenerskemu paru bratov Božič bo v novi sezoni v veliko pomoč nova okrepitev kondicijski trener Lucijano Ocvirk. Ekipa je glede na lansko sezono po oceni trenerja kakovostnejša, predvsem zaradi nekaterih sprememb. Z igranjem je končala Mateja Legan, ekipi pa sta se po enoletni odsotnosti zaradi študijskih obveznostih priključili Neža Kranjc in Nataša Šega. S prihodom Patricije Napotnik iz Zreč bo ekipa močnejša na mestu blokerk. Treningi so in bodo zaradi nizkega proračuna potekali v domači športni dvorani. Avgusta so trenirale dvakrat dnevno, z začetkom šolskega leta pa bodo le enkrat. V ekipi OK Spodnja Savinjska - Aliansa bodo v L DOL igrale: Mojca Božič, Mojca Kodre, Živa Recek, Barbara Hren, Maja Žohar, Ivana Marčeta, Nina Petrano-vič, Neja Lakovšek, Anastazija Žnidar, Maša Ferme, Neža Kranjc, Nataša Šega in Patricija Napotnik. D. N. Hopsi s polno paro Novi trener Jernej Kobale S prvim uradnim treningom so priprave na novo sezono začeli tudi Hopsi s Polzele. Šestouvrščena ekipa minulega prvenstva začenja novo sezono z novim trenerjem Jernejem Kobaletom in nekoliko spremenjeno ekipo. Polzelani bodo imeli priprave na novo sezono na Polzeli, kjer imajo odlične pogoje za delo, načrtujejo pa od deset do dvanajst pripravljalnih tekem. Ekipo Hopsov so po končani sezoni ob trenerju Tončiju Mašini zapustili Matej Venta, Igor Mijajlovič, Denis Vrsaljko in Gregg Thondique, novinci pa so trije, 208 centimetrov visoki Kanadčan Jasonn Hannibal, povratnik Dejan Hohler, ki je minulo sezono igral v Šentjurju, in 204 centimetre visoki 19-letni Gezim Morina, sposojeni igralec iz ekipe Union Olimpija. Novinec pri Hopsih je tudi 17-letni in 205 centimetrov visoki Hrvat Valentin Jurkovič, z ekipo trenira tudi povratnik, 23-letni branilec Nejc Vodovnik, ki je v zadnji sezoni nastopal v dresu Vranov z Vranskega. Igralci, ki so se udeležili prvega skupnega treninga in bodo v novi sezoni na razpolago trenerju Jerneju Kobaletu in njegovemu pomočniku Damirju Simonoviču, so: Primož Kobale, Andrej Podvr-šnik, Miha Vaši, Dejan Hohler, Stanko Sebič, Dmitry Sviridov, Uroš Godler, Jasonn Hannibal, Nejc Vodovnik, Qendrim Hai-deraj in mladinci: Lovro Fižule-to, Valentin Jurkovič, Jaka Golc, Miha Jezernik, Benjamin Kočevar, Bojan Tepič, Miha Žohar in Matic Perger. T. Tavčar ŠPORTNI KLUBI VABIJO K VPISU KARATE KLUB NESTOR vabi k vpisu novih članov v sredo, 14. 9. 2011, ob 17. uri ter v času rednih treningov v fitnes centru Olimpus v Žalcu; informacije: www.karate-klub-nestor.net, info@ karate-klub-nestor.net, 040 750 800 (Damir Vrbanič). Turnir generacij Bron za Urško na SP Urška Žolnir je na svetovnem prvenstvu v judu v Parizu osvojila bronasto medaljo, potem ko je Kubanko Mariset Espinoso v finalu že po nekaj sekundah premagala z iponom. Roki Drakšič je bil peti, Lucija Polavder pa sedma. Naša devetindvajsetletna rojakinja s Pernovega je v kategoriji do 63 kilogramov na poti do brona v prvem krogu premagala Madžarko Bernardett Baczko, v drugem Kazahstanko Aidirim Ki-dirbajevo, v tretjem Izraelko Jarden Gerbi, v boju za polfinale pa še Kitajko Džuhua Šu. Zadnje tri nasprotnice je odpravila z iponom. Vstop v finale pa ji je preprečila branilka naslova Japonka Jošie Ueno. Po petih minutah v polfinalu ni bilo zmagovalke, zato so odločale dodatne tri minute. Jošie Ueno je dobila Slovenko v končni prijem in jo na tleh zadržala 15 sekund, kar je že bilo dovolj za zmago, nato pa vztrajala polnih 25 sekund, kar šteje kot ipon. Vseeno se je pred dvobojem za bronasto medaljo Urška, bronasta z olimpijskih iger v Atenah 2004, zbrala in Espinoso vrgla na fatami že po nekaj sekundah. Urška Žolnir je tako ponovila uspeh s svetovnega prvenstva v Kairu leta 2005. Zlato medaljo je osvojila Franzoni-ja Gevrise Emane, srebrno pa Jošie Ueno. Judoist Roki Drakšič je na svetovnem prvenstvu v Parizu osvojil 5. mesto, potem ko ga je v obračunu za bronasto medaljo premagal Južni Korejec Jun-ho Čo, v polfinalu pa je izgubil z Brazilcem Leandrom Cunhem. Bronasta z olimpijskih iger v Pekingu Lucija Polavder je v kategoriji nad 78 kg po porazu v četrtfinalu svetovnega prvenstva v judu v Parizu izgubila tudi v repasažu in ostala brez boja za bronasto medaljo. V četrtfinalu je bila od judoistke iz Griž boljša Kubanka Idalys Ortiz, v repasažu pa tretja z lanskega svetovnega prvenstva, Japonka Megumi Tačimoto. Lucija je zasedla končno sedmo mesto. L. K. Timi preskočil vse Timi Zajc Enajstletni Timi Zajc iz Hramš, najboljši slovenski smučarski skakalec v kate- goriji dečki do 12 let, je na V Športnem centru Lat-kova vas je v začetku junija, potekal 14. turnir generacij v nogometu. Tekmovanje je organiziralo Športno društvo Latkova vas. Ekipe so bile razdeljene po letnicah rojstva, in sicer od letnika 1950 dalje do letnika 2000. Prvič je zmago slavila ekipa letnikov 1991-1995 pod vodstvom Luka Stiplovška. Najmlajši udeleženec je bil Max Groff (letnik 2004), najstarejši pa Anton Prevoršek (letnik 1949). Tudi letos je turnir zelo dobro uspel, bolj od rezultatov pa je bilo pomembno druženje generacij. D. N. tekmi v Garmish Partenkir-chnu v Nemčiji, na slovitem olimpijskem stadionu konec julija v močni konkurenci skakalcev iz 17 držav premagal vse konkurente in slavil zmago v svoji kategoriji. Timi je bil tudi del slovenske ekipe, ki je prav tako osvojila 1. mesto. V njej sta bila poleg njega še Domen Prevc in Damjan Suzič. Timi Zajc že 6 let trenira smučarske skoke, za tekmo v Garmishu pa se je pripravljal dva meseca. Sredi avgusta je odpotoval na priprave v Zakopane na Poljsko, kjer se je pripravljal na nove tekme in predvsem na državno prvenstvo. L. K. Udeleženci turnirja Brezplačna objava Pisma bralcev Javna zahvala Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam na kakršen koli način pomagali pri uspešnem iskanju naše hčerke Branke Bastašič. Še posebej se zahvaljujemo: PP Žalec in vsem enotam slovenske Policije, PGD Polze- la, PGD Andraž nad Polzelo, PGD Ločica ob Savinji, LD Polzela, PD Polzela, kamnolomu Podgora, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ostalim posameznikom ter vsem tistim, ki ste nas usmerjali, vodili in molili za nas, zdravstvu in reševalni službi, IPP-NMP in nefro oddelku Splošne bolnišnice Celje. Družina Bastašič, Polzela MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC DRAGI MLADI BRALCI! Med počitnicami ste prebrali veliko knjig in zanimivih zgodbic. Mogoče vasje domišljija med lenarjenjem v prijetni senci odnesla v kakšne skriti kotičke. Vaše misli so poletele v neznane kraje in tam je bilo lepo. Delite z nami te svoje sanje in želje v nagradnem natečaju: IŠČEMO NAJ ZGODBO | IZ STEKLENICE, * IŠČEMO NAJ STEKLENICO Z ZGODBO NAGRADILI BOMO NAJBOLJŠO ZGODBO IN NAJLEPŠE OKRAŠENO STEKLENICO Sodelujejo lahko vsi mladi bralci: osnovnošolci in dijaki. Vsak sodelujoči mora zgodbo z osebnimi podatki zapreti v steklenico, ki jo lahko okrasi, kajti izbrali in nagradili bomo tudi najlepšo in najbolj izvirno okrašeno steklenico. Več o pravilih natečaja obvezno preberite na spletnih strani www.zal.sik.si ali vprašajte v knjižnici Žalec. Za vse dodatne informacije lahko pokličite tudi na tel. 03 712 12 52, Irena Verbič. Slovenija Vabilo v zdravstveno-vzgojne delavnice Cindi Živite nezdravo in se želite znebiti nezdravih življenjskih navad? UDELEŽITE SE NAŠIH DELAVNIC! Osnovna delavnica V tej delavnici boste v treh zaporednih srečanjih po dve uri spoznali nezdrave življenjske navade in kako jih lahko spremenimo. Spoznali boste tudi, kaj lahko storimo brez zdravil za povišan krvni pritisk, holesterol in krvni sladkor. V tej delavnici boste izvedeli tudi podrobnosti o nadaljevalnih delavnicah, ki so obsežnejše. V to delavnico lahko pridete vsi, ki vas to zanima in ste stari vsaj 20 let. Termin delavnic ZD ŽALEC-sejna soba ZD POLZELA - soba zdravstvene vzgoje Ponedeljek, 26.9.2011, ob 17.00 Sreda, 28.9.2011, ob 17.00 Ponedeljek, 3.10.2011, ob 17.00 Sreda,5.10.2011,ob17.00 Ponedeljek, 10.10.2011, ob 16.00 stadion v Žalcu: test hoje na 2 km Ponedeljek, 10.10.2011, ob 16.00 stadion v Žalcu: test hoje na 2 km Nadaljevalne delavnice Za te delavnice potrebujete napotitev svojega osebnega zdravnika, zato se zainteresirani oglasite pri svojem zdravniku. 1. Telesna dejavnost: predvidenih je 12 srečanj v malih skupinah. Vaje bodo praktično prikazane. Priporočljiva je v kombinaciji s hujšanjem in za vse, ki bi radi povečali svojo telesno zmogljivost. Izvaja se v Žalcu, začetek v ponedeljek, 17.10.2011, ob 17.00. 2. Zdrava prehrana: predvidena so 4 srečanja skupine in enkrat individualni posvet. Priporočljiva je za vse, ki imate povišan krvni sladkor ali maščobe v krvi in za vse s preveč kilogrami. Izvaja se v Žalcu, začetek v torek, 4.10. 2011, ob 17.00. 3. Zdravo hujšanje: predvidenih je 15 srečanj skupine in 1 ura telovadbe tedensko. Možen je tudi posvet pri zdravniku. Zaželeno je, da prej opravite osnovne delavnice, delavnice o zdravi prehrani in telesni dejavnosti. Izvaja se v Žalcu, začetek v sredo, 19.10.2011, ob 16.30. 4. Da, opuščam kajenje: predvidenih je 6 srečanj skupine. Izvaja se v Žalcu, začetek v torek, 8.11.2011, ob 17.00. 5. Test hoje je sestavni del vseh delavnic, razen delavnice o prehrani in kajenju. S testom hoje na 2 km v naravi lahko preverite svojo telesno pripravljenost. Splošni test hoje bo v ponedeljek, 10. 10. 2011, ob 16.00 na stadionu v Športnem centru Žalec (v primeru slabega vremena pa 17.10. 2011 ob 16.00). Za dodatne informacije lahko od ponedeljka do petka med 12.00 in 13.00 pokličete vodjo ZVC Žalec Majdo Donko na telefonsko številko 031 318 040. Ročna črpalka Zabukovica Prostovoljno gasilsko društvo Zabukovica, ki deluje od leta 1924 in ima 105 članov, je bogatejše za posebno pridobitev. V soboto, 20. avgusta so predstavili in preizkusili obnovljeno ročno brizgalno TEUDLOFF-DIT-TRICH-BUDAPEST. Njihov veteran Valentin Oblak, ki je tudi častni član, višji častnik in predsednik veteranov PGD Zabukovica, je obnovil ročno brizgalno, ki je prišla v njihovo društvo leta 1928. Prejeli so jo iz Rudnika rjavega premoga Zabukovica in jo tudi uporabljali. Kasneje so jo odtujili, ker so jo uporabljali pri gašenju apna. Sedaj je obnovljena ter usposobljena in jo bodo imeli v društvu. V društvu dajejo velik pomen obnovi društvenih FIZIOTERAPIJA Simona Novak, s. p., vam nudi učinkovit fizioterapevtski program s celostnim pristopom in z vključevanjem naslednjih zelo učinkovitih metod in tehnik: elektrodiagnostiko in elektroterapijo biostimulacijo z vrhunskim terapevtskim laserjem individualno svetovanje ter pripravo fizioterapevtskega programa cyriax ortopedsko medicino, odlično metodo pri akutnih in kroničnih obolenjih ter pri vseh vrstah poškodb ročno terapijo miofascialnih žariščnih oziroma bolečih točk očno limfno drenažo terapevtsko medicinsko in sprostilno masažo shiatsu terapijo fizioterapijo na domu (kadar vaše stanje ne omogoča, da bi me obiskali, se lahko dogovorimo o fizioterapevtski obravnavi na domu, predvsem pri stanjih po preboleli možganski kapi ali drugih obolenjih) vodene terapevtske vadbe, pilates vadbo, jogalates poučevanje pravilnih tehnik sproščanja, dihalnih tehnik in vodeno vadbo joge Zdravje je v vaših rokah, zato storite nekaj zase in za dobro počutje! Kontakt: Simona Novak, diplomirana fizioterapevtka Velika Pirešica 27 k, Žalec GSM: 051 383 083 E-naslov: novak.simona29@gmail.com www.fizioterapijanovttk.si tara (^junior V Šempetru v Pluton stavbi pri Šparu, vsak dan od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 13.00. Info: 040 755 700, tara.junior2@gmail.com Izžrebajte si od 5 do 40 *Vo popusta na šolske torbe in nahrbtnike! Velika izbira zvezkov in dodatkov za šolo! objektov in tekmovanjem, tako hitrostnim, kot tudi občinskim in regijskim. Prav ta dan, je bilo hitrostno tekmovanje za prehodni pokal PGD Zabukovica v moški in ženski konkurenci. Tekmovalo je 26 ekip. Pri vaji z devetimi tekmovalci je zmagala moška ekipa iz Vrbja, pri ženskah pa ekipa iz Zreč. Pri olimpijski vaji s sedmimi tekmovalci je bila prva moška ekipa iz Dramelj, pri ženskah pa ekipa iz Velike Pirešice. Posebnost PGD Zabukovica je tudi ta, da hodijo na tekmovanja s črpalko ZIEGLER, ki je danes že redkost. Magda Šalamon 13 zkst.utrip@siol.net MALI OGLASI KOZMETIČNE STORITVE NA VAŠEM DOMU IN V SALONU V ZDRAVSTVENEM DOMU PREBOLD (pedikura, manikura, masaža ...) Informacije in naročila: 041 433 814 PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975 ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 MIRAN ŠKAFAR, s. p., Zabukovica 85 h, GRIŽE - avtoli-čarstvo, avtokleparstvo, vulkanizerstvo, barvanje vseh vrst kovinskih in plastičnih izdelkov. UGODNO! Info.: 041 369 470 Iščemo ŠTUDENTKO za pomoč v GOSTINSKEM LOKALU na Vranskem. Info.: 031 201 949 MLAJŠA UPOKOJENKA IŠČE KAKRŠNOKOLI DELO. Info.: 031 635 675 UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC pUjvtjHi/l tfueli VABIMO VAS K IZOBRAŽEVANJU V PROGRAMIH ZA ODRASLE: (informativni dan 7. 9. ob 17. uri) • PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), . EKONOMSKA GIMNAZIJA, . MATURITETNI TEČAJ, • EKONOMSKI TEHNIK (ssi), • ELEKTROTEHNIK (pti), • STROJNI TEHNIK (pti), . OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, • ELEKTRIKAR, • GASTRONOMSKO TURISTIČNI TEHNIK (ssi), • TRGOVEC in OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - BREZPLAČNO! (informativni dan 22. 9. ob 16. uri) VISOKOŠOLSKI PROGRAMI v študijskem središču UPI - tl! Žalec EAKULTETA ZA UPRAVO LJUBLJANA (REDNI IN IZREDNI ŠTUDIJ) Če potrebujete pomoč in informacije pri odločitvi za nadaljnje izobraževanje, vam svetujemo: - v Svetovalnem središču Žalec (isio@upi.si; 03 713 35 65); - na vstopnih točkah Centra VŽU Savinjska (www.cvzu-savinjska.si), - v CIPS-u, informativno mesto Žalec (cips.zalec@upi.si; 03 713 35 75). Bodite pozorni na letošnje Dneve slovenskih svetovalnih središč -od 21. do 23. septembra! Pokličite 03 713 35 50 za informacije ali obiščite našo spletno stran www.upi.si * fHt REPUBLIKA S10VEWIA MINISTRSTVO 2A SOISTVO IN SPORT Mm C VŽU » A V1N11 k A Naložbi v pn/im/jub/ ' ». IM « ( i »i ■« 1. MM« »-lis DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC VABI K VPISU V PROGRAME ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012 V novem študijskem letu se nam lahko pridružite v naslednjih izobraževalnih programih: angleščina začetni in nadaljevalni, nemščina nadaljevalni, italijanščina nadaljevalni, računalništvo začetni in nadaljevalni, likovni, urejanje in varstvo okolja, spoznavanje kulturne dediščine, krojenje in šivanje,ročna dela Deteljica, fotografiranje, joga, taj-či, ples, fitnes, pohodništvo in zeliščarstvo (Zimzelen), šivanje krpank (Patchwork) Vabimo vas, da se v programe vpišete od 12. 9. 2011 dalje v času uradnih ur, in sicer vsak torek in petek med 9. in 11. uro, na sedežu društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Savinjske čete 4, v Žalcu (Bergmannova vila, zraven občinske stavbe). Za vse informacije smo vam na voljo tudi po telefonu 03/713 68 80 v času uradnih ur. Prijazno vabljeni v svet znanja in druženja! Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Brezplačna objava Tabor mladih taborskih planincev Šola življenja v naravi Letos se je 14 mladih taborskih planincev odpravilo na enotedenski tabor mladih planincev v Med-vodje, do koder so jih pripeljali gasilci iz Kaple in Ojstriške vasi. Na taboru so bili skupaj z mladimi planinci iz PD Luče, PD Ljub- no in PD Slivnica pri Celju. Skupaj je taborilo 98 udeležencev, od tega 75 mladih planincev, 21 vodnikov in 2 kuharici. Prvi dan so si ogledali Ste-govniški slap, starejši pa so se kasneje odpravili na Ste-govnik (1692 m), mlajši pa na planino Javornik (1550 m). V naslednjih dneh so se starejši sprehodili po gorski verigi Košuti in osvojili Veliki vrh (2088 m) in Kladivo (2094 m), mlajši pa so ta dan obiskali Dolgo njivo (1660 m). Izkušenejši planinci so osvojili tudi Storžič (2132 m), ostali pa so se podali na Tolsti vrh (1725 m). Poleg tega so uživali tudi ob drugih zanimivostih in usvajanju planinskih znanj. Preizkusili so se v orientaciji, se pomerili na prireditvi ob tabornem ognju Medvodje ima talent, obiskali pa so tudi adrenalinski park v Bohinju, kjer so uživali ob plezanju in pikniku, ki se je prilegel po zanimivih, a tudi napornih aktivnostih. D. N. Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu je na svojem lokostrelskem strelišču na Ložnici pri Žalcu ob začetku šolskih počitnic organiziral že četrti lokostrelski tabor. Tabora se je letos udeležilo 17 udeležencev, ki so od 6. do 10. julija usvajali oziroma nadgrajevali lokostrelsko znanje. Vodja letošnjega tabora je bil Jože Železnik, vodji skupin pa Franc Romih in Jure Dobršek. Tabor je potekal po natančno izdelanem programu. Imeli so svojo kuhinjo in izvrstnega kuharja, spali pa so pod šotori. Eno noč so prespali v gozdu, kar je bilo posebno doživetje. Udeleženci so spoznali različne tehnike streljanja, se seznanili z lokostrelskimi stili, streljanjem v gozdu na različne tarče in lica, pripravili tekmovanje s prirejenimi pravili, lokostrelske igre, izdelovali flu-flu puščice ... Še posebno prijetno je bilo zvečer, ob tabornem ognju, kjer so se po- merili na lokostrelskem kvizu in igrali družabne igre.Tabor je odlično uspel. Kot so povedali mladi udeleženci, so se veliko naučili, se imeli lepo in se bodo z veseljem udeležili prihodnjega, jubilejnega 5. tabora. D. N. Počitniški nogometni avtobus Planinska šola Kozorog Na Vranskem so letos organizirali zanimivo počitnikovanje, imenovano Počitniški nogometni avtobus. Udeležili so se ga otroci od 1. do 5. razreda osnovnih šol iz Savinjske doline. Avtobus je vozil udeležence iz Tabora, Prebolda, Šempetra, Trnave, Braslovč in ostalih krajev ob poti. Program tabora je bil pester. Dvakrat dnevno so imeli nogometni trening, obravnavali pa so tudi različne teme, kot so pomen zdrave in pravilne prehra- ne, ferplej in nogometna pravila, zgodovina nogometa, nogometni kviz in tuji jezik - španščina. Pogovarjali so se o gozdovih in pod vodstvom gozdarjev Gozdarske skupnosti Vransko tudi spoznavali gozd. Obiskali so podjetje Energetika Vransko, se seznanili z naravno plezalno steno na Vranskem, obiskali AMZS center varne vožnje. V Domu sv. Rafaela Vransko so za tamkajšnje oskrbovance pripravili tudi nastop Pokaži kaj znaš. Vodja počitniškega nogometnega avtobusa je bil Marjan Kozmelj, organizacijski vodja pa Marija Satler. Da je vse potekalo, kot je treba, so skrbeli tudi trenerji: Peter Ferme, Jure Đorđevič in Jaka Kozmelj. Pri tem pa ne gre pozabiti na sodelovanje z Danijem Jesenikom, predsednikom NK Vransko, ki jim je omogočil vadbo na tamkajšnjih nogometnih površinah. Udeleženci in organizatorji so druženje zaključili s piknikom, nogometnega turnirja ob koncu pa se je udeležil tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik. D. N. Udeleženci nogometnega avtobusa ob zaključku nogometnega druženja Prve teniško-taborniške priprave V športnem parku Šešče so prvi julijski teden potekale prve teniško-taborniške priprave, ki jih je organiziral trener tenisa Robert Cokan iz Pariželj. Udeležilo se jih je 12 tekmovalcev iz Slovenije, največ iz Ljubljane. Program je bil pester, saj so otroci dnevno trenirali šest ur, poleg tega pa so spoznavali osnove taborjenja, postavljanja šotorov, navad tabornikov itd. Obiskali so tudi bazen, se okopali v reki Savinji, ki je bila prava atrakcija za otroke, ki se še nikoli niso kopali v reki, in, kar je najpomembneje, krepili so prijateljstvo. Zadnji dan so se jim pridružili tudi starši, s katerimi so se pomerili na teniškem turnirju in druženje zaključili s piknikom. »Cilj priprav je bil privabiti veliko dobrih tekmovalcev iz različnih klubov, da bi bila konkurenčnost čim večja. Teniške priprave že vrsto let med otroki in starši po- menijo hotel, tenis in običajne aktivnosti. To sem želel malce spremeniti in popestriti, zato se mi je zdela ideja, da jim dodamo taborniške vsebine, zanimiva,« pravi idejni vodja Robert Cokan. T. T. Robert Cokan z udeleženci Udeleženci na enem izmed pohodov Planinska šola Kozorog, ki deluje v okviru PD Prebold in OŠ Prebold, je tudi letos pri- pravila tridnevni planinski tabor, ki se ga je udeležilo 29 otrok z mentorji. Letošnje leto so namenili zlasti bivanju v planinskih kočah. Najprej so nekaj časa bivali v Domu pod Reško planino, drugi del pa je bil namenjen visokogorju in tamkajšnjim kočam. Na vrsti je bil najprej Smrekovec, sledilo je tridnevno potepanje po Triglavskem narodnem parku. Bivali so v Koči na Planini pri jezeru, od koder so se podali na planinske ture. Med drugim so obiskali planino Vi-ševnik, Kočo pri Triglavskih jezerih in Kosijev dom na Vogarju. V prostem času so prisluhnili predavanjem in se družili. Na Planini pri jezeru jih je obiskal tudi preboldski župan Vinko Debelak in pohvalil njihovo delo. D. N. Prijetno popoldne šestošolcev Pred počitnicami so griški šestošolci skupaj s svojima razredničarkama Polono Čmer in Vesno Družinec Pilko ter s svojimi starši preživeli v prijetnem druženju. V športnorekreacijskem centru ob Savinji so pod geslom Šestošolci imajo talent pokazali, da znajo plesati, peti, igrati na različne instrumente, čarati pa tudi vragolije z žogo jim niso tuje. Razredničarki sta jim pripravili presenečenje popoldneva. Na piknik sta povabili voditelja Radia Center Polono Požgan in Saša Pappa. Voditelja sta skupaj z učiteljico Bredo Bračko ocenjevala njihove talente. Finalisti so postali vsi nastopajoči, saj je bil vsak talent na svojem področju. Starši so poskrbeli za jedačo in pijačo, ravnatelj šole pa je s šolo jahanja za to dejavnost navdušil marsikaterega udeleženca piknika. Sicer pa so se starši in otroci pomerili tudi v različnih športnih igrah. Zmago so slavili otroci in se tega tudi prešerno veselili. D. N. Udeleženci prijetnega četrtkovega popoldneva JOMESAfit v PREBOLDU Vabljeni na strokovno vodene skupinske vadbe: PILATES, ZUMBAM1X, SENIORFIT, OTROŠKI RINGARAJA, BOOMFIT IN ŠE ... Dobimo se na TEDNU ODPRTIH VRAT od 5. 9. do 8. 9. 2011 ob 19.30. KJE: prenovljeni prostori nekdanje tekstilne tovarne v Preboldu INFO: 040 427 306 ali 041 323 969 Po dobrih petih letih doma Dejan Glavnik med prihodom na Grad Komenda in župan Ljubo Žnidar Potem ko je Polzelan Dejan Glavnik pred dobrimi petimi leti s kolesom krenil na pot okrog sveta, se je v soboto, 23. julija, vrnil v domače kraje. Tako na Polzeli kot v Celju so kolesarju, ki je prevozil 90 držav in 130 tisoč kilometrov, pripravili sprejem, nad katerim ni skrival ganjenosti. Kot je omenil Glavnik, se je v petih letih v Sloveniji marsikaj spremenilo, sam pa je na poti spoznal ogromno novih krajev in se srečal z veliko prijaznimi ljudmi. Po zbranih vtisih se bo najverjetneje s pomočjo fotografij in tudi knjige posvetil podrobnejši predstavitvi svojih doživetij, sicer pa se bo proti koncu leta vrnil v Azijo. Na Gradu Komenda na Polzeli so ga pričakali družina, mama, oče in brat, številni prijatelji, župan Ljubo Žnidar pa mu je med drugim podaril domačo potico, saj po svetu menda ni veliko gospodinj, ki bi jo znale speči. Podaril mu je tudi monografijo Polzele in darilni bon za popravilo kolesa. Slovesen sprejem in pogovor z Dejanom je vodil Tomaž Satler. Kot je poudaril župan Žnidar, je Glavnik pokazal izjemno psihično pripravljenost in telesno zmogljivost, saj je na svetu le malo ljudi, ki bi jim uspel tovrstni podvig. Karto Glavni-kove poti in kolo, s katerim je prevozil svet, bodo razstavili v prostorih obnovljenega gradu. Med potjo po 90 državah, ko je Dejan prevozil 130 tisoč kilometrov, je zamenjal 9 verig in popravljal 37 počenih špic, sicer pa s kolesom za 700 evrov ni imel večjih težav. Največ kilometrov, kar 293, je v enem dnevu prevozil v Pakistanu, kjer ga je spremljala policija, najvišja temperatura pa je bila 52 stopinj Celzija. Najvišjo nadmorsko višino je dosegel v Nepalu, ko se je povzpel na 5416 metrov, v enem dnevu pa je v Venezueli prevozil 3700 metrov višinske razlike. Večina dni je bila sončnih, še največ dežja ga je spremljalo na severu Evrope. Najdlje, ves dan, je čakal na prehod meje v Kolumbiji ... Glavnik nam je na sprejemu postregel še z veliko podobnimi podatki. Konec leta se s prijateljico vrača v Azijo. Pozimi naj bi začel zbirati material in razvrščati številne fotografije, ki so nastale na poti okrog sveta. Glavnik je rojen leta 1975, večino življenja je preživel na Polzeli. Tek in kolesarjenje sta njegova življenjska spremljevalca, bil je tudi član državne reprezentance v triatlonu. Prometna nesreča med pripravami v Ameriki je spremenila kar nekaj njegovih ciljev. Potem se je ukvarjal z različnimi stvarmi, od zidanja hiše do organizacije prireditev, ves čas pa si je želel, da bi si ogledal planet. Na pot je krenil 22. aprila 2006. T. Tavčar Poljub zvestemu spremljevalcu Dejan s starši, z bratom in njegovimi otroki ter z Gajo, ki jo je spoznal v Južni Koreji Pet zlatih desetletij Vere in Francija Zlata sreča sestavljena iz malih stvari Vera in Franc Žužej s svojima hčerama in njunima družinama Pri Žužej evih na Ložnici pri Žalcu je bilo tretjo julijsko soboto zelo slovesno. Vera in Franc Žužej sta namreč v krogu svojih najdražjih praznovala zlato poroko. Obred zlate poroke sta v Savinovi hiši v Žalcu opravila žalski župan Janko Kos in matičarka Diana Šeligo. Jubilej so obogatili številni spomini na petdesetletno skupno prehojeno pot zlatoporo-čencev. Franci se je pred 74 leti rodi! v Drešinji vasi, Vera pa dve leti pozneje v Celju. Oba sta bila v svojih poklicih, Vera je bila učiteljica, Franci pa je strokovnjak za kmetijstvo, zelo uspešna. Vera je za svojo ustvarjalnost na glasbenem in kul-turno-umetniškem področju prejela številna priznanja, med drugim zlato Gallusovo značko in Savinovo priznanje. Zadnjih 15 let je bila zaposlena na Zavodu RS za šolstvo in je avtorica šestih knjig oziroma publikacij. Franc je bil vsa leta zaposlen v Hmezadu, kar 35 let na odgovornih vodilnih mestih, deloval je tudi v Krajevni skupnosti Petrovče in bil podžupan Občine Žalec. Je prvi predsednik in ustanovitelj Društva strokovnjakov in menedžerjev Golding klub in soustanovitelj Društva savinjskih vinogradnikov. Njuno skupno življenjsko pot sta okronala z prezpogojno ljubeznijo in medsebojnim spoštovanjem, z odločnostjo pa sta dosegla vse, kar sta si zastavila. Svoj prvi družinski dom sta si ustvarila na Žužejevi domačiji (po domače pri Štajnerjevih) v Arji vasi, kasneje pa sta se preselila na Ložnico pri Žalcu. Imata hčeri Darjo in Anjo, na kateri Srečanja nekdanjih sošolcev so vedno prijetna in zanimiva, če pa je vmes obdobje 25 ali celo 50 let, ko so bili nazadnje skupaj, pa je vse še toliko večje doživetje. V gostišču v Sv. Lovrencu pri Preboldu so se srečali nekdanji osnovnošolci, ki sta zelo ponosna, prav tako pa tudi na oba zeta Dejana in Jureta ter na štiri vnuke, Stašo, Matevža, Valentina in Aljaža. Njun dom je zanje vedno odprt in dobro vedo, da jih tam čakata potrebna pomoč in podpora. Upokojenske dni, ki so zelo aktivni, preživljata s potovanji in z vrtnarjenjem. Franciju je še v posebno veselje obdelovanje vinograda in negovanje vina. Je tudi samouk na harmoniki in z raztegovanjem njenega meha ter s svojo nalezljivo pozitivno energijo je razveselil že marsikatero družbo. Vera in Franci svoje znanje in izkušnje z veseljem prenašata na svoje vnuke. Ob svojem prazniku sta bila deležna številnih čestitk in najlepših želja, med njimi Verinega brata Vilija z družino in Francijevih treh sestra, Marjance, Helene in Marjete z družinami. T. Tavčar so osnovno šolanje končali pred 50 leti v Preboldu. Srečanja, ki so ga organizirali Marija Babič, Marta Krajnc in Zdravko Zagožen, se je od 34 nekdanjih sošolcev, ki so zaključili osmi razred v šolskem letu 1960/61, udeležilo 16. Njihov razre- Antonija in Franc Dolinšek z Vranskega sta pred časom praznovala zlato poroko. Obred civilne poroke sta opravila župan Občine Vransko Franc Sušnik in matičarka Diana Šeligo, cerkvenega pa v župnijski cerkvi domači župnik Jože Turinek. Franc Dolinšek se je rodil leta 1940 v Jeronimu pri Vranskem, Antonija pa leta 1942 v Okučanih. Oba sta obiskovala osnovno šolo na Vranskem. Franc se je kasneje v kovinskem podjetju Brode izučil za kleparja in tam nadaljeval svojo poklicno pot. Nekaj časa je bil tudi obratovodja in vodja skladišča. Med delom je opravil tudi politično šolo v Celju. Poleg službe je opravljal funkcijo vodje delegacije za zbor krajevnih skupnosti Občine Žalec, bil je predsednik KS Vransko in podpredsednik komunalne interesne skupnosti žalske občine. Za svoja prizadeva- dnik je bila Marija Remše, ki je bila stroga, a zelo dobra učiteljica. Nekaj sošolcev je že umrlo, nekaj jih živi v Nemčiji, kakšen pa se zaradi bolezni ali drugih obveznosti ni mogel udeležiti dogodka. Nekdanji sošolci so se imeli lepo in so se z veseljem spominjali preteklih dni, ko so, polni sanj in želja, stopali na svojo življenjsko pot. Prvič so se zbrali že pred 25 leti, takrat so bili še vsi dokaj mladi in polni delovnega zanosa. Tega marsikomu tudi zdaj ne manjka, a leta se kljub temu poznajo. Ostajajo pa slike, zvezki, spričevala nekje na dnu predala. Ostajajo spomini in prijateljstvo, stkano pred 50 leti, hkrati pa tudi želja, da bi se od zdaj pogosteje srečevali. D. N. nja je prejel tudi zlati grb Občine Žalec. Z Antonijo sta se poznala že v osnovnošolskih letih in se zelo mlada poročila. Zgradila sta si hišo in si ustvarila družino. Rodila sta se jima sin Franci in hči Danica. Po rojstvu otrok je Antonija nekaj časa ostala doma, nato pa se je zaposlila v konfekciji Inde Vransko, kjer je delala do upokojitve. Skupna življenjska pot, za ka- tero sta se odločila pred 50 leti, ni bila lahka. Z močno voljo in prizadevnostjo sta si ustvarila dom in dosegla mnoge občudovanja vredne cilje in spoznala, da je sreča sestavljena iz majhnih prijetnosti in pozornosti, ki se dogajajo vsak dan. Jesen življenja jima krajšajo štirje vnuki, ki so radi z njima. Veseli pa ju tudi to, da sta kljub letom dobrega zdravja. T. T. V s 7 S P- •> • I T n WiMimì iiltitlri Zlatoporočenca Dolinšekl IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. it SPLOŠNO GRADENIŠTVO "DREV" BOGDAN DREV S. P. Parižlje 35, BRASLOVČE ZIDARSTVO-TESARSTVO-KROVSTVO-STAVBNO KLEPARSTVO Po zelo konkurenčnih cenah nudimo izdelavo in montažo lesenih ostrešij, nadstreškov, dobavo in montažo žlebov, žlot, obrob, snegobranov... Nudimo tudi pokrivanje vseh vrst strešnih kritin, ugodno dobavo in montažo dimnikov (Schiedel, slovenski dimnik) in sanacijo dimnikov z vstavitvijo nerjaveče pločevine. Za vsa dela vam uredimo ugoden kredit. Za dodatne informacije pokličite: 041 652 186. Po 50 letih ponovno skupaj Želi žito po starem Žanjice in kosci pred odhodom na njivo (prvi z desne na vozu gospodar Milan Škorjanc) Medtem ko so na poljih rohneli kombajni in želi letošnji pridelek pšenice, so se v društvu Ajda Štajerska skupaj s kmetovalcem Milanom Škorjancem iz Dolenje vasi pri Preboldu odločili, da mlajši generaciji v poduk, starejšim pa za obuditev spominov organizirajo žetev pšenice na star način, kjer so glavno orodje za spravilo pridelka srpi in kose, glavno pogonsko sredstvo pa delovne roke kmetic in kmetov. Društvo Ajda Štajerska, ki mu predseduje Stanko Krašovec iz Prebolda, si prizadeva za biološko dinamično gospodarjenje, kar je tudi osnovno poslanstvo Zveze društev Ajda - Demeter Slovenija. Tokrat so se v društvu Ajda Štajerska odločili, da s svojim delom posežejo tudi na etnološko-turistično področje. Skupaj z Milanom Škorjancem in številnimi udeleženci so pripravili prireditev Žetev pšenice po starem običaju. Nekoliko okrnjeno, a vseeno veselo Sicer ni šlo vse po predvidenem scenariju, saj jim je zagodlo vreme, so pa vseeno uspeli prikazati nekdanji običaj in se poveseliti ob glasbi, petju in dobrotah, ki so jih pripravili za to priložnost. Obiskovalci so si v času prireditve lahko ogledali številne domače živali na kmetiji Milana Škorjanca, ki sam gospodari na svoji domačiji. Videli so lahko tudi prikaz žganjekuhe, pokušali domače žganje, pili jabolčnik in se posladkali z dobrotami, ki so jih napekle žanjice in gospodar Milan, ki je poskrbel tudi za nekaj domačih mesnih dobrot. Najvztrajnejši in najbolj zagnani so bili kljub dežju zgodaj zjutraj zbrani na Škrjančevi domačiji, kjer so si najprej privoščili zajtrk. Bili so odločeni, da kljub slabemu vremenu opravijo, kar se opraviti da. Na domačiji so se zbrali skoraj vsi predvideni udeleženci in sklenili, da se vsaj malo poveselijo, če že ne morejo opraviti žetve. Okrog enajstih dopoldan so se odločili, da požanjejo le del njive in tako vsaj delno prikažejo stari običaj in obudijo spomin na nekdanji kmečki praznik. Z vozom, s katerim so se popeljali po Dolenji vasi in Preboldu, so se žanjice in kosci pripeljali do roba njive in začeli z žetvijo. Njihovo opra- Vremeje bilo v sredo kot naročeno za žetev Ustvarjalnost krajanov iz Šešč Sekcija ročnih del Kulturno prosvetnega društva Še-šče, ki letos praznuje dvajsetletnico, pripravi vsako leto razstavo svojih izdelkov, ki jo pospremi tudi s kulturno prireditvijo. Članice sekcije so se prvič sestale pred dvajsetimi leti, pozneje pa so skupaj s člani pevskega zbora ustanovile matično kulturno prosvetno društvo. Jubilej so počastile tudi klekljarice, ki so svojo sekcijo ustanovile pred petimi leti. Na razstavi je svoje izdelke predstavilo 20 članic obeh sekcij, s fotografijami pa se je tudi tokrat predstavil član društva Silvo Ramšak. Prireditev, ki je potekala v Domu kulture Šešče, so s svojimi nastopi v kulturnem programu polepšali Mešani pevski zbor PKD Šešče, Vasja Goro-pevšek s solističnim nastopom, spremljal je tudi mlada pevca Aljo in Gašperja, Prijatelji 6 Še ter citrarki iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. Prireditev je povezoval Tomaž Cink, občinstvu pa je spregovorila tudi podžupanja Občine Prebold Emilija Černila. Članice so se zahvalile ustanoviteljicama ročnih del Anici Ocvirk in Angeli Teržan za 20-letno sodelovanje. Prijeten kulturni dogodek se je po uradnem delu sprevrgel v prijetno druženje ob pijači in pecivu, ki so ga napekle članice društva. D. N. Otvoritev razstave ročnih del Po napornem delu seje prilegel počitek ob dobrotah in pijači vilo je spremljala pesem pevskega kvinteta Francija Lesjaka z Vranskega, Jože Škorjanc in Jože Zupan pa sta zaigrala na harmoniko. Korak za korakom so žanjice s srpom žele pšenico in jo povezovale v snop. Pri vezanju v snop so jim pomagali tudi moški in tisti, ki so se želeli tega naučiti. Zvezane snope so postavili v kopice, kjer bi se še ne- koliko posušili. Ob koncu žetve, ki je bila zaradi mokrega žita le vzorčna, so snope iz kopic naložili na voz, jih odpeljali do skednja, naložili v late, kjer se bodo posušili in bili pripravljeni na mlatev - ločitev zrnja iz klasja. Dvakrat veselo in prijetno Na isti način in s pomočjo posebne kosilnice, ki hkrati tudi veže žito v snope, so 27. julija, ko je vreme to dopuščalo, poželi tudi ostalih 30 arov pšenice. Kot so povedali sodelujoči, to ni bilo slabo, saj so se imeli dvakrat lepo in so s tem dali še večji poudarek temu nekdanjemu kmečkemu prazniku, ki ga obujajo tudi v drugih delih Slovenije, zagotovo pa je nekaj posebnega za dolino zelenega zlata, dolino hmelja. D. N. Motoristi starodobniki tekmovali Na poligonu varne vožnje na Vranskem je 20. in 21. avgusta v organizaciji Kluba starodobnih dirkačev Vransko potekal Moto weekend. Za točke državnega in evropskega prvenstva so se potegovali vozniki starodobnih motorjev in supermota, vozniki starodobnikov pa za točke prvenstva Alpe--Adria. Vseh tekmovalcev je bilo 121, tekmovanja pa so se udeležili predstavniki iz Srbije, Bolgarije, Avstrije, Nemčije, Turčije, s Hrvaške, iz Italije in Slovenije. V kategoriji predvojnih motociklov nad 350 ccm je Matjaž Lesjak osvojil drugo mesto. V kategoriji motociklov od 215 do 500 ccm, izdelanih do leta 1964, je Božo Cvirn osvojil tretje mesto. V kategorija serijskih, športnih, predelanih in tovarniško prirejenih motornih koles do 175 ccm, izdelanih do leta 1974, je Tomaž Jesenek osvojil prvo, Alen Srebočan pa tretje mesto. Med motornimi kolesi z bočno prikolico do 1000 ccm, izdelanimi do leta 1974, sta drugo mesto osvojila voznik Matjaž Lesjak in sovoznik Silvo Luzar. Med motornimi kolesi z bočno prikolico do 750 ccm, izdelanimi do leta 1974, sta voznik Alen Srebočan in sovoznik Božo Cvirn imela nekaj smole, saj jima je na kvalifikacijskem treningu Od bolečine Krajevna organizacija RK Galicija je organizirala predavanje z naslovom Od bolečine do srčnega infarkta. Predaval je primarij kardiolog Janez Tasič, dr. medicine, iz Splošne bolnišnice Celje. Ob tej priložnosti so poskrbeli tudi za pokušnjo domačih zdravilnih čajev, ki jih pripravlja in zelišča tudi Št. 128 Božo Cvirn med vožnjo odpovedal menjalnik motorja. Tako se žal nista mogla podati v boj za ubranitev naslova državnega prvaka. V najmočnejšem razredu SM 450 ccm sta pred 1500 gledalci za dvojno bolgarsko zmago poskrbela Angel Ka-ranyotov in Alexsander Georgiev, na tretje mesto pa se je uvrstil najhitrejši Slovenec na tej dirki Rok Mihelčič (MK Fire Group). Mihelčič je zmagal tudi v razvrstitvi slovenskega prvenstva. V razredu Amater je zmago za prvenstvo Slovenije osvojil Mitja Mali pred Anžetom Blejcem in Boštjanom Kranjcem (vsi AMD Radovljica). V konkurenci evropskega prvenstva razreda SM 250 ccm je z zmago v obeh vožnjah prvo mesto osvojil Bolgar Georgi Gochev. do infarkta sama nabira znana zeliščarica Fanika Burjan iz Griž. Poskrbeli pa so tudi za merjenje maščob, sladkorja in krvnega tlaka. Sicer pa so udeleženci ta večer uživali tudi ob nastopu galiških folkloristov in mlade mažoretke Tine ter seveda dobrotah, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena Galicija. D. N. Na prvenstvu cestnohitro-stnega motociklizma za prvenstvo Alpe-Adria pa je v razredu oldtajmer 250 ccm zmago slavil Italijan Silverio Pignatti. T. T. GE0PR0JEKT d.o.o. m CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline Zanesljivi In zvesti partner pri gradnji. Pod tema imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem In izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja. Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAJI NEPREMIČNINE Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO 03/710 38 10 www.geoprojekt.si GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine GEOPROJEKT; __ I _-d.o.o. Šlandrov trg 11, 3310 Žalec (med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender) Skok čez kožo za rudarski praznik V Sv. Lovrencu kmečke igre Brigita Zajčje v enem zamahu pokosila celoten redjak, v kratkem pa bo nastopila tudi na evropskem tekmovanju v košnji, ki bo letos v Sloveniji Skok čez kožo Etnološko društvo Srečno -Rudarski muzej in rudarska četa, KUD Svoboda Griže in KS Griže so ob dnevu slovenskih rudarjev tudi letos pripravili zanimivo prireditev, s katero so obeležili dan rudarjev. Najprej so v priredi-tveno-razstavnem prostoru v kulturnem domu odprli razstavo, nato pa so se v povorki, v kateri so bili praporščaki, Pihalna godba Liboje, rudarska četa in novinci, podali do Letnega gledališča Limberk, kjer je potekala osrednja slovesnost. Godba Liboje je'najprej zaigrala rudarsko himno, občinstvo in svoje stanovske kolege rudarje pa je pozdravil dr. Jože Hribar. Tokratni slavnostni govornik je bil rudarski inšpektor mag. Anton Planinc. Poudaril je pomen tega praznovanja, njegove korenine namreč segajo v čas izpred 77 let, ko so od 3. do 6. julija zasavski rudarji gladovno stavkali. S posebnim spoštovanjem pa je mag. Anton Planinc spregovoril tudi o nekdanjih rudarskih godbah in dejal, da je bila godba na pihala za rudarje nepogrešljiva in tako je tudi še danes, saj ni rudarske proslave ali veselice brez tovrstne glasbe. Tako kot ni pravega rudarskega praznika brez skoka čez kožo, to je rudarskega običaja, ko starejši rudarji na slovesen način v rudarsko bratovščino sprejmejo mlajše stanovske tovariše. Nekoč so to počeli ob rudniškem jašku, zdaj pa za to poskrbijo na prireditvenem prostoru, kjer proslavljajo svoj praznik. S tem dejanjem so tudi letos v svojo rudarsko druščino, ki sicer ne rudari več, ampak ohranja spomin na tiste čase, sprejeli nove člane. Obred je vodil pre-zidij Anton Planinc, adlatusa (sodnika - pomočnika) pa sta bila Jože Hribar in Anton Pinter. Kožo sta držala prekaljena upokojena rudarja Vinko Petek in Ivan Skok, brucmajor -vodja novincev skakačev je bil Ivan Grobelnik - Januš, v vlogi fiskusa - postreščka za pivo pa je bil Božo Trnovšek. V programu so poleg obeh godb, libojske in zabukovške, nastopili še harmonikarski orkester Dejana Mastnaka, Ubrane strune, Uroš Planinc Grup in Danica V. Veligošek, ki je povezovala prireditev. Svoj delež sta k prazničnemu razpoloženju dodala tudi župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik KS Griže Marjan Vodeb, ki sta izrekla vse priznanje organizatorjem za izpeljavo prireditve, s katero ohranjajo spomin na rudarsko dediščino tega dela Savinjske doline. D. Naraglav V Svetem Lovrencu pri Preboldu so že pred drugo svetovno vojno pripravljali kmečke igre, ki jih je v nekoliko spremenjeni obliki leta 1980 obudilo domače prostovoljno gasilsko društvo. Letošnjega 7. avgusta pa so pripravili jubilejno - 30. tekmo koscev, grabljic in Štangarjev, saj v letu osamosvojitvene vojne prireditve ni bilo. Na njej je tekmovalo kar 12 ekip iz Marije Reke (tri ekipe), iz župnije Prebold (Pavlinčki), s Ponikve pri Žalcu, iz Zbur na Dolenjskem (ekipi Pazi, pečem! in Društva podeželske mladine), Kališ, Čeč, Šmartnega v Rožni dolini, z Vrha nad Laškim in iz Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. Najprej so se kosci spoprijeli z 10 metrov dolgim in tri metre širokim redjakom, za njimi pa so po tri grabljice vsake ekipe pograbile pokošeno travo. Dva Štangarja iz vsake ekipe sta najprej popila po vrč piva in nato pokazala svojo moč ter znanje v postavljanju težke hmeljevke oziroma štange. Opravil so se lotili tudi prostovoljci. Rdeča nit je bila šaljiva igra, v kateri so tekmovalci v škornjih prenašali vodo s starta do cilja. Tudi letos je ekipe spodbujalo številčno občinstvo, že tradicionalno pa je tekmovanje povezoval Boris Kopitar. Izven konkurence je v košnji nastopila tudi Brigita Zajc, tretja v košnji v državi, sicer pa je bila članica ekipe Pazi pečem. Ker na tekmi ni bil pomemben le čas, so opravljeno delo ocenjevali hmeljarske starešine Ivan Rančigaj, Oto Šporn in Anton Rožič. Kakovost in hitrost so preračunali v rezultate in na jubilejni tekmi koscev, grabljic in Štangarjev so slavili Dolenjci. Prva je bila ekipa Pazi, pečem! iz Zbur, ki bo za nagrado odšla na sedemdnevno letovanje. Druga je bila ekipa Društva podeželske mladine Zbure. Na tretje mesto so se uvrstili člani starejše ekipe iz Marije Reke. Najboljši kosec je bil letos Milan Markelc, ki je tako kot najboljše grabljice iz ekipe Pazi, pečem! Čast Savinjčanov sta ubranila Štangarja iz starejše ekipe Marije Reke. Vsako leto ocenijo tudi najlepše urejen voz, s katerim se pripelje ekipa. Tokrat sta svoj voz uredili le ekipi iz Marije Reke in Pazi, pečem! iz Zbur, nagrado je prejel slednji, njihova voznica je bila humoristični lik teta Fani. Organizatorji so za vse zmagovalce in tudi drugo- ter tretjeuvrščeno ekipo pripravili lepe nagrade. Po koncu tekmovanja so članice PGD Sveti Lovrenc za ekipe pripravile tradicionalno kmečko malico. Sledila je veselica, na kateri so igrali Okrogli muzikantje, nastopil pa je tudi harmonikarski orkester Roberta Goličnika. Že dopoldne so lovrenški gasilci pripravili tradicionalno hitrostno gasilsko tekmovanje. Udeležilo se ga je 11 moških in dve ženski ekipi. Pri članih je zmagalo PGD Vrbje pred Šeščami in Veliko Pirešico, pri članicah pa Velika Pirešica pred Zrečami. K. R. Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline Območno združenje borcev za ohranjanje vrednot NOB Žalec Veteransko društvo Sever Celje - Odbor Žalec VABILO V soboto, 3. septembra, ob 9. uri vabimo člane vseh treh veteranskih organizacij Spodnje Savinjske doline na skupno tradicionalno športno-družabno srečanje v prijetno okolje preboldskega Gaja pri bazenu. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Pokrovitelj tokratnega druženja je Občina Prebold. V okviru druženja bodo potekala tekmovanja v balinanju, odbojki, streljanju z zračno puško, tenisu, odbojki na mivki in še čem. Vsi udeleženci, ki se bodo udeležili tekmovanj, morajo biti na prizorišču ob 8.30 zaradi izdelave seznama tekmovalcev, ekip in razporeda tekmovanj. Ne pozabite, sobota, 3. septembra, je naš dan. Vzemimo si čas in skupaj preživimo nekaj prijetnih uric. Predsedstvo OZ ZWS Spodnje Savinjske doline, Predsedstvo OZ borcev za ohranjanje za vrednote NOB Žalec, Veteransko društvo Sever Celje - Odbor Žalec Najbolje sta s hmeljevkami opravila tekmovalca iz Marije Reke Srečno, zabukovški knapi Spomin na tovarno Predice in predilci na prvem srečanju obujanja spomina na delo in življenje v nekdanji TT Prebold To je naslov knjige, ki so jo v soboto, 6. avgusta, predstavili v Domu svobode Griže. Obsega strokovno-zgodovinski del, opise življenja ob rudniku, življenjske zgodbe in knapovske dogodivščine. Pobudo za nastanek knjige je podala mag. Irena Pražnikar, ki je zbirala gradivo in ga tudi uredila, zahvaliti pa se je potrebno vsem avtorjem, ki so prispevali svoje življenjske zgodbe in spomine. Knjiga ima več kot 350 strani, obogatenih z 200 slikami, skicami in kopijami dokumentov. To je knjiga spominov, utrinkov življenja, pomnik nekega obdobja. Avtorji te knjige, vseh je več kot dvajset, so pisali o sebi, o svojem doživljanju, izhajali so iz svojih praktičnih in teoretičnih znanj. Knjiga je pravzaprav začela nastajati že pred dvanajstimi leti, ko so se na pobudo Pra-žnikarjeve začeli v prostorih KS Griže sestajati nekdanji rudarji: Filip Orožen, Ivan Grobelnik, Rafael Krošel, Vinko Petek, Alfonz Poteko, Karel Zelič, Anton Cizej, Franc Govejšek, Oto Simončič, Franc Vidovič ... in po- dajati svoje osebne izpovedi in izkušnje iz rudarskega življenja. Pražnikarjeva je na prireditvi ob predstavitvi knjige opisala svoje zgodnje otroške spomine na rudnik in življenje ob njem, spomnila na pripovedi o dogodivščinah v jami, v delavnicah, v gostilnah in na pristen in iskriv humor, ki jih je preveval. Delavcem rudnika je izrazila iskreno zahvalo za zaupanje, naklonjenost in osebno zavzetost ter intimo nepozabnih skupnih ur, preživetih ob prijetnem pogovoru. Vsebino knjige, njen pomen in možnost znanstvenega raziskovanja različnih ved je na prireditvi predstavil prof. Milan Natek z Geografskega inštituta Ljubljana, posamezne odlomke iz knjige pa so predstavili potomci zabukovških knapov Vera Kumerc, Marjan Vodeb in Januš Grobelnik. Zaključne misli je knjigi in avtorjem namenil tudi župan Janko Kos. Program so obogatili Godba Zabukovica, harmonikar Zoran Zorko in uniformirana rudarska četa. D. Naraglav Na nekdanjo Tekstilno tovarno Prebold ne spominja le visok tovarniški dimnik. Nekdanji zaposleni, ki so skoraj vse svoje življenje preživeli v tovarni, se radi spominjajo življenja za tovarniškim plotom. To dokazujejo tudi njihova družabna srečanja. Lani so se na takem srečanju zbrali nekdanji delavci vzdrževanja, letos pa predice in predilci, ki so se v tovarni zaposlili po ponovnem zagonu predilnice leta 1959 oziroma 1960, in nekateri, ki so postali njihovi sodelavci v poznejših letih. Tokratno srečanje na pragu poletja, udeležilo se ga je več kot 60 predic in predilcev, je potekalo v gostišču v Sv. Lovrencu, v kraju, kjer je doma kar nekaj nekdanjih tekstilcev. Glavni organizatorki sta bili predici Ivanka Golič in Meta Turnšek. Srečanje je bilo prijetno in polno spominov, razšli pa so se z željo po ponovnem snidenju. D. N. ® 03/712 12 80 E3 zkst.utrip@siol.net S predstavitve knjige v Grižah Preselili smo se v novo poslovalnico na Celjski cesti 8 b v Žalcu Poslovalnica Abanke se je 22. avgusta 2011 preselila v nove, funkcionalno urejene prostore na Celjski cesti 8 b v Žalcu. Poslovalnica Žalec je svojo pot začela leta 1988 v majhni enoti, do danes pa se je obseg poslovanja tako povečal, da se je 16. avgusta preselila v nove, funkcionalno urejene prostore na Celjski cesti 8 b v Žalcu. Prav gotovo sodobni prostori, predvsem pa nov način poslovanja, prispevajo k večjemu zadovoljstvu komitentov ter uspešni rasti in razvoju poslovanja Abanke na Celjskem, saj nas konkurenčno okolje, v katerem delujemo, spodbuja k vedno novim izboljšavam. Oseben pristop, strokovno in prijazno opravljanje storitev in zaupanje pa ostajajo temelji našega poslovanja. V novi enoti je zagotovljena kakovostnejša strežba s celovitim svetovanjem in z individualnim pristopom. Delovna mesta šestih zaposlenih so povezana z zračno cevno pošto, ki zmanjša tveganje pri poslovanju z gotovino in omogoča celovito strežbo na enem mestu. Naš delovni čas ostaja enak, in sicer od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Ob poslovalnici je bančni avtomat, na katerem boste lahko uredili naslednje storitve: • vpogled stanja na računu • dvig gotovine • polog gotovine • plačilo položnic • nakup GSM-kartice • dnevno-nočni trezor Za nove stranke smo pripravili še posebej privlačno ponudbo: podarimo 1 g čistega zlata Ob sklenitvi rentnega varčevanja vam v Abanki podarimo enogramsko ploščico zlata. Ponudba velja do 30. 9. 2011. Prisrčno vabljeni! Povezuje nas odličnost The Banker | Banka leta 2010 v Sloveniji Euromoney | Nagrada za odličnost 2010 ABANKA BANKA PRIJAZNIH LJUDI avgust 2011 ŽIVIMO Z ZEMLJO Napovedovanje suš vse pomembnejše Tretji traktor pulling Udeleženci mednarodne delavnice o suši na ogledu v Žalcu Letošnje poletje je sicer ponudilo nekaj vročih dni, vendar dolgotrajne poletne vročine in suše ni bilo. To pa ne pomeni, da ob globalnem segrevanju planeta podnebnih sprememb ni, zato bo napovedovanje suš in drugih vremenskih ekstremov v prihodnje vse bolj pomembno. Konec junija je v Sloveniji potekala sedemdnevna delavnica mednarodnega projekta za ustanovitev Centra za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi (DMCSEE). Center za upravljanje suše v JV Evropi je mednarodni projekt, v katerem sodeluje 15 partnerjev iz 9 držav jugovzhodne Evrope. Projekt vodi Agencija RS za okolje, njen partner pa je tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Med nalogami projekta je poleg vzpostavitve centra priprava kart z indikatorji prisotnosti in stopnje suše, priprava metodologije ocene tveganja, zlasti škode v kmetijstvu, ter organizacija izobraževanj. Suše so tudi v Sloveniji dokaj pogoste in sodijo med naravne nesreče z največjimi ekonomskimi posledicami. Močno vplivajo na pridelek in povzročajo izpad prihodka v kmetijstvu. To velja tudi za hmelj, za katerega je značilna intenzivna pridelava. Čeprav je večina hmeljišč opremljena z namakalnimi sistemi, pojav suše podraži pridelavo, v skrajnem primeru pa celo povzroči upad podtalnice in tako onemogoči namakanje. To se je nazadnje zgodilo leta 2003, ko je bila letina hmelja prepolovljena, prav tako je suša oklestila pridelek leta 2001 in 2006. Huda in dolgotrajna sušna obdobja so nekatere države v regiji doživele v letih 1993, 1994, 1998 in 2003. Gregor Gregorič z Urada za meteorologijo pri ARSO se ukvarja predvsem z agrometeorologijo in je projektni koordinator: »Suša je gotovo potencialna nevarnost v Sloveniji in drugih državah v regiji. Morda se zadnja leta ne zdi tako, ampak gotovo se bo slej kot prej znova pojavilo sušno leto, ki bo predstavljalo probleme, v Sloveniji predvsem v kmetijstvu, v drugih državah pa tudi v drugih sektorjih. Dobava pitne vode je prav tako lahko problematična. Scenariji kažejo, da ne moremo pričakovati, da bo tega vedno manj, ampak kvečjemu vedno več. Bistveno je, da smo pripravljeni, da vemo, da obstaja določeno tveganje, da vode ne bo dovolj oziroma da ne bo razporejena tako, kot bi si želeli. Tega se moramo zavedati in ravnati v skladu z dobrimi praksami. V kmetijstvu je bistvenega pomena namakanje. Naša agencija ima mandat svetovne meteorološke organizacije, da organiziramo delo centra za sušo v JV Evropi. Naša prva aktivnost v tej smeri je bila prijava projekta DMCSEE, ki ga tudi vodimo in koordiniramo, ob koncu projekta naslednje leto pa nameravamo po- iskati neko organizacijsko obliko, ki bo omogočala nadaljnje delo na področju napovedovanja in analize suš.« V projektu sodeluje tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, ki so ga udeleženci delavnice obiskali v okviru terenskega dela. Dr. Martin Pavlovič je povedal: »Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je kot partner v tem projektu aktiven že od začetka, od same prijave. Naš inštitut skuša kot predstavnik sektorja kmetijstva dopolniti znanja s področja tehnologije pridelave in namakanja, se pravi širšega spektra kmetijstva, ostalim kolegom partnerjem, predvsem s hidrometeoroloških zavodov držav JV Evrope. Skušamo dopolniti znanja iz praktičnega vidika, predvsem s študijem primerov iz hmeljarstva. Imamo bogato zakladnico podatkov o pridelkih, o kakovosti in v daljšem časovnem obdobju skušamo najti zakonitosti vpliva vremena na pridelek hmelja.« Že pred časom je vodstvo inštituta predstavilo idejo, da bi v Žalcu ustanovili center za namakanje: »Že več let skuša naš inštitut vzpostaviti dialog z ministrstvom za kmetijstvo, da bi se skladno z možnostmi RS eden od teh namakalnih centrov oblikoval tudi pri nas na inštitutu. Z našo bogato tradicijo v pridelavi in tudi na področju namakanja, kjer ima hmeljarstvo tradicijo že iz 60 let prejšnjega stoletja, bi lahko zastavili tako raziskovalni kot svetovalni in učni center s področja namakanja. Trend v razmerah globalnih sprememb je v širitvi namakanja in lahko rečemo, da je v večini hmeljišč možna pridelava z namakanjem. Res da je ponekod še problem v sami organizaciji namakanja. Tu so še rezerve pri hmeljarjih. Po drugi strani pa z razvojem tehnologije vse več hmeljarjev spreminja sisteme namakanja od klasičnih rolomatov, ki so bili razširjeni v preteklosti, v kapljično namakanja.« K. R. Ali znamo izkoristiti bogastvo lesa? Raznolikost slovenskih pokrajin, ki jo poznamo vsi in s katero se radi pohvalimo, je poleg naravnih značilnosti obogatena tudi s stavbarsko kulturo, ki so jo naši predniki razvili s svojim načinom bivanja in z znanjem, pridobljenim skozi stoletja izkušenj. Vsi poznamo gorenjsko, dolenjsko ali koroško leseno hišo, številne gan-ke, rezljano opremo in predvsem kozolce, katerih lastniki smo edini na svetu. Vse to smo nekoč znali narediti, nastalo je iz potrebe po uporabnosti, zaradi klimatskih zahtev in iz razpoložljivega materiala, ki je bil od nekdaj v našem prostoru najpogostejši. Les. V njegovi uporabi in izdelavi bi danes morali biti vodilni, saj smo z njim ena najbolj bogatih dežel na svetu, gozd namreč pokriva več kot polovico površin Slovenije. Pa je temu res tako? Na žalost sami opažamo, da smo v ponudbi lesenih izdelkov zaostali, da proizvajamo le material in ga poceni prodajamo tuji industriji, ki nam nato isti material vrača obdelan in zato seveda dražji. Kaj smo nekoč znali izdelovati iz lesa? Znali smo graditi hiše. V tej dejavnosti smo razvili pestro paleto slovenskih hiš iz brun, povsem lesenih ali kombiniranih z grajenimi deli iz kamna, opeke ali gline. Les smo pridobili na način, ki je omilil njegovo kasnejše delovanje, pokanje, krčenje. Poznali smo čas, ki je bil za to najprimernejši, teren, kjer raste les različnih kakovosti, in način, kako ga posekati in pripraviti za rabo. Brune smo tesali in med seboj vezali na različne načine in iz povsem funkcionalne zahteve po trdni povezavi razvili dodano vrednost dekorativnih vezi. Nismo potrebovali finske ali kanadske proizvodnje, znali smo graditi po svoje. Stavbe smo opremili z lesenim stavbnim pohištvom, ograjami, opaži, kritinami. Uporaba lesa se je nadaljevala v notranji opremi, stolih, mizah, tlakih, vse do uporabnih predmetov - lesenih krožnikov, žlic, vse do zobotrebca. Koliko je v tem znanj in izkušenj, opažamo šele zdaj, ko trg preplavljajo podobni izdelki, a uvoženi iz tujih kulturnih okolij. Zakaj je to znanje dragoceno? Neprestano omenjana dodana vrednost, ki da jo primanjkuje naši proizvodnji, pomeni ne izdelovati le surovin, temveč znati obdelati jih ter ponuditi kupcu kakovost, ki je drugje ne bo dobil. Dodano vrednost pa se ustvari z znanjem, ki temelji na preteklih izkušnjah, preverjenih materialih, načinu pridobivanja in obdelave. Vse, kar se je nekoč uporabljalo in gradilo v našem prostoru in so nam predniki zapustili kot dragoceno tradicijo, je nastajalo skozi stoletja izkušenj. Vse, kar je bilo v tem dolgem času storjenih napak, je čas odplaknil. Ostalo nam je izostreno znanje, katerega izginjanje bi morali zajeziti. Poslušati stare mojstre, njihova znanja prenašati na mlade generacije in iskati poleg znanja v tradiciji tudi navdih. Kajti vse ustvarjalno in inovativno nikoli ne nastane kar tako, »z neba«, temveč zraste iz izkušenj, ponavljanja, učenja in opazovanja sveta okoli sebe. Način življenja, ki ga danes imenujemo »sonaravni«, smo skupaj Traktor pulling zveza Slovenije je v sodelovanju s Strojnim krožkom Savinjska dolina v Gotovljah pripravila tretji traktor pulling. Gre za tekmovanje, na katerem uporabljajo traktorje za vleko težkih sani po progi, skupna teža pa doseže tudi do 30 ton. Začetki tekmovanja segajo v 19. stoletje, Tako je bilo nekoč... Savinjski čebelarji na Gorenjskem ... in danes ko so se kmetje med seboj izzivali, kdo ima najmočnejšega konja. Konji so vlekli spodnji del voza, nanj so poskakali ljudje in zmagal je tisti, ki je potegnil največ ljudi. Tokratni pulling je trajal ves popoldan, bilo pa je poskrbljeno tudi za zabavo. Organizatorji ocenjujejo, da je prireditev obiskalo kakih tri tisoč gledalcev. T. Tavčar Čebelarji Spodnje Savinjske doline pred čebelnjakom Antona Janše na Breznici pri Honu ^ /\ i b> '*rm* ' j _ ' L L JSSCa jfr - IHK IiAčL , i |0 r r f - T '■ y1* |JHr - ‘<4 « 1 1 - z razvitim industrializiranim svetom zavrgli v pičlih 50 letih. Evforija razvoja in vsega novega za vsako ceno nas je pripeljala do točke, ko se dušimo v stranskih proizvodih industrijske proizvodnje in ugotavljamo, da je potrebno ta proces nujno zajeziti, sicer bomo uničili sami sebe. Zato se naš način bivanja ponovno usmerja v način, ki je bil nekoč edini mogoč. Način, ki je temeljil na prilagoditvi človeka okolju, sobivanju z njim, proizvodnji brez odpadkov in smotrni rabi materialov in energije. To so kakovosti, ki smo jih že poznali, a lahkomiselno zavrgli, in ki danes pomenijo nadstandard. Če bomo to kakovost prepoznali sami in svoje bivanje oplemenitili z njo, smo na dobri poti, da se bomo začeli ponovno učiti iz tradicije in jo uporabiti ne le za lastno kakovost bivanja, temveč tudi za razvoj lastnih proizvodov. Naš cilj mora biti - lesu vdihniti dodano vrednost. In napotki ter navdih, kako to storiti, so okoli nas, v naši dediščini, znanju in tradiciji. Mateja Kavčič, u.d.i.a. Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec je tudi letos za svoje člane organizirala tradicionalno strokovno ekskurzijo, tokrat na Gorenjsko. Obiskali so Žirovnico in Čebelarsko društvo Kranjska čebela. Ogledali so si znamenitosti kraja in obiskali znameniti Janšev čebelnjak v Breznici pri Honu, kjer je bil doma Anton Janša, ki je bil v času cesarice Marije Terezije prvi pravi učitelj čebelarstva. Tokrat je bil glavni cilj ekskurzije ogled velikega čebelarstva Antona in Boštjana Noča. Skupaj čebelarita z več kot 300 AŽ-panji, kar je v Sloveniji že prava redkost. Boštjan je sedanji predsednik Čebelarske zveze Slovenije. S svojim čebelarskim znanjem jim je postregel v popoldanskem delu ekskurzije, ko so obiskali plemenilno .postajo Kranjska čebela v Završnici. Na tem kraju poteka vzreja čebeljih matic kranjske sivke, ki je druga najbolj razširjena pasma čebel na svetu, v katerem je znana po svoji kratkosti, po kateri se odlikuje pred drugimi pasmami. Vsaka matica iz plemenišča te pleme-nilne postaje ima rodovniški list, na katerem so podatki matice in trotov, datum položitve in datum oprašitve. Ob strokovni pomoči kmetijskega inštituta vzredijo letno do 1000 kakovostnih matic čiste kranjske sivke. Čebelarji Spodnje Savinjske doline so si pod strokovnim vodstvom vodnice Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica z zanimanjem ogledali tudi rojstne hiše Matije Čopa, Frana Šaleškega Finžgarja in Janeza Jalna. Uživali so tudi v vožnji z lojtrnikoma, ki so ju vlekli lipicanci. T. Tavčar PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 Savinja je nevarna reka Poškodovani jez v Šeščah naj bi v veliki meri prispeval k tragediji, so prepričani domačini Avgustovska huda vročina je številne kopalce privabila tudi na neurejena kopališča ob jezera in reke. Žal se večina ljudi ne zaveda, kako močni so lahko tokovi in vrtinci v sicer na videz krotkih rekah, kakršna je bila avgusta tudi Savinja. In prav v njej se je zgodila tragedija. V nedeljo, 21. avgusta, okoli pol sedme ure zvečer se je 35-letna plavalka iz KS Galicija s prijatelji kopala ob jezu v Savinji v Šeščah pri Preboldu. Ko je poskušala sesti na skale ob jezu, jo je močan tok potegnil približno meter in pol pod vodo, kjer se je po podatkih Policijske uprave Celje zagozdila pod skale. Čeprav so ji prijatelji skušali takoj pomagati, je bil tok premočan, da bi jo lahko izvlekli iz vode. Tudi prostovoljni gasilci iz Prebolda so ob prihodu na mesto nesreče ugotovili, da nimajo primerne opreme. Enoti celjske podvodne reševalne službe in celjskim poklicnim gasilcem, ki so jim pomagali preboldski, vrbenski in šem-petrski prostovoljni gasilci, je uspelo mrtvo kopalko izvleči šele po treh urah, je sporočila uprava za zaščito in reševanje. To nesrečo pa bi lahko preprečili, so prepričani številni domačini, ki so opazovali trud gasilcev v upanju, da bodo uspeli rešiti kopalko. Po njihovem mnenju nosi sokrivdo za ta tragičen dogodek upravljavec reke Savinje, saj se poškodba tako imenovane "šeščke drče" z vsako visoko vodo Savinje hitro povečuje. Ob desnem bregu je drča nepoškodovana in tam zdrs ali padec z roba jezu ne bi povzročil drugega kot buške ali praske, pravijo. Vendar ob tem župan Občine Prebold Vinko Debelak opozarja, da so prav vse drče zelo nevarne, saj med skalami nastajajo globoki »žepi«. Zagotovo pa so še bolj nevarne nevzdrževane kamnite drče, ker voda skale kljub njihovi velikost in teži odnaša, na takih mestih pa so vodne sile še močnejše. In tako kot na primer za drčo v Latkovi vasi velja, da tudi drča v Šeščah ni bila obnovljena vse od izgradnje. Na to občina pristojne opozarja po vsakem večjem neurju oziroma visokih vodah, je povedal župan. Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč je sicer v izključni pristojnosti države oziroma Agencije RS za okolje - Urada za upravljanje z vodami. Na podlagi letnega programa obvezne državne gospodarske javne službe te naloge na posameznih območjih izvajajo izbrani koncesionarji. Za območje Savinje oziroma celotne regije je koncesionar Nivo, Gradnje in ekologija, d. d. V letošnjem letu je za sanacijo posledic neurja s poplavami leta 2007, ki so sicer na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih na območju oddelka Savinja povzročile za 29 milijonov evrov škode, država predvidela 1,6 milijona evrov sanacijskih del, med njimi je čiščenje podrte zarasti in zavarovanje posameznih poškodb na Konjščici v Grajski vasi in čiščenje korita Trnavce nad sotočjem z Bolsko. Investicijsko-vzdrževalnih del na jezovih oziroma drčah na Savinji ni predvidenih. K. R. Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel. Vse življenje boriti si se znal, a v tihem sončnem juliju utrujen si zaspal. ZAHVALA OSKAR JEŽOVNIK (20. 2. 1938-22. 7. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za svete maše. Zahvala vsem lovskim družinam in gasilskim društvom, še posebej LD Polzela in PGD Andraž. Hvala pevcem, govornikoma, župnikoma gospodu Furmanu in gospodu Krašovcu in vsem, ki so našega moža, ata, deda in pradeda pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p. - pogrebne storitve - čiščenje in dezinfekcija prostorov Pongrac 60, 3302 Griže GSM: 070/826-323 PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže 040/721 -827 Bolečina se da skriti, pa tudi solza ni težko zatajiti, le ljube, skrbne žene, mame in babice nihče nam ne more vrniti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage JOŽEFINE KURET (27. 9.1923-20. 5. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi pogrebne svečanosti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 86. letu starosti je za vedno mirno zaspal naš dragi ata, stari ata in brat JANKO ŠPORIN iz Prekope 20 (6.12.1925-18. 7. 2011) Iskreno smo hvaležni vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, izrazili sožalje, darovali za cerkev, za svete maše, cvetje in sveče in ga skupaj z nami v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 2. avgusta je minilo 15 let, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra PAVLA ŠPORIN roj. OCVIRK iz Prekope 20 (28. 12.1921-2. 8.1996) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.500 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN MIRANU ROZMANU (26. 9. 1952-5. 8. 2007) Vsak trenutek si še vedno z nami, na vsakem koraku nas spremljajo tvoje besede. Hvala ti! Hvala vsem, ki z lepo mislijo prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho se je od nas za vedno poslovil LEOPOLD RAJH iz Prebolda (26. 10. 1930-19. 6. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izražena sožalja. Hvala pogrebni službi Ropotar, pevcem Moškega pevskega zbora Prebold, govorniku gospodu Banku in trobentaču za odigrano Tišino. Žalujoči: žena Štefka, hči Manja, sinova Mitja in Vasja z družinami Veš, daje vse, kot je bilo. V vsaki stvari si, kije v hiši, mislih in besedah naših, da, celo v sanjah. Le da glas se tvoj ne sliši več... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tete JOŽEFE PIŽORN iz Andraža (7. 3. 1931-12. 7. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času slovesa stali ob strani, darovali za svete maše, cvetje, vence, sveče in izrekli sožalje. Zahvala velja vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter patronažni sestri Tatjani, ki ste nam s svojo pomočjo stali ob strani. Zahvalo izrekamo gospodu župniku Furmanu za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem in govorniku Marjanu Verdevu za poslovilne besede. Hvala zastavonošem in pogrebni službi Morana. ' Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njeni Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti. Po tej poti pridemo mi vsi! V SPOMIN Mineva dve leti, odkar je od nas za vedno odšel SREČKO PIŽORN iz Andraža (17. 5. 1930-21. 7. 2009) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče, prinašate cvetje in se z lepo mislijo spominjate nanj. Vsi njegovi Je čas, ki da, in čas, ki vzame. Je tudi čas, ki celi rane. Inje čas, ki nikoli ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN TONETU LESJAKU iz Levca (14. 6.1942-17. 7. 2001) Julija je minilo deset žalostnih let, odkar smo te za vedno izgubili. Ničesar več te ne moremo vprašati, se pogovoriti, le spomin nate nam še ostaja. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki postojijo ob tvojem grobu in ti prižigajo sveče. Vsi tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice in tašče FRANČIŠKE KLANJŠČEK iz Dolenje vasi pri Preboldu (4.12.1922-10. 7.2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali sveče. Zahvala pogrebni službi Ropotar, gospe Jožici Ocvirk za lepe besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred, Pihalnemu orkestru Prebold in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju Špesovega doma Vojnik za vso oskrbo in nego. Žalujoči: vsi njeni Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje je srce, ostale le sledi so tvojih pridnih rok. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, pradedija, brata, tasta, strica in svaka JOŽEFA PEČNIKA iz Studenc (4. 1. 1933-2. 7. 2011) V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani, nam pomagali, darovali, nas tolažili in pripomogli, da je bilo njegovo zadnje slovo spoštljivo in nepozabno. Vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila. V SPOMIN 30. julija je minilo eno žalostno leto, odkar te ni več med nami, JOŽE TRAVNER iz Letuša 95 (5. 1. 1944-30. 7. 2010) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Zelo te pogrešamo. Tvoji najdražji POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11 /c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel : 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Tako jasno je danes nad gozdom nebo ... Listi tiho šumijo in v vetru tvoje ime govorijo ... A kaj ko mraz mi srce obliva, a kaj ko ti si daleč stran, da ne morem ti v obraz povedat, kakšen je danes dan. v SPOMIN 10. septembra bo minilo leto, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi sin in brat ROK NEMIVŠEK iz Pongraca 116 b Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, prižigate sveče, prinašate cvetje in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj. Mami, ati in brat Tomaž ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, dedija in očima IVANA SAMARŽIJE Stopnik 49, Vransko (8. 7.1926-11.7. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Zahvala tudi osebju urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, dr. Vlatkoviču, osebju Zavoda sv. Rafaela Vransko in dr. Pavli Rode. Hvala gospodu župniku Turineku in cerkvenemu pevskemu zboru ter pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: vsi njegovi Vse do zadnjega si upala, da bolezen s trdo voljo boš ugnala. A pošle so ti moči in zatisnila si oči. v SPOMIN 6. avgusta je minilo leto, odkar nas je zapustila draga žena, mati in tašča JOŽEFA TURNŠEK z Brega pri Polzeli (6. 2. 1954-6. 8. 2010) Hvala vsem, ki seje spominjate. Vsi njeni Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 16. septembra 2011 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza daje ji moči. Kako prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Nič več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Hvala za dragoceni čas, ko lahko smo bili s teboj! ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata Joža, tasta, brata, svaka in strica JOŽEFA ČETINE po domače FLISOVEGA JOŽA (1941-2011) Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, delili z njim veselje, radost in trpljenje. Zavedamo se, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za vso pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove za potrebe cerkve. Posebna zahvala_govorniku gospodu Dušanu Banku, gospodu župniku Branku Zemljaku, pevcem pevskega društva Savinjski zvon in pogrebni službi Ropotar. Zahvaljujemo se kolektivu podjetja Sam, d. o. o., in kolektivu podjetja Matjaž, d. o. o., ter vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Zelo ga bomo pogrešali! Njegovi najdražji Zakaj tvoj obraz je prehitro zbledel, zakaj tvoj nasmeh ni bil več vesel, zakaj roka v belem pomagati ni znala? Vendar je upanje do konca tlelo, a vseeno je srce tvoje onemelo. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre in prijateljice MARINKE KARTUŠ roj. FLORJANC (10. 12. 1934-8. 7. 2011) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za stisk roke, ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica in Splošne bolnišnice Celje, pogrebni službi Morana, pevcem Žarek, patru Viktorju, govorniku Dušanu Pungartniku, izvajalcu za zaigrano Tišino in vsem, ki ste z nami sočustvovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Draga Marinka, zelo te pogrešamo. Franjo in vsi tvoji Te bolezen je objela, poslednjo moč ti vzela, pošle so ti moči in zaprla trudne si oči. Sedaj spokojno spiš, a v naših srcih še naprej živiš. ZAHVALA Ob izgubi drage sestre in tete MARIJE MAROVT iz Kasaz (23. 11. 1926-6. 7. 2011) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče ter izraženo pisno in ustno sožalje. Hvala gospodu župniku Branku Zemljaku za opravljen obred, pevcem, Godbi Liboje in organizaciji združenja borcev. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar in gospe Magdi Šalamon za zadnje besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: vsi njeni Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo * gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s. p., Slatina v Rožni dolini 9 A. Šmartno v Rožni dolini » / Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ... ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil SLAVKO ZAGORIČNIK iz Hmeljarske ul. 7, Šempeter (5.4. 1944-9. 7.2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in krajanom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvaležni smo vam za vsa izrečena ustna in pisna sožalja. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalujoči: žena Nada, hči Maja z družino in ostalo sorodstvo Brez njih je dom pust, nezaseden, kot duša, ki nima s kom spregovoriti besede, a z njimi jo nosi do skrivnostnih obal k videnju, k vedenju ... (T. Pavček) V SPOMIN 18. avgusta je minilo deset let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi FRANCI BEZJAK iz Šprajčeve ul. 6, Žalec (13. 2. 1944-18. 8. 2001) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Žalostni sporočamo, da nas je v 74. letu zapustila naša draga mama ANA NOVAK Od nje smo se poslovili 22. junija 2011 na pokopališču v Grižah. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Žalujoči: sin Vlado z Nevenko, hči Jasmina z Romanom, vnukinje Nina z Matejem, Staša, Petra, Tajda in pravnuki Tim, Lara in Eva Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA JOŽE ŠKAPIN iz Vrtne ul. 10, Šempeter (20. 7. 1922-31.7. 2011) Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki za poslovilne besede, gospodu Škofleku za opravljen obred ter pevcem in praporščakom. Zahvaljujemo se dežurni službi ZD Žalec za večkratno hitro pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi POGREBNE STORITVE ROPOTAJR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269,041 748 904 Na voljo in PE CVETLIČARNA FLORA smo vam ob IN DARILNI BUTIK katerikoli uri Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata DANIJELA TURNŠKA s Polzele (22. 6. 1937-17. 7. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, Zdravstvenega doma Polzela ter Bolnišnice Topolšica, pogrebni službi Morana, govorniku, Moškemu pevskemu zboru Polzela, ZŠAM Savinjske doline in gospodu župniku za opravljen obred in poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče naše, oko zaman te išče. Ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota je pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih večno ti živiš. ZAHVALA Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel, vse’ življenje boriti si se znal. Svojo življenjsko pot v 85. letu sklenil si, naš mož, oče, ate, brat in stric MARTIN ŽNIDARČIČ iz Šempetra v Savinjski dolini (26. 10. 1926-29. 5. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za odpete pesmi v slovo, gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala PGD Šempeter, gasilskim društvom, KO ZB Šempeter, KO ZB Občine Tabor, UO TD Šempeter, KUD Grifon Šempeter in občinski upravi Občine Žalec. Žalujoči: žena Frančiška, sin peter z ženo Vero, vnukinji Alenka in Petra, brat Lojze ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustila draga ANICA GOGIČ iz Dobriše vasi 53 e, Petrovče Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za svete maše. Hvala osebni zdravnici dr. Alenki Kobal in kolektivu patronažne službe iz Žalca. Hvala Zavodu za socialno delo Žalec, gospe Martini Tkavec ter vodstvu in osebju Doma ostarelih Prebold. Hvala tudi hematološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, še posebej dr. Strokolu, in celotnemu gastro oddelku Splošne bolnišnice Celje. Hvala tudi dr. Kneževiću in dr. Sokolovičevi. Hvala pogrebnemu zavodu Viking in gospodu župniku Janezu Kraševcu za opravljen obred. Hvala gospe Vidi za pogrebni govor. Hvala gospe Karolini za vso pomoč in gospodu Ferdu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni » ... In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej: Na vseh poteh, v vseh rasteh od korenin do vej.« (Tone Kuntner) ZAHVALA Ob izgubi ljube mamice, žene, hčerke, sestre in svakinje KARMEN ZAJC iz Zg. Grušovelj (5. 1. 1958-4. 8. 2011) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter Sodelavcem iz Mlekarne Celeia za izkazana in izrečena sožalja, darovano cvetje, maše, sveče in slovo na zadnji poti. Iskrena hvala tudi dr. Poloni Sagadin za njeno sočutje in župniku gospodu Mirku Škofleku ter pogrebni službi Ropotar za opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih hude bolezni stali ob strani. Žalujoči: hči Ana, mož Brane, mami Marjanca, sestri Marijana in Diana z družinama in svak Iztok z družino Ni te več na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, le trud in delo tvojih rok ostaja. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč živeti... ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija EDVARDA TRNOVŠKA s Ponikve (30. 10. 1947-9. 6. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za svete maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec, domačim pevcem ter duhovniku Antonu Krašovcu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Slavica, sin Miran, sin Srečko in hči Marjetica z družinama Vsa drobna razumevanja, neopazne prijaznosti... Na tisoče drobnih dejanj prijateljstva je naredilo naše življenje lepo. (T. Ihompson) ZAHVALA Po kratki, a hudi bolezni je prag večnosti v 73. letu življenja prestopil ljubi mož, ata, dedi in brat JANEZ ZVONAR iz Savinjske ul. 29, Šempeter (22. 12.1938-22. 6. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vse vaše sočutne besede, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše in cerkvene potrebe. Hvaležni smo vsem, ki ste prispevali k lepemu slovesu: duhovnikom, pevcem, organistkam, zborovodkinjam in govornikoma. Hvala vsem, ki ste z njim delili radost življenja, ga imeli radi in ga boste ohranili v svojih srcih. Vsi njegovi Prišla še ena bo jesen in z njo dež leden, a spomin nate, dragi naš Vinko, še naprej bo topel in iskren. V SPOMIN Mineva enajsto leto, odkar je za vedno odšel od nas VINKO BABIČ (4. 9. 1945-13. 8. 2000) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj. Njegovi naj dražji Tako kot pred sto leti Marija Andrejc s Polzele je v 101. letu starosti še vedno prava kmečka korenina. Čeprav jo je življenje sključilo, se ne da. Še vedno opravlja različna kmečka opravila, seveda lažja, kot je na primer okopavanje ali pletje korenja, posejanega v strnišču. Tudi sicer je še vedno zelo živahna, po operaciji oči ponovno bere brez očal, le sliši slabo. T. T. Kino pod kozolcem v Braslovčah Petelinji zajtrk, Sfinga in Gremo mi po svoje so navdušili pod zvezdami Prosvetno društvo Braslovče je v sodelovanju z Mestnim kinom Metropol iz Celja, ki je znano po večletni organizaciji letnega kina v mestu ob Savinji, začelo s Ulmskimi projekcijami na prostem v kinu pod kozolcem. Najprej si je več kot 200 obiskovalcev ogledalo mladinski film Gremo mi po svoje, teden dni kasneje pa sicer nekaj manj (okrog 130) obiskovalcev igrano dokumentarni film Sfinga. Zaradi velikega povpraševanja so se avgusta odločili za organizacijo še enega filmskega večera, na katerem so predvajali slovenski film Petelinji zajtrk. Tudi ta večerje prireditveni prostor v Braslovčah napolnilo okrog 150 obiskovalcev, željnih drugačnih poletnih večerov. Prosvetno društvo Braslovče načrtuje septembra vpis v koncertni abonma GM oder, ki nastaja v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije. Gre za kon- certe odličnih mladih slovenskih glasbenikov, ki so na začetku svoje ustvarjalne poti. Vse koncerte bo mogoče obiskati tudi ne glede na vpis v abonma. Sodelovanje z Mestnim kinom Metropol iz Celja in Glasbeno mladino Slovenije, ki ima svoj sedež v Ljubljani, izpolnjuje željo vodstva Prosvetnega društva Braslovče po postavitvi temeljev novega, k povezovanju usmerjenega kulturnega utripa v braslovški občini. T. T. Peli so jih mati moja Med nastopom družine Kos s Ponikve pri Žalcu, ki šteje deset članov Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, Odbor za kulturne prireditve Družina poje 2011, je v nedeljo popoldne organiziralo 28. družinsko petje z naslovom Peli so jih mati moja. Letos je na prireditvi nastopilo 16 družin iz raznih slovenskih krajev. Družine so zapele po dve pe- smi, ob koncu pa vsi skupaj Zdravljico. Nastopilo je 95 pevk in pevcev. Najštevilčnejša na prireditveni je bila 11-članska družina Mirkanc iz Šmiklavža pri Slovenj Gradcu, ki je za svoj deseti nastop na prireditvi iz rok Barbare Miklič Türk prejela sliko Ivana Napotnika. Zbrane je nagovoril župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, prireditve pa sta se udeležila tudi minister za šolstvo in šport dr. 'Igor Lukšič in žena predsednika republike Barbara Miklič Türk. Prireditev so popestrili domači Vaški godci, vodili pa so jo člani domačega kulturnega društva. T. Tavčar Vroče po hmeljski poti Zavod za kulturo šport in turizem Žalec ter Občina Žalec sta v soboto pripravila tradicionalni pohod po hmeljski poti. Na pot so se podali izpred Dvorca Novo Celje, kjer je bil tudi cilj. 14 km dolga pot je 218 pohodnikov iz Novega Celja v pravi poletni vročini vodila med hme- ljišči do Ribnika Vrbje. Nadaljevali so ob Savinji do mostu v Še-ščah in mimo Rimske nekropole v Šempetru, nato pa nazaj proti Žalcu. Pohodniki so se pomudili pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu in pot sklenili pri Dvorcu Novo Celje, kjer so se okrepčali z golažem in ' pijačo. Za okrepčilo in prijazen sprejem so organizatorji skupaj s turističnimi društvi Petrovče, Vrbje, Šempeter in Žalec poskrbeli tudi ob poti. Na startu pohoda so zbrane nagovorili žalski župan Janko Kos, novi hmeljski starešina Ignac Novak in princesa Zala Povše ter predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec Breda Vizovišek. T. Tavčar Klub vročini se je opogumilo precej pohodnikov »Fički« so »šarmirali« po dolini Žalčan Alen Grum je prejšnjo nedeljo v Žalcu že drugič pripravil srečanje »tičkov«. Zbralo se je kar nekaj ljubiteljev tega legendarnega vozila, med njimi je bil najstarejši Fiat 600, letnik 1955. Zbirno mesto je bilo v Žalcu, nato so se popeljali po obrobju Savinjske doline do Polzele, kjer so si pri Ernestu Obermajerju ogledali muzej starih traktorjev, nato pa jih je pot vodila nazaj do Žalca, kjer so si privoščili piknik. Kot je povedal Alen, si prizadeva, da bi srečanje postalo tradicionalno. T. Tavčar Med vožnjo skozi Polzelo so fički pri marsikomu zbudili nostalgijo Eden preveč za večerjo Srečko Praprotnik iz Rakovelj pri Braslovčah z veseljem vrtnari, če pa mu vrt njegovo skrb poplača z bogatim pridelkom, je še toliko bolj zadovoljen. Letos mu je posebno dobro obrodil paradižnik. Letos se je kar nekajkrat razveselil težkih sadov, zadnjič tri, ki so tehtali od enega kilograma in nekaj več. T. Tavčar ® 03/712 12 80 CE3 zkst.utrip@siol.net Srečko Praprotnik s paradižniki s svojega vrta