PdSfrtfft« pKVffffiiklM.
teto H., štev. 2
V Mu&Oam, nedsjja dne 2. januarja I92f.
Posamezna štev. 1 K
fesh»Ja sb 4 zjutraj.
ftac«	. • 180 K
«eae&id....... 18 •
ca x*sed. ezem'4«. 800 . M iBOzemstr* . «
DgkM m TSJi &M
stolpe« (38 sms) • * » tt&li cgliti t"a 90 na »toJpea (58 mm) . i .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto fn politiko.
Ki2oši5e»m Mita it« TeMoo «.»
Upravnlitvm Sodnt aOaa Teiafva M.3L
fctftm ia-. poK.Mfe.1 štev. 11MZ
Ljubljana, januarja
Nova vlada je sestavljena in Paši-' gsv kabinet bo juiri položil prisego v yoke presto'; onaslednika regenta. S tem
t končana kriza, ki se je otvorila po
vrnitvi volitev v kon3tituante in rgrajeua je parlamentarna baza za bormalno delovanje ustavotvorne skup-fčine. Sporazum je bil dosežen vsied batrijoiifee požrtvovalnosti demokratke stranke, ki je skoraj da grešila jprcii svojemu programu, ko je spustila iz svojih rok agrarno reformo, da pmcigo?! sastavo kabineta in vstop muslimanov v vlado. Tega si moramo biti »vesti, kadar čujemo in atamo, kako fcaivni ali pa zlohotni kritiki omalovažujejo pomen sporazuma doseženega po zaslugi demokratov. Dokler so po gajanja trajala, se ti kritiki niso mo-Wi\ dovolj izpisati v rodoljubnem ogorčenju nad .,kupčijo s portfelji" sedaj
so zaključena, so jim demokrati zc-pet neznsčajueži, ki so sklenili načelne kompromise, samo da pridejo do hladnih jasli". Pa nobeno sterilno favkanje in vpitje ne spravi s sveta prelepomembnega dogodka, da je le jt??Ied popustljivosti demokratov se sestavila vlada, ki je danes v Jugoslaviji edino mogoča in glavni predpo-feoi, da pridemo do normalnega usta-jvotvomega de!:-!.
še več! Tudi glavni predpogoj, da Ifrzdržimo v državi potreoni mir in red In da obvarujemo Jugoslavijo pred zločinskimi poizkusi organizacije, ki bi Ihotera razrušiti včeraj ustvarjeno državno jedinsivo, raztelesiti komaj uje-idinjeni narod, razpaliti državljansko vojno, samo da v občem kaosu izvrši syoje žalostne eksperimente, kateri bi pomenili lahko našo nacijonalno smrt. [Razkritja, ki so dala poved za ostre ukrepe proti komunističnim organizacijam v Jugoslaviji, dokazujejo, da je bd zunaj zasnovana, v znatni meri od notranjih sovražnikov našega naroda podpirana, od brezvestnih političnih špekulantov vodena boljševiška organizacija se pripravljala, da Jugoslavijo c terorističnimi metodami svojih »velikih uoenikov" pripravi usodo Khu-nove Madžarske, kateri bi sledila uso-!da Horthyjeve Madžarske. Nova vla-iria je prevzela odgovornost za ostre udarce, s katerimi hoče razbiti prevratno organizacijo boljševizma v Jugoslaviji. Vsi. iskreni državljani, kateregakoli političnega prepričanja^norajo odobravati, do se je končno z močno roko poseglo v vedno gostejše mreže elementov, ki ogrožajo naš nacijonalni obstoj in naš normalni razvoj. Tudi to je bilo mogoče le, ker sta se obe naj-fačji stranki v državi odločili, da solidarno prevzameta odgovornost za vodstvo državne ladje vsaj dotlej, dokler »e pripluie v varno pristanišče, končne ureditve našega življenskega vprašanja, naše ustave. Mi vsi dobro vemo, da je nesigurao stanje, v katerem »e je celo naše notranje državno življenje nahajalo vsled pomanjkanja splo-Snoveljavnih ustavnih pravil, dajalo »sakemu političnemu lahkoživcu in fcrezvestnežu priložnost in skoraj da formalno pravico, da se igra z najvišjimi državnimi interesi. Šele kadar bo ustava pod streho, bo postavljen jez |>rot vsem deročim strujam, ki danes (sbjedajo same temelje naše nacijona-jUstične eksistence. Menimo, da je sodelovanje demokratov v vladi tudi s fega stališča velepomembno, da se proti prevratnim organizacijam pot webni koraki državne oblasti ne bodo razvili v reakcijonarni režim, naperjen proti načelom politične svobode in so-cijalne pravičnosti. Težka pest države naj pograbi in uniči krivce, prizanesti pa mora vsem, ki so bili zapeljani.
Nov kabinet, ki se skoraj ojači s pristopom muslimanov in ki bo v parlamentu pri posvetovanju o ustavi imel bdi podporo zemljoradničke stranke, predstavlja danes v državi tisto mo-ralično silo, katere vodstvu, se bo rada-gaupaia ogromna večina našega naro-
Prisega novega kabinefa.
Beograd, 1. januarja. (Izv.) Danes je prestolonasledniK regent podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. Prisega se bo vršila jutri ob 11. uri dopoldne.
Beograd, 1. januarja. (Izv.) Za začasnega vodja ministrstva za gradje-vine je imenovan dr. Miiorad Dra-
škovič, za vodja narodnega zdravstva dr. Miletič, za vodjo ministrstva prehrane in obnove zemlje Milivoj Jo-vanovič, za vodjo ministrstva vere Triflovič.
Beograd, 1. januarja. (Izv.) Finančni minister Kosta Stojanovič Je včeraj lahno zbolel in ne sme iz postelje.
Akcija profi komunistom.
Beograd, 1. januarja. (Izv.) V beograjskih političnih krogih se govori, da je najnovejši energični nastop vlade proti komunističnemu gibanju v naši državi provzrotil sklep vodstva komunistična stranke, ki je bil sprejet na konferenci dne 28. decembra in ki je zahteval, da mora komunistična stranka preiti v revolucionarni boj in z direktno akcijo skušati prevzeti vodstvo vlade. Vsa javnost je eradi vladnih odredb zato pomirjena in to tem bolj, ker se zaveda, da je delala pri tem za varstvo države in narodnega edinstva.
V komunistični stranki v Srbiji je radi zadnjih dogodkov že nastal spor v stranki, ker je večina uvidela, da je dosedanja politika strankinega vodstva napačna. Večina namreč ni slutila, kam jo vodijo dikiati Ljenina in Trockega. Trije poslaniki komunistične stranke so dosedaj že priglasili izstop iz komunistične stranke in se priključili Lapčevičevi skupini. Tudi tri občinske uprave so izjavile, da odklanjajo vsako odgovornost in so naznanile izstop iz stranke. Komunistično zaroio je izsledila beograjska policija, niti pa vodijo v inozemstvo. Kakor se poroča, je eden izmed komunističnih poslancev prijavil svoj vstop v zemljoradmčko stranko.
Ljubljana, 1. januarja. Odredbe vlade proti komunističnim organizacijam v Ljubljani in po drugih krajih so se zvršile nemoteno. V Ljubljani je policija zgodaj zjutraj zasedla komunistični Delavski dom. Posebna komisija je izvršila podrobno hišno preiskavo ter zaplenila arhiv komunistične stranke in komunistične železničarske organizacije. Vsa korespondenca in drugi spisi so bili prenešeni na polic, ravna-sim Potem se je komisija podala v tiskarno, kjer se tiska „Rdeči Prapor".
Sporočila je, da ie list ustavljen in je konfiscirala rokopise. Za jutri napovedan komunistični shod v Unionu je zabranjen. Policija bo jutri vhode za-stražila, da prepreči vsak poizkus izigravanja vladinih ukrepov.
Maribor, 1. januarja. (Izv.) Danes zjutraj je policija zasedla lokale tajništva splošne železničarske organizacije v delavnicah južne železnice, zaplenila arhive ter prostore zapečatila. Tekom dopoldneva je policija izvršila hišne preiskave pri posameznih komunističnih voditeljih ter zaplenila nekaj korespondence.
Zagreb, 1. januarja. (Izv.) V mestu vlada popoln mir in red. Danes ni prišlo niti do najmanjšega incidenta.
Beograd, 1- januarja. (Izv.) Beograjski občinski uradniki so na svojem današnjem zborovanju sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo, da se morajo vsi komunistični občinski nastavljene! takoj odpustiti iz službe.
Skoplje, 1. januarja. (Izv.) Južna Srbija je popolnoma mirna. Narod je radi energičnega nastopa vlade proti komnunshčnim prevratnim poizkusom vzradoščen, ker je prepričan, da pomeni to konec bolgarske propagande v Makedoniji.
Novi Sad, 1. januarja. (Izv.) Policija je zasedla tukajšnji Radnički dom in izvedla obenem vse vladne ukrepe proti komunistom. Vkljub velikemu razburjenju ni prišlo do incidentov. Delavstvo je v protest proti vladnim ukrepom proglasilo danes stavko.
Beograd, 1. januarja (Izv.) Prestolonaslednik regent Aleksander se je sprehajal danes peš po mestu. Narod ga je po vseh ulicah živahno pozdravljal. Spremljal ga je njegov jutant.
—o—
Kapitulacija Reke.
Opatija, 1. januarja. Tekom današnjega dne bo ugotovljena pogodba med italijansko komando in reško re-genco. General Cavigha je zahteval, da popokio kapitulacijo Reke podpišejo vsi člani provizorične vlade, ki se je konstituirala na Reki po D' Annun-zijevem odstopu. Delegati reške vlade pridejo jutri zjutraj v Opatijo, kjer izroče generalu Caviglii izjavo o kapitulaciji reške regence. Detajli pogojev, ki jih je stavil general Caviglia v imenu rimske vlade, so tajni, vendar se trdi, da je rimska vlada zahtevala, da se do 2. januarja opoldne razpuste vse reške legije. D' Annunzio je zahteval častno predajo, to je, da odide iz reškega teritorija na čelu svojih ardi-tov, kar pa je rimska vlada odločno prepovedala. General Caviglia je zahteval, da D'Annunzio prvi odide iz Reke in mu je obenem prepovedal, da stopi na italijanska tla. Nato je D' An-nunzio strgal s prsi vsa italijanska odlikovanja in jih dal svojemu adju-tantu, da iste izroči kralju Italije, ker se sramuje nositi še nadalje odlikovanja, ki mu jih je dal „takozvani" kralj. Italije. Danes je dospel v Opatijo D' Annunzijev sin Gabriellino, ki je posredoval pri generalu Caviglii, da mu
da v pričakovanju in prepričanju,da se mu posreči v miru in redu izvršiti glavno delo za našo državo — ustavo. Uatavotvorno ministrsko je sestavljeno. Vsi fa'camo na njega fine*
dovoli, da gre v Reko in odpelje svojega očeta na nevtralno ozemlje. Admiral Simonetti je odredil preki sod nad moštvom ladij, ki so ušle tekom blokade in se pridružile D* Annunziu. Poveljnik dreadnoughta Dante Aligh-ieri je obsojen na smrt, istotako »o obsojeni na smrt vsi mornarji, ki se ne javijo do 2 januarja do 12. ure v italijanski komandi v Opatiji, kakor tudi vsi vojaki in oficirji, pripadniki italijanske vojske, ki so se prdnižili D' Annunziju.
Opatija. 1. januarja. Delegati reške vlade so se vrnili že danes ob 10. zvečer in predložili generalu Caviglii popolno kapitulacijo reške vlade. Samo glede odhoda D' Annunzia še ni dosežen sporazum Vlado na Reki je prevzel novi občinski svet, ki je razpustil vse odredbe legijonarjev in poveril javno službo reški milici. Ker je tekem današnjega dneva prišlo do spopadov med italijansko vojsko in reško vlado, je general Caviglia izdal povelje, da italijanske čete prenehajo z napadi, ampak da smatrajo vsakega, ki bi nastopil z orožjem proti it.?!'■■ T ski, kot izdajalca.
Pokojnina biviih avstrijskih uradnikov v Jugoslaviji.
Te dni izide, kakor smo izvedeli,1 naredba osrednje vlade, s katero se postavljajo načela glede prevzetja u-radnikov bivše avstrijske države. Kakor znano, je mirovna pogodba z avstrijsko republiko določila samo, da je ta država odvezana dolžnosti plačevanja pokojnine uradnikom, ki postanejo naši državljani. K temu še treba dostaviti, da imajo naši Nemci opcijsko pravico za Avstrijo, ki s tem seveda prevzame tudi dolžnost plačila pokojnine. Jugoslavija po mirovni pogodbi ni dolžna prevzeti nobenih plačil za uradnike in oficirje starega režima. Vendar naša država obravnava to vprašanje z veliko liberalnostjo. Seveda ima tudi ta princip svoje meje. Kakor se čuje, prevzame Jugoslavija plačilo poke ji1 in za one, ki so bili vpokojeni pred prelomom in so naši državljani ter za njih vdove. Izjemoma se vdovam naše narodnosti da pokojnina, ako bivajo pri nas, Če bi tudi po možeh postale Av-strijanke. Ob prelomu aktivni, a od nas neprevreti uradniki srbsko-hrvat-sko-slovenske narodnosti, ki so naši državljani in niso vstopili drugam v službo, lahko prosijo pri nas za službo ali dobe našo pokojnino. Činov-niki tuji narodnosti, ki so naši državljani, a od nas neprevzeti, redno ne dobe pokojnine. »Civilni« uradniki morejo izjemoma izprositi milostno pokojnino, oficirji pa načeloma ne. Ta poslednja določba je zelo važna. Nje naravna posledica bo, da bodo ti činovniki ia oficirji, če hočejo rešiti pokojnino vsaj v Avstriji, do «5. jantarja optirali za Avstrijo, častniki nase narodnosti in državljanstva, vpokojeni od narodnih vlad, morajo še enkrat prositi za sprejem in se postopek obnovi. Država jih lahko uporabi v civilni službi. Tudi zavrnjeni častniki naše narodnosti in državljanstva se lahko zopet oglase za sprejem v civilno služba. r-vc alno za pokojnino.
Rasdotiitev
uradniStva.
V uradniških krogih se živahno razpravlja o potrebi razdolžitve uradni-štva. Predznambe na uradniških plačah se cenijo v Sloveniji na lJ/2 milijona kron. Zadolžene so vse kategorije uredništva, zlasti pa nižje. Veliko dolgov izvira še iz predvojne dobe. Kakor se nam ooroča. je podvzel „Hranil-ni in posojilni konsorcij" v Ljubljani, ki je edina uradniška denarna organizacija, glede razdolžitve uredništva že prav energične korake S posebno nujno in utemeljeno prošnjo sc je obrnil na ministrstvo za socijalno politiko, v kateri prosi za večjo vsoto brezobrestnega posojila, oziroma za posojilo po zelo nizkih obrestih. „Hrani!nanu in posojilnemu konzorciju" bi bilo na ta način mogoče združiti vse uradniške dolgove v uradniškem denarnem zavodu, ki bi bil v položaju, nuditi uredništvu zelo ugodne posojilne pogoje. Za razdolžiiev bi bil menda sedanji čas zelo ugoden, ker bi moglo uraauištvo radi valutnih razmer svoje dolgove izdatno zmanjšati.
Stavka v Moravski Ostra vi.
Praga, 1. januarja. (Izv.) Ker se it vsdno^Vrši veriženje s premogom, je minisirsrvo za javna deta postavilo ves premogovni transport pod državno nadzorstvo. V Moravski O-stravi je izbruhnila stavka, ker vlad« ni ugodila novim mezdnim zahtevam delavstva. Viada je odločena, da s skrajno energijo vzdrži v revirju mir in red in za jamči delavcem, ki bi hoteli delati, svobedno delo. V to svr-ho so bila v Moravsko Ostravo odposlana ojačenja čet.
Praga, 1. januarja. (Izv.) Proces proti provzročiteljem zadnjega komunističnega puca na českoslove* škem se bo pričel sredi januarja. Da sedaj je bilo aretiranih nad 1300 ko-raunistov, od katerih pa je bilo zopet okoli 300 izpuščenih. Ostali aretiratv ci sestoje polovico iz rasnih sumljivih elementov, ki jim je šlo le za plenjenje, na polovico pa iz agitatorjev, ki pridejo radi veleizdaie pred poroto-
Stamboiilski v VarSavi
Varšava, 31. decembra. Predsednik Stambolijski je dospel včeraj
semkaj iz Krakovega v spremstvu ministrskega predsednika Witosa in vojnega ministra Sosnkowskega. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki
ministrstev zunanjih zaciev in voine. Zvečer je dal ministrski predsednik
Witos ve!*; > "	v
čast.
Kopenliagen, 3l.dec. (Iz\.) Bivii vojni minister v vladi Kerenskega, general Perevcrcev, ki je po izpraznitvi Krima ostal v Sevastopolu, je bil od boljševikov ss&ejjen
Rim, 1. januarja. Z ozirom na vprašanje luke Baroš, izjavlja italijanska vlada, da je bil na rapallski konferenci dosežen sporazum,da re3i tc vprašanje trgovska komisija, ki se sestane v najkrajšem času. Ofvnem italijanska vlada izjavlja, da no snatra tega vprašanja kot principielnega, ter prepušča končno rešitev trgovski komisiji.
Beograd, 1. januarja. (Izv.) Dalmatinski Težaški Savez je predložil ministrstvu za agrarno reformo resolucijo, v kateri zahteva takojšnje odredbe za izvedbo agrarne reforme v okupiranih krajih Dalmacije, čira jih zapuste italijanske čete.
Fa$isi« so v Italiji d* Asmunziiavo kraljestvo.
Aiiian, 1. januarja. Tukajlnja policija je prislu oa sled siroti nacionalistov in fašistov, ki so hoteli v božičnih dnevih uprizoriti državni udar, proglasiti republiko in izklicati d'Annunzia kot predsednika republike. Policija je obkolila hišo, kjer so zbirali zarotniki in aretirala celo družbo, ki ji je predsedoval urednik fa* ' sistovskega lista »Testa oi Ferro^ ; Cesare Cerati.
Razna porotila.
Dunaj, 1. januarja. (Izv ) Madžarska vlada je naznanila avstrijski vladi, da trgovinske pogodbe nikakor ne more predložiti v ratifikacijo, ker glede vprašanja zapadne Ogrske ni prišlo do prijateljskega sporazuma med obema državama.
Berlin, 1. januarja. (Izvirno.) Bivša nemška cesarica se nahaja na smrtni postelji. Socialistični »Vonv&rts« nastopa z vso odločnostjo proti temu, da se reakcionarni elementi radi tega za vsak slučaj pripravljajo na monarhistične manifestacije. Kakor poročajo listi, je evangeljski vrhovni cerkveni svet odredil, da morajo za slučaj smrti cesarice zvoniti vsi zvonovi. Tudi šole se pripravljajo na žalne svečanosti.
Berlin, 1. januarja. (Izv.) Iz Bazla poračajo: Angleški, ameriški in italijanski poslaniki v Atenah so dobili ukaz, naj takoj obnove diplomatične odnošaje z vlado kralja Konstantina, kar pomeni priznanje sedanje grške vlade s strani imenovanih držažv. Francija se za ta sklep še ni odločila.
Dnnaj, I. januarja. (Izvirno.) Ru munska vlada je za anektirane ogrske pokrajine, in sicer za rumunsko uniatsko in rimsko cerkev odredila samouporabo rumunskega jezika. V-sako protiravnanje se bo strogo kaznovalo.
Dunaj, 1. januarja. (Izvirno.) Kakor javlja »Neues Wr. Tagblatt«, bo bivši član avstrijske gosposke zbornice dr. Kari Grabmaver v kratkem imenovan za italijanskega senatorja. Vsled aneksije južne Tirolske je postal Grabmaver italijanski državlian.
#
Naloga naše izr gljsniške politike.
Pišejo nam: Predno smo še ure- nimi denarnimi sredstvi kolikor mo-
EiK svojo državo, stopa pred našo Upravo vedno nujnejši problem: skrb za naše ljudi preko oceana. Pritožbe in prošnje s preko morja nas opozarjajo, da ne smemo prav nič odlašati.
Tudi Amerika občuti zelo intenzivno posledice vojne. Najmočnejši odjemalec amerikanskega blaga, Evropa, je osiromašila. Posledica tega je niperprodiikcija v ameriški industri-
re a vse te bede ne more odpraviti. Ta nedostatek se da odpraviti s tem, da se izseljevanje strogo kontrolira v domovini na podlagi tozadevnih
predpisov ameriške vlade in pa da se samo onim dovoli izselitev, ki jih čaka v Ameriki siguren zaslužek. Časi, ko je vsak, tudi najbolj zani-kern izseljenec našel svoj kruh v Ameriki, so prešli.
Hudo, četudi ne t3ko v živo pri-
31 - pocetek brezposelnost, m pada- zadc{i so onj naši XT.čajočl £e IZS2. nje mezd Neposrednj, nadaljnji po- ijenci k>; iajo svoje Jolarskri pri. jav bo krik nasincev po povratku v	pri raznih njnjorških zakot-
domovino. ;W,ske ohlast. nrav!^ mJjalnic3Lb D0 smešno nizkem
domovino. Ameriške oblasti prav resno svarijo pred izseljevanjem in j objavljajo zakon, ki prepoveduje vse-' lievanje v Zedinjene države za dve leti vsem onim, ki nimajo tam bližnjih sorodnikov, ameriških državljanov. Medtem pa hodijo po vaseh naše domovine vampirji izseljenca, agenti parobrodnih društev in prigovarjajo vsakemu, čilemtt in hromemu, uaj se preseli v zlato deželo dolarjev in se vrne v par letih kot milijonar. Njim gre samo za prihrarJce
kurzu v dinarje, zgubijo pri tem del svojega premoženja, sc vkrcajo na parobroaih francoskih in italijanskih družb za pristanišča, ki se daleč od domovine in porabijo ogromen deri ar, da priromajo skozi vso Evropo do naše meje. Tem is treba v Ameriki priskočiti z dobrim svetom in jim iti na roko pri izmenjavi ameriške valute in pri izberi parofcrcdne-ga društva. S pogodbami z društvi jim je omogočiti, da se izkrcajo v
kmeta, ki mu jih odvzamejo za vož- j domščih lukah in iim osiguratf čin njo. Cim jih izkrcajo v fclhs Island,' cene-;?j prevcz se prav nič ne brigajo, ali jih ame-š v'w h riški generalni koinisarijat pripusti j ali ne. Na stotine teh nesrečnežev,
Slednjič je naša naloga^ navezati one naše izseljence, ki se še ne žele
ff to ^TziSnras^r ss^llr^
bil dovoljen, se potepa po njiijor ikem pristanišču v največji bedi. Dokler ne kupijo za svoje že izmenjane dolarje po smešno nizkem kurzu zopet prevoz v domovino, in se vrnejo kot berači v domačo vas, odkoder so par tednov prej odšli kot razmeroma imoviti ljudje.
Naše konzularno zastopništvo v Newyorku pomaga s svojimi skrom-
državo, zainteresirati jih za njo. Z Avstrijo in Ogrsko so bili nezadovoljni. Država pa je bila >jadcvoljna, ker se jth je iznebila.
Za našo državo pa so Izseljenci v mnogem ozira pijonirji napredka in ji prinesejo preko oceana svežega, zdravega duha, nove energij-: in mlade podjetnosti.
fmenovaBja. Kakor nam poročajo iz Beograda je šef ljubljanske opere g. Friderik Rukavina imenovan za ravnatelja ljubljanskega opernega gledališča.
• Kreiranje tsovih notarskih mest. Pišejo nam: Znano je, da se je prebivalstvo Ljubljane več kakor podvojilo, znano je, da se danes snujejo r,a vs:h koncih banke in velika industrijska in druga podjetja, znano jc, da se je dvignila Ljubljana iz provincialns dol-
Ljabljana, !. januarja.
dciiua iiOiariahi v Ljubljani, ko je šfo za Nemca Galleta; ko pa gre za Slovenca m poleg- tega in invalda, pa nimajo zmisla za četrti notariat v Mariboru.' Vemo, dobro vemo, da sc boste protiviii obe notarski zbornici kreiranju novih notarskih mest. Popolnoma razumljivo! Vemo, da se bo operiralo z opravilnimi številkami. Temu nasproti ugotavljamo, da iste ne podajo prave slike o zaslužku, ker ena številka včasih več nese kakor 100 ali 1000 drugih j posebno v večjih krajih.
ge vasi v veliko mesto trgovin in pod-i jeti j, saj se je samo v zadnjem čaau; Vprašamo me roda i ne faktorje in slo-rjsnovalo pet novih bank. Pred vojno vensko javnost kako se naj upraviči, ie poslovalo v Ljubljani pet notarjevi da posluje v Ljubljani lc pet notarjev, in vsi so imeli posla več kakor dosti.i kjer bi jih bilo lahko še enkrat toliko, ■Danes posluje v Ljubljani ravnetako | da morajo sedeti na deželi boljši no-fudi samo pet notarjev, dasi se je delo i tarji, ki bi lahko bili v mescu v korist
razmerno celo močnejše razvilo kakor prebivalstvo, ker smo dobili poleg nepričakovanega števila prebivalstva tudi nov gospodarski razmah. Iste razmere veljajo za mesto Maribor. Tu se je trudil notar Ašič. ki je vojni invalid m ne more izvrševati prakse na deželi, da bi se osnovalo novo notarsko mesto v Mariboru. Prihaja nam na misel rc-minisccnca, da se je resno govorilo o
B. V.:
ovoje rodbine in spložnosti, da morajo za notarska mesta sposobni notarski kandidati delati vaied krivičnega stanja za druge in prejmejo od svojega dela k večjemu beri ia reci 20 %, da-siravno jim priiiče ves zaslužek, ker imajo kvalifikacijo za notarsko mesto in da morajo ponižno sedeti v kotu, dočim dragi nastopajo na njih račun. Drugod pride človek po gotovem dolo-
ee&em cafo 3o svojega krulia, pfi nV-tariatu pa čakaj in garaj. Razmere so
nevzdržne. Krivični numerus elausus se mora odpraviti ali pa vsaj raztegniti! Kreirajo naj se nova notarska mesta, < tako v Ljubljani najmanj dve, v Mariboru najmanj ens.
' Božične počitnice v krajih, kjer se nahaja kakšna srednja šola trajajo do vštevši 3. januarja (ne 8. kakor je bilo včeraj pomotoma tiskano!) in se torej Šolski pouk v Ljubljani, Celju, Mariboru iid prične v torek.
• Si!vestrov2 noč je bila letos v Ljubljani prav mirna. Vse zabave so bile dobro obiskane, zlasti so zopet izkazali sokolski Silvestrovi večeri (Narodni dom, Mestni dom) svojo staro privlačno moč. V poslopju Dravske divizijske komande se je vršil dobro uspeli Silvestrov večer ofi cirskega zbora. Kavarne so bile odprt: do 2. popolnoči. V eni si je skupina -navdušenih* pregorijivo želela veselo novo leto s čašami in steklenicami po glavah Irtervenirala je policija. Silvestrovskih žrtev šteje policijski rsperi "menda devet, kar ie za Ljubljano vsekakor v-pod normalen.
1 Plaasea $t zeve uov ilustriran list, ki začne izhajati po novem letu v Ljubljani. Izdajatelj bo urednik Jos. P r u n k. list, ki bo izhajal dvakrat mesečno, bo po doposlanem nam programu «posku3al zadoščati vsem obzorjem in vsem slojema.
O duhovniški agitaciji za klerikalne liste nam prihajajo z raznih krajev poročila, ki dokazujejo, da so mnogi župniki in kaplani v?led poraza klerikalne stranice prišli iz duševnega ravnovesja in govorijo, kakor da se jim je omračil um. Napredni ljudje naj imajo z njimi potrpljenje; polagoma se bodo (udi najhujši petelini nekoliko umirili, da jih vsaj ne bo treba tožiti ali ovaditi zaradi ; bogoskrunstva in motenja vere. Kajti kar se je na Štefanov dan po mnogih cerkvah zgodilo, to je očito bo-goskrunstvo, za katerega bodo morali duhovniki pač odgovor dajati, če ne na tem. pa na onem svetu. Pokora, ki jo naložimo pobesnelemu klerikalizmu že na tem svetu je pridno razširjanje naprednega tiska, ustanavljanje sokolskih in drugih kulturnih organizacij in politična vzgoja ljudstva, ki ga je treba iztrgati iz strupene atmosfere klerikalizraa. Za pokoro na onem svetu bo pa Bog preskrbe!, ker ni verjetno, da bo pustil nekaznovano ono divje zmerjanje po prižnicah, običkcrvanje naprednih ljudi in pso-nnje vernikov, ki nočejo naročiti "hi citati nemoralnih klerikalnih listov To v odgovor raznim dopisnikom, Li izražajo svoj stud nad zlorabo cerkve Če n. pr. župnik v Cerkljah pri Krškem, namesto da bi govoril o mučeniku sv. Štefanu zmerja neklerikalne vernike s prižnica s kurbirji, nečistniki, pijanci ter potem razlaga, da naj tista hiša, ki noče narodu -Slovenca*. .^Domoljuba* itd. vrže tudi Kristusa na cesto ter cbe*i hudiča v kot, ga bo gotovo zadela božja kazen. Če pa, kakor neki drugi žnpnik ob-rekuje posamezne ljudi, je treba po-
klicati na pomoe posvetnega sodnika. Tudi bo še razpraviti vprašanje, ali nima vernik dolžnosti, da takoj protestira, če čuje, kako božji služabnik zlorablja božjo besedo m božji službi posvečeno mesta Na-prednjaki, besnenje politikjjočih duhovnikov je pojav propadajočega klerikalizma.
• Politika v slaibi. Radi notic pri-občenih v našem listu pod gornjim naslovom je vložil pol. rev. nadzornik g. Dobrovšek proti našemu odgovornemu uredniku pri okrajnem sodišču tožbo radi razžaljenja časti. Pri razpisani razpravi je g. DoOrov-šek navzlic izjavi našega urednika, da prevzame za notice vso odgovornost, zahteval od sodnika, da se urednika Jelenca obsodi „radi zane-marjenja uredniške pazljivosti*'. Sodišče je seveda radi nckompetence zavrnilo tožbo g. Dobrovška ter ga obsodilo v plačilo stroškov.
" Rerolucijski „k3!cnder". Pišejo nam: Jugoslovanska knjigama, ki je nekdaj bila katoliška, je izdala tako-rvani „Jugoslovanski koledar", stenski. Kupil sem ga tudi jaz. Ko ga slučajno prelistam, vidim, da za četrtim mareem Šteje 5. februar, za njim 0.maj itd., za 24. majem pride 22. marec, potem zopet april in tako lepo dalje. Sprva sem se prestrašil. Pa ne da bi bila nastala kakšna zmeda v ureditvi sveta? Pa sem kmalu prišel na to, da je koledar najbrže bil — ker je tiskan pred volitvami — pripravljen kot uradni časovnik za klerikalno upravo avtonomne republike Slovenije. Vprašam Vas. gosp. urednik sedaj, kaj mi je storiti? Ali naj se navzlic katoliškemu koledarju držim starega, takorekoč brezverekega štetja mesecev in dni? Ali ne zapadem potem prekletstvu mučenika svetega Štefana, ki je bil od gospoda Jegliča imenovan za patrona katoliškega tiska.
Radičevei na postu. Kakor es nam javlia iz Zagreba, je pretečeni ponedeljek zvečer varnostna oblast bila obveščena, da se v neki krčmi v selu Jel-ci pri Gornjih Kari ovci h nahaja tolpa ljudi, oboroženih s puškami in bombami. Tolpa se je pripravljala, da napade sosednje selo Brdo, ki jc demokratsko, dečim je Jelca radičevsko „re-pubiifcanska". Ob 18. uri zvečer je odkorakala četa 13 stražnikov in 4 orožnikov, da zajame tolpo. Kmalu se je vnel boj. Posamezni člani toipe so začeli streljati na siražnike in orožn ke. En orožnik je ostal na mestu mrtev, eden pa je bil smrtno ranjen. Tolpa se je nato razšla in izgip.i/a v nočni iemi, le njen kolovodja je težko ranjen obležal. V torek je bila odposlana številna patrulja ob vojaški asistenci, da razoroži selo Jelca. V Jeici je bilo aretiranih tudi več vojaških beguncev, ki so priznali, da sc nameravali spustiti zrak smodnišnico v Kariovcih. * Knez Windischgraetz želi korekturo meje pri Planini. Takoj po sklenjeni rapallski pogocibi je začel planinski knez Windischgrat'tz agitacijo, da bi se korigirala meja pri Planini. Kljub temu, da je knez v glavnem rešil svoje obsežne gozdne komplekse na Javornflcu, pripadejo Jugoslaviji tudi lepi njegovi gozdovi okoli Logatca. Knez pritiska, da bi se mejna črta potegnila tik glavne cesie Logatec-Planina, tako, da bi tudi rešil graščino. Ta agitacija doslej ni uspela, kljub temu, da knez
tudi med domačini TfvaHno tgmrš po svojih hlapcih za ta naklep. Za Božič je Windischgraetz nekatere kmete obdaril naravnost razkošno,
da bi si pridobil njihovo podporo, kadar pride razmejitvena komisija.
*	Ncve poštne znamke. S sklepom ministrstva za pošto in brzojav se bedo izročile prometu nove znamke, iz* delane v Ameriki, dne 16. januarja. Ncve znamke so visoke 25 mm, široke pa 21 nun ter imajo sliko kralja ia regenta. Znamke za 2 pari so izdelane v rjavi barvi, za 5 par v zeleni, za 10 par v rdeči, za 15 par v vijoličasti, za 20 par v temnosivi, za 25 par v modri, za 50 par v olivni, za 60 par v naračasti barvi. Znamke za 1 dinar so v narančasti barvi, za 2 dinarja v olivni, za 4 dinarje v temnozeleni, za 5 dinarjev v rožnati in za 10 dinarjev v rjavi barvi.
*	Nove pokojnin: za naše orožnike. Na predlog ministra za notranje stvari in vojnega ministra je ministrski svet sprejel uredbo o pokojnini orožniko%', ki jo je že sankcijoniral regent Aleksander s svojim podpisom. Po tej uredbi bodo imeli orožniki iS njihove družine pravico do pokojnine po 16 siužbenh letih. Z dovršenim 30 letom službe bodo dobivali orožniki celo plačo kakor tudi doklade kot pokojnino. Ako postane orožnik pri izvrševanju službe nesposoben, dobi kot pokojnino celc plačo, kar velja tudi za družino. Akc pade v službi, dobi njegova družina ne glede na službena leta celo pokojnino, ki jo dobe tudi dr-žuis orožnikov, ki so padli v službi od i. marca 1019 kot dneva, ko se e osnovalo enotno orožništvo v vsej kraljevini.
*	Volitve v neodteš^ii« domovini. S kraljevskim dekretom so razpisane vo!itye v italijanski parlament v ozemlju, ki pripade Italiji po rapallski pogodbi. Volitve se vrše, kakor smo že poročali v mcsecu marcu, a volilno pravico imajo vsi moški, ki so dopolnili 21 let do 21. maja 1920.
*	Ljubljanska javna bolnica. V nobenem letu še ni bilo zaznamovati tako silnega navala v ljubljansko javno bolnico, kakor pretočeno leto. V bolnico so oile sprejete 12.703 osebe. Silno mnogo je slučajev tuberkuloze; pa tudi oddelek za venerične bolezni je vedno prenapolnjen.
*	Naš bndget prosvete. Skupni dr* žavni izdatki za narodno prosveto v naši kraljevini iznašajo približno 160 milijonov dinarjev ali 640 milijonov kron na leto. Povprečno daje država za narodno prosveto na vsakega davčnega obvezanca v Sloveniji 48, v Srbiji 31, v Hrvatski pa 28 dinarjev.
*	Telegraf in telefon v Avstriji. Z novim letom so se brzojavne in telefonske pristojbine v Avstriji znatno zvišale. V brzojavnem prometu stane odslej vsaka beseda 2 kroni, za inozemske brzojavke pa 3 krone. Najnižja pristojbina za brzojavko je 20 kron. V isiem razmerju se je zvišala tudi telefonska pristojbina. V najkrajšem času se zvišajo tudi vse poštne pristojbine.
*	Astronomski pojavi na nebu v ms-seea janaarja. Pretekli mesec nam nI nudil dosti prilike za nebesna opazo-
Budilnik je zadirijivo zazvonit. Gospa Roža se je dvignila v postelji in prižgala svečo. Zimska^ noč, zunaj tema kakor v rogu. Ura kaže pol peto. Gospod škcrjanec je še smrčal. Gospa Roža ga dregne s prstom: »Vladimir!« Mož zagodnija: »Mir daj!« — »Vladimir, vstani! Saj se gremo smučat!« — *Uaa.<- — >Če ne vstaneš, grem sama.« — Odločno je gospa Roža vzdignila svojo
vajoče svoje oblike je krotila s tesno priležno volneno obleko. Potem si je nataknila temne, poinolično napete hlače, zapela grudi v istotako napeto bluzo, krog nog si je ovila angleške gamaše in preko vranje črnih las si je poveznila koketno belo čepico. Izpod nje so se ji svetila rdečkasta lica, kakor da so iz toplega voska. V svojem zvrhano napolnjenem napetem športnem kostumu je izgledala kakor konzerva mladostne sile, čeprav je že dosegla ono znano jrarost, v kateri ženska navdušuje dvajsetletne mladeniče.
S soprogom, ki se je končno vendarle moral odloStl je gosp? Roža
prispela ob šesti ari ,na kolodvor. Gospod Škerjanec je svoje smuči nosil nekoliko mevžasto, /rhu tega je vlačil še poln nahrbtnik in ženin plašč. Na temačnem peronu se je končno nabralo v gr jče precej izletnikov. Postajali so kakor zaspane sence, ceptali z nogami in smuči so štrlele v zrak kakor strašila Kakor vsako nedeljo, se je tudi danes »čisto slučajno« znašel med izletniki dvajsetletni pravnik Janko Kosianjar. V pričakovanju nadaljnjih dogodkov si je gladil svoje črne brčice.
Ko so Skerjančev; prispeli, pribiti Janko h gospej Roži in jej poljubi roko, gospoda pa pozdravi s krepkim smučarskim »Zdiavo!« Potem zagotovi najboljše sedeže v vagonu, prenese vanj vse. kar se je dalo prenesti, pohvali vreme is ko pripoveduje o čaru gričevja, pogleduje z mladostno podjetnostjo na pop rs je gospe Rože. Gospod škerjanec je seveda nekaj zapazil, ni se pa brigal, češ, »naj zasluži« je dobro staro načelo. Na ženino željo je moral kmalu odpreti nahrbtnik in pričel razkladati njegovo vsebino. Gospa Roža je ponudila nenavadno dobre užitke, ki jih sicer doma ni bilo nikdar videti, gosjo jeterno pašteto, orehove
druge rediine dobrote, s katerimi se pospešuje rast na vrtu ljubezni.
skoraj tri metre dolgo leseno desko i tako, da vpije s svojo konico do ne-
Razgovarjali so se izključno o j ba Potem jo s peto nagio zapičiš v
športu. Da li bo »neg imel pusto skorjo, ali bo idealno srež ali pa moker, da li so morski psi koristne živali, in dali se užitek, ki ga imaš, ce kakor strela smučiš po ziedenelem pobočju s petinsedemdesetodstotno naklonino, more meriti z živčno senzacijo pri obglavljer.ju ...
Na neki gorenjski postaji je vlak eksplodiral kakor raketa: Na vse strani je izbruhnil skupine in gruče ljudi, trojica škerjanec - Kostanjar se je podala preko zasneženih brd na Veliko planino. Naprej je smučal gospod Kostanjar, vitek v svojem temnomodrem »norvežann*, vihteč dve graciozni palčiei, za njim gospa Roža, nekoliko manj vitka, z masivnim drogom v roki; nazadnje gospod škerjanec v vedno večji razdalji.
Zaostajal je bolj i« bolj. Bil je že od rojstva neroden in se je le polagoma premikal Zlasti okorno ie izvrševal smučarske »ključe-.
»KljuPi« so med najstrašnejšimi iz-arai človeškega duha. Kadar dospeš do ovinka serpentine in se resno od-ločiš & okretu, odsuneš »dolinsko«
tla. Levo nogo moliš mediem v višini nosu vodoravno od sebe in se skoraj razčesneš. Če si preživel to operacijo, in četudi nisi zdrčal v zamotani klavrni lavini po smejočem se bregu navzdol, . . . potem »stojiš« pred najhujšim kosom svoje naloge. Konico smučke, ki niha nad tvojo g'avo po nebeških višavah, postaviš na sneg, toda ravno v nasprotno smer, kamor bi po navadnem razumu ne spadala. Noga je sedaj obrnjena v tvojo novo smer, obraz pa k gleda v staro. Čim nižje spuščaš nogo, tem bolj ti telesna teža in dvigalni učinek smuči vlečeta vse kite in sklepe narazen. Jedino le prirodna žilavost sklepov prepreči, da ti okret ne izvije noge iz trupla Sedaj in predno ti bolečina vzame ravnotežje, zavihtiš ko blisk drugo nogo na nekakšen obupan način tako, da jo položiš poleg prve. Pri tem delu pa pazi, da jo položiš vodoravno. Noga, ki je ne postaviš vodoravno, se takoj brez obzira nate poda z naglico brzovlaka v dolino. — Ko si si tako zopet priboril telesno in duševno ravnotežje, se pomi-
oblcrene kruhke m rasne1 nogo pogumno od sebe m pc-faviš1 k?« navkreber, do prihodnjega
ovinka in »ključa*. To telovadbo ponavljaš potem še morda petdesetkrat, predno dospeš na vrh. Zato je umevno, da se je gospod Škerjanec kmalu oznojil, hropeč stokrat preklel smuči in njih bloške iznajdiielje ter — zaostal. Ko je končno vendarle prispel na vrh, sta gospa Roža in mladi gospod Janko že sedela po ju-žini na nahrbtniku pod smreko Rdeče ustnice gospe Rože so se svetile in verjeten ie bil njihov vrick: »Vladimir, danes je krasno!«
Precej kesno so se odpravili navzdol. Kmalu se je zmračilo. Gospod škerjanec se ie naporno valil in prekopicaval po bregu, dve črni postavi, ena tanjša, druga obilnejša, sta pa pred njim izginjali v megleno globino. Kolikokrat je zaklical: ^Ali boš počakala!«, toda zaman. Na
kolodvoru je šele našel dvojico v ozr.ojeni množici. V vagonu je na
smrt utrujen zaspal Nad njim so se
v prtljažni mreži stiskale Rožine in Jankove smuči. Ostanki snega so se na njih pričeli topiti in se združevati v kapljice, ki so od časa do časa zdrsnile na nos gospoda Škerjarca, ki pa ni ničesar zapazil. Tudi dragega nič. Bil je preveč izmučen.
Prihodnjo nedeljo je gospod šker-jaivpc na tihem računal, ali se mu iz-
Tanja zaradi neugodnega vremena. U-pajmo, da bodo januarski zimski večer
ugodnejši. Izmed planetov so vsi večj vidni ta meser, Merkurij vzhaja pred solncem kot jutranja zvezda. Dne 8. januarja bo ob 9. uri naš zemeljski mesec v bližini Merkurija. Svetlo Venero je lahko najti kot večernico na večernem nebu. Zanimiv pojav bo 9. januarja, ko se bo nahajala Venera v neposredni bližini planeta Marta, nekoliko južneje od njega. Marta je lahko opaziti dne 12. januarja, ko je zemeljski mesec z njim v konjunkciji. V ozvezdju Leva je Jupiter. Vzhaja v večernih mah ter je kot svetla zvezda celo noč viden. Dne 26. januarja bo Jupiter v konjunkciji z zadnjim krajcem. Uro pozneje vzhaja Saturn v ozvezdju Dc-vice. Zadnji krajec bo 27. januarja V konjunkciji s Saturnom. Visoko na nebu stoji najlepše ozvezdje severnega neba: Orion. Poznat je po svoji karakteristični obliki podolgastega četvero-kota. V sredini tega četverokota so v pošev tri zvezde, zvane Jakopova palica. Nekoliko južno od srednje teh treh zvezd je znamenita Orionova svetovna megla. Opazi se jo že s prostim očesom. Plini te svetovne megle se nahaja© še v žarečem stanju. Istotam se nahaja znameniti trapec v Orionu. To Je solnčen sistem zase, ki ga tvorijo »tiri svetlejše zvezde v obliki trapeca. Severovzhodno od Oriona so znani Go-ttosevci (Plejade), obstoječe iz nebro-fa zvezdic in svetovne meglice. V kaki »ddalienostl se nahajajo Gostosevci od nas, je za človeški razum težko si predstavljati. Ako vzamemo kot merilo hi-irost svetlobe, katera rabi samo eno sekundo časa, da naredi pot 300.000 km, bi rabila svetloba od Gostosevcev do našega solnčnega setava celih 250 let Ena izmed najodaljenejših znanih svetovnih megel je zaznamovana v katalogu pod N. G. C. 70C6, in od te rabi svetloba celo 217 tisoč svetlobnih let. Svetloba rabi od našega solnca nekako 8 minut, in od naše lune pet četr-tink sekunde. Poglejmo, kake so v resnici daljave v našem solnčnem sestavu. Vzemimo velikosti in daljave v po-manjšanein merilu, in sicer za vsakih milijon kilometrov, en meter. Solnce je ogromna krogla v premeru 1,394.000 km, naša zemlja pa ima v premeru 12.758 km. Največji planet Jupiter ima v premeru 144.600 km. Ako vzamemo naše solnce v tem pomanjšar.an meriiu kot malo kroglico v premeru 1 m 39 cm, se krog njega sučejo v eliptičnih potih, in sicer: planet Mer-kurij v .oddaljenosti 70 metrov od solnca kot mala kroglica 5 mm. Venera v oddaljenosti 108 metrov kot kroglica 12 mm. Naša zemJja kot kroglica 12'/-
Solnee vzhaja začetkom meseca 06 7 uri 40 min., koncem meseca pa ob sedmih. Zahaja pa začetkom nieseca ob
16.	uri 29 min. in koncem meseca ob
17.	uri 30 min.	I. T.
*	Mazil« Dravske divizije priredi 17. januarja svoj drugi simfonični koncert.
*	Novo obrtno podjetje sta otvo-rfla v Celju v Gosposki ulici brata Knez. Ustaovila sta zlatarsko in dra-guljarsko delavnico.
*	Smrtne obsodbe na Krka. Dne
bivalcem otoka. Jugoslovanski poveljnik je italijanskim oblastvom poslal protest proti smrtnim obsodbam.*
*	Železniška nesreča. Danes zjutraj so pripeljali z gorenjskim vlakom prožnega delavca Antona Meli-harja, katerega je vlak ponoči težko poškodoval na glavi.
•	Sleparji. Poročajo nam, da so se v nekaterih večjih mestih Jugoslavije pojavili mednarodni sleparji, ki pro-
29. decembra še je jugoslovanske- i da»ao bivše ^trijske tisočake, žigosa-_,„	K, „ "L,-J „ . JL - I ne z romunskimi markami. Prodajajo
mu poveljstvu v Kraljeviči predstavi-, jih z avsako ^ Nekaj ,judi je ^
lo odposlanstvo z otoka "Krka ter prosilo za posredovanje v svrho, da se prepreči "izvršitev smrtnih obsodb katere so bile izrečene od (f Annunzi-jevega sodišča proti nekaterim pre-
sleparjem že nasedlo, šele v bankah so izvedeli, da so ti tisočaki brez vrednosti, ker jih je Romunija že davno potegnila iz prometa.
Kaj moramo vedeti o zemeljski atmosferi.
Neznatna in malenkostna je naša zemlja v primeri z vsemi nešte-vilnimi drugimi velikani v neskončnem svetovnem prostoru. Če bi mahoma izginila cela njena masa z vsemi živimi bitji vred, sijalo bi solnce še nadalje v prejšnjem sijaju in na vsem zvezdnatem nebu ne bi zaznali niti najmanjše izpremembe. Za človeka je pa zemlja kot njegovo trajno bivališče najvažnejše svetovno telo, kajti vse njegovo življenje je odvisno od pogojev, katerim sta podvržena v prvi vrsti zemeljsko površje in ozračje. — Geografija nas uči, da je zemlja velikansko krogli podobno telo, ki meri v svojem obsegu 40.000 kilometrov. Ceia krogla se zavrti v enem dnevu okoli sebe, tekom leta se pa zasuče v velikanskem skoraj 1000 milijonov kilometrov dolgem krogu okoli solnca. Nad okroglo zemeljsko površino se vzpenja nad 300 kilometrov debel pas zraka, ki ga imenujemo zemeljsko ozračje ali atmosfero Ker je zrak poleg brane za ohranitev življenja neobhodno potreben, se hočemo v naslednjem kratko seznaniti z njegovimi najvažnejšimi lastnostmi.
V pni vrsti nas zanima koliko tehta zrak, katerega mora nositi zemeljsko površje. Meteorologi so izračunih množino vse atmosfere in našli, da ie teža zemeljskega zraka naravnost nepojmljivo velika; v številkah povedano iehta zrak nad 5200 trilijonov ton ali skoraj milijonski del vse zemeljske mase.
Vsak 1 cm2 zemeljskega
površja
. mora nositi vsled te zratre teže po-mm v daljavi 150 m od solnca. Kotivprečno 1 kg pritiska, ki se zaradi kroglica 6,8 mm in oddaljen 240 m cd tega imenuje pritisk ene atmosfere.
solnca planet Mart Največji planet Jupiter se suče krog solnca v daljavi 800 m v velikosti 144 mm. Saturn kot telo 119 mm pa kroži v daljavi 1500 m. Planet Uran bi imel v tem primeru velikost kroglice 59 mm in daljavo 3000 m,Najoddaljenejši planet našega solnčnega sestava Neptun kot kroglica 55 mm se suče v daljavi 4500 m. O-krog naeš zemlje pa se suče mesec v velikosti 3% mm v daljavi 40 cm.
Nadalje bi radi vedeli, iz kakih snovi je zrak sestavljen. Tu prideta v prvi \Tsti v postev plina dušik in kisik. Prvi je za življenje nepotreben in neškodljiv ter tvori cele tričetrtine vse atmosfere. Dušiku je primešan kisik, katerega pri vdihavanju neobhodno potrebujemo za ohranitev svojega življenja. Kisik zavzema samo eno četrtir.o vse atmosfere. V malih neznatnih množinah se pa nahaja v zraku še cela vrsta redkih in drago-
B ....... a i ■ < .i —
cenih plinov. Ti so: vodik, helij, neon, kripton, ksenon, argon, ozon, amonijak, ogljenčeva kislina in vodene pare. Za organično življenje na zemlji je posebno važna ogljenčeva kislina; katero vdihavajo vse živali. Pohlepno jo vsrkavajo vase rastline in izločujejo nato kisik, ki živali zopet vdihavajo itd. — Največjega pomena zlasti za rastlinstvo je stalna prisotnost vodenih par. Le-te se pod ugodnimi pogoji dvigajo visoko v zrak, kjer se zgostijo v oblake, iz katerih pada za namakanje zemlje prepotreben dež ali sneg. V zrak pa pridejo vodene pare večinoma morja, ki se zsraai neprestanega se grevanja od solnca suši in stalno iz-preminja v vodene pare.
V novejšem fesu so odkrili v
atmosferi še nebroj silno malih trdih teles, ki se nahajajo v velikanskih množinah v vsej atmosferi do največjih višin. Ta tclesca so tako majhna, da jih s prostim očesom niti ne vidimo in je bilo trtba napraviti posebne poizkuse, da so lahko dognali njih navzočnost šn množino. Zrak torej ni čist, ampak naravnost preplavljen z majhnimi nevidnimi praški, ki so prišli v zrak iz zemeljskega površja, posebno iz tovarn. Francoz I. Airaen je s poizkusi dognal, da se nahaja v prostora enega lešnika v mestu rad 200.000 takih praškov, v planinskem zraku pa nad 500. Med temi praški je tudi mnogo najmanjših živih bitij ali bacilov. Dokazano je, da bi brez teh praškov ne imeli ne megle, ne oblakov in ne dežja, torej je njihova navzočnost za vremenske izpremembe neobhodno potrebna.
Končno bi bilo vreaao omeniti, da z višino hitro pojemata gostost in pritisk zraka. V višini 6 km je zrak že za polovico lažji in tanjsi ter pojema njegova gostota z rastočo višino vedno hitreje in hitreje Vendar se je dognalo, da se nahajajo celo v višini 400 km nad morjem še majhni in zadnji sledovi zemeljske atmosfere, kar nam pričajo polarna luč in zvezdni utrinki.
plača. Nasproti žalostno majhni aktivni beležki lastne zabave je postavil sitno podjetnost svoje soproge, težave športa na splošno in gospoda Janka posebej. Kupčija je torej slaba. Zato je izjavil gospej Roži, da je ta šport ogaben in da se ne bo več udeleževal. Gospa Roža je dostojanstveno odklonila izraz »ogaben šport« in trdila, da si krasnejšega v življenju ne more misliti. Radi lepšega mu je nato še pol trenutka prigovarjala, naj vendar še pride. Nazadnje se je »naštimala« še lepše, nego sicer, in odšla sama.
- Z Jankom se je sprehajala sama po pravljično lepem zimskem gozdu. Čutila se je za 25 let pomlajeno, ko je vsrkavala vase vroča poželjenja mladega spremljevalca, kakor da je pomlad. Sklenila je, da bo grešila. Janko jej moral sedaj zadrgniti vrvp-ce na čevljih, sedaj stisniti pas, sedaj pogledati, če jej veja ni razmršila las. Njegov vroči poljub na tilnik jej je šinil po udih kakor ognjen zu-belj. Naslonila se je nanj in vprašala: »Janko, kako se ram zdi priro-da?« — »Sijajno!« je odgovoril in fo objel okrog pasu. »Gospod, jaz sem poštena žena!« Neizkušeni Janko ni videl žarečega pogleda, ki je v nasprotju t njenimi besedami go-' verj] *s t»»oč jeziki: vendar tje
boš tak teleban, da bi mi verjel!?« Toda Janko je bil teleban in je položil roke na klop. To jo je prestrašilo. Začela je zanimivo vzdihovati in govoriti o dvoumnih rečeh. Pripovedovala je o svojem možu, ki ne zna zadovoljiti visokih stremljenj svoje žene. Točno m ročno je odgovoril Janko, da čuti v sebi nagon, da uteši njeno hrepenenje, brez pridržkov, in tako dalje.
Prispela sta do planinske koče pod Robom. Janko je najel sobo, zase in soprogo. Oskrbnik se je malo namu-zal in odšel kurit peč. Po obedu sta se odpravila v &obo. Tu je Ko-stanjarjev Janko doživel svoje prvo veliko razočaranje. Sneg te oslepi, sobni zrak ti zopet odpre oči. Gospa Roža je začela v topli sobi svetlo cvesti v rdečkasta lica. Nekoliko raz-mršena frizura je pokazala vložke. Ostri vonj z znojem prepojene volnene obleke je napolnil sobico. Oble oblike so z izgubo volnenih ovitkov prišle tudi ob svojo napetost m ko je slekla čez glavo še zadnji volneni jopič, je stala pred prestrašenim mladeničem kakor mehka testenina, ki ga zaduši z objemom svoje prekipevajoče obilnostL
Naenkrat se je zavedel svoje plemeniti vitke in žilave mladosti Stud m sram sta mu jela dušiti sth- Od-.
trgal se je, bušil v vrata, kakor divje žrebe, planil po stopnicah, si zunaj privezal smuči s, hlastno naglico na noge in zdrčal ko strela v dolino. Med potjo se je za vedno odrekel temu ogabnemu športu.
Gospa Pcža je ostala sama v skrajno mučnem presenečenja. Poto-čila je nekaj solz in se spomnila na gospoda Skerjanca. Potolažila se je pa hitreje nego Janko, ker je bila pač starejša in je doživela v svojem življenju več razočaranj. V koči je še pojužinala in se potem sama podala na pot. Ker pa ni poznala poti, jo je zgrešila in zakesnila k vlaku. Morala je prenočiti v dolini. Drugo jutro jo se besni Škerjanec prejel že pred hišnimi vratmi. Trdil je, da je one-čaščen m da bo tožil poba radi prešuštva. »Ne razburjaj se, Vladimir, m ne bodi smešen!« Toda gospod Škerjanec se je razburjal in je bil smešen, šele po dolgih pogajanjih ga je gospa Roža prepričala o svoji nedolžnosti. »In da vidiš, Vlade,« je zaključila daljši razgovor, »da vidiš, da te ljubim, bom opustila smučanje Imaš prav. To je ogaben šport!*-.
— Valjasto roko mn je ovila okrog vratu in pri škenančevih je zopet zavladala tiha rodbinsko rrefe.
—	Likvidacija avsttrHtgrske banke. Na izvanredni glavni skupščini je guverner dr. Spitzmuller govoril o kvarnih določilih člena 206 mirovne pogodbe. ki ureja likvidacijo Avstro-ogr-ske banke. Ta člen je treba po njegovem mnenju izpremeniti in to bo morala storiti konferenca vseh interesentov Avstro-ogrske banke. V nadaljnjih izvajanjih je navajal dr. Spitzmuller, da je bila mirovna konferenca mnenja, da Avstro-ogrska banka ni privatna banka, nego državna institucija. Zato pogodba prav nič ne omenja pravic akcijonarjev. Zaradi tega zahteva določilo. da se morajo med vojno izdane državne zadolžnice, ki so v posesti banke, anulirati. Reparacijska '■^misiia poostruje situacijo z zahtevo, da banka v stanju likvidacije tudi ne sme izplačevati že zapadlih dolgov. Taka interpretacija mirovne pogobe bi ogrožala kreditno in pravno varnost vse srednje Evrope in ustanovitev _ nove emisijske banke bi bila nemogoča. — Tako je izvaja! dr. Spitzmuller. Sedaj ie lahko zatajiti staro Avstrijo ter ne priznati dolgov. Med vojno pa je Av-stro-ogrska banka z veseljem financirala avstrijske armade. Brez tako iz-bomega inštituta, kakor jc Avstro-ogrska banka, bi se Avstriji glede denarja jako slabo godilo.
—	Sckvestrirano premoženj naših državljanov v Avstriji. Avstrijsko zastopstvo v Ljubljani daje sledeče pojasnilo: Dosedaj izdane vladne odred be glede zapore premoženja inozemcev so z naredbo od 17. novembra 1920 o-miljene v toliko, kolikor je to potrebno za varstvo enkratne premoženjske oddaje. Za one inozemce, ki ne pridejo v poštev pri avstrijski premoženjski oddaji, 6c razveljavijo vse zaporne odredbe in morejo taki inozemci prosto razpolagati s svojimi efekti in imetjem.
= Vojna odškodnina Nemčije. V Bruslju se je sešla posebna konferenca strokovnjakov, ki naj pripravi celo tva-rino za težak problem vojne odškodnine, katerega naj reši pozneje politična konferenca velesil. Prvi del konference so večinoma izpolnili nemški delegati z obširnimi poročili o gospodarskem in finančnem položaju Nemčije. Pri tei priliki se opaža v ententinem časopisju neka zmernost in trezne j še mišljenje o plačilni meči Nemčije. Toda tudi, ako zmaga treznejie mišljenje. je bodočnost Nemčije grozna. ./Times" ve poročati o nekem končnem predlogu, po katerem bi Nemčija v teku 42 let morala plačati 269 milijard mark v zlatu. Nemčija bi za to odškodninsko vsoto dobila inozemsko posojilo, za katero bi jamčili dohodki države in dežel. Brez dovoljenja reparacijske komisije bi Nemčija ne smela skleniti nobene inozemske posojilne pogodbe. Ustanovila bi se posebna komisija za nemške inozemske dolgove. Poleg tega bi morala Nemčija pri repiracijski komisiji deponirati letno za 5000 milijonov zlatih mark industrijskih papirjev. katere bi reparaciiska komisija prodala, ako ne bi Nemčija redno plačevala. Tudi carijske dohodke bi smela reparacijska komisija v takem slučaju zapleniti. — Neposredno pred božičnimi prazniki je bila Bruseljska konferenca prekinjena in se bo nadaljevala takoj po novem letu. Do sedaj je toliko jasno, da Nemčija se ne bo mogla nikdar ooomoči, ako bo morala plačati celo vsoto, kakor je bila določena v mirovni pogodbi. Tudi mi srno interesirani na tem, koliko bo Nemčija plačala, ker dobi naša kraljevina približno 5 % od tega, kar Nemčija plača. Ako plača celo vsoto, to je 269 milijard mark dobimo okroglo 13-5 milijard mark. Optimisti pa pravijo, da ne dobimo toliko. Od kar se Amerika ne udeležuje več pogajanj z Nemčijo, je tudi Anglija posta!a še precej mehkejša in merodajni angleški krogi so mnenja, da bo treba še mnogo popustiti, ker se mora Nemčiji dati prilika, da oživi svojo gospodarstvo. Nesreča za Evropo bi bila, ako bi se Nemčija s previsokim zahtevkom gnala v bolj-ševiške roke. Pravzaprav so edino še Francozi, ki hočejo naj plača Nemčija celo odškodnino do zadnjega vinarja = Draga plat zvona o Avstriji Dunajski in sploh avstrijski listi se trudijo pokazati svetu, zlasti antanti, stmšno temo avtrijskega gaspodarstva. da stoji ono neposredno pred bankrotom. Posrečilo se jim je to mnenje v svetu utrditi -s- in razne gospodarske ronference razmišljajo samo o tem, kako Avstriji pomagati. Pražki Narodni Li-sty prinašajo izpod peresa dr. F. Fou-seka v 356. številki drugo pesem o Avstriji, ki je tudi zanimiva. Avstrija širi v svet prevaro. Situacija Avstrije je silno podobna Švici, z ugodno razliko, da ima Avstrija več kulturne zemlje. Avstrija more z lastne produkcije krit 75 % svojega žitnega konsuma, popolnoma aaroapfojno ipore krijb potrebo
krompirja, zelenjave, sadja, krme ni govejega mesa. Izvoziti more veliko množino lesa in vina, s katerim bi mogla plačati dovoz sladkorja, kolonialnega blaga in manjkajočih 25 % žita. Avstrija ima ogromno bogastvo vodnih sil, katere pušča neizrabljene in ki bi mogle nadomestiti veliko množina premoga. Avstrija je država z visoko razvito industrijo, ki ima še vedno svoj sloves na svetu ona ima celo vrsto sposobnih podjetnikov. Tudi Žvica mora uvažati premog in žito. Kot prejšnje središče monarhije ima sedanja republika velike investicije v Cehoslcvaški, v Jugoslaviji, v Rumuniji in na Poljskem. Avstrijski državljani imajo v navedenih državah posestva, tovarne, ru-dokope in celo množino najrazličnejših akcij. Radi tega plačajo nasled-stvene države Avstriji znatno rento, da tako dobiva Avstrija zastonj premog iz tuje države, dobiva porcelan, steklo, kože in svilo, kar potem z velikim dobičkom proda naprej — za dobro valuto. Z gotovostjo se trdi, da ima sam Dunaj več dobrih valut, kakor cela češkoslovaška republika. — Vidimo, da Avstrija ni najrevnejša med nasled-stvenimi državami, zato pa je vendar najbolj nezadovoljna. Avstrijski politiki gledajo problem Avstrije z dunajskimi očmi, ker za Dunaj ni pomoči, ker je Dunaj „Wasserkopf" Avstrije, zate vpijejo v svet, da Avstrija kot samostojna država ne more obstojati. Pozabljajo, da je Avstrija gospodarske popolnoma zmožna samostojno eksi-stirati, da ie le v samostojnosti dan predpogoj k razvoju. — Po teh besedah je treba Avstriji manj jadikovanja in več premišljene gospodarnosti.
«= Nov železniški tarif v Nemčiji. Posebna komisija interesentov, ki je imela nalogo ustvariti predloge za sanacijo železniških financ, je svoje delo končala. — Predlogi se glase na u-vedbo popolnoma novih osebnih in blagovnih tarifov, ki naj nadomeste sedanji sistem enostavnega procentual-nega zvišanja sedanjih tarifnih postavk Osebni in blagovni promet čez daljše proge bo urejen s padajočim tarifam. Za one, ki veliko potujejo, bodo uvedeni takozvani kilometerski zveski, ki bodo porazdeljeni v skupine. Reorganizirana tarifna politika bo dohodke pomnožila za 1 y2 miljarde mark. kijub temu, da' nudi veliko olajšav, z!asti za daljše proge. , = Najemna pogodba glede ladij. Zastopniki češkoslovaške vlade pridejo v Beograd, da dokončajo pogodbo, po kateri odda Jugoslavija Češkoslovaški vrsto pokvarjenih ladij v popravilo in v uporabo.
= Madžarski vojni in predvojni dot* govi. Budimpeštanski listi obiavljajo naredbo madžarske vlade o pripravah za lostriskacijo madžarskih vojnih dolgov. Lastniki vojnih posojil morejo ol 15,januarja do konca februarja 1921 predložiti svoje papirje vojnih posojil v svrho vpisa, na podlagi katerega se bo madžarska vlada izjavila, v koliko jih priznava. Uradni list objavlja vladno naredbo glede popisa madžarskih predvojnih dolgov. Ti papirji se morejo s kuponi vred predlo^ žiti od 15. januarja do konca februarja 1921
= Brezposelnost v Belgiji. Iz Bruslja prihajajo vesti o nepričakovano nastali gospodarski krizi, ti je zlasti občutna v industrijskih kraiih Gent, Ant-werpen in Hcnnegau. V Gentu samem je 10.000 brezposelnih. Jeklene tovarne ustavljajo obratovanje.
= Amtrikanska plovbena politika. Senatu je predložen zakonski načrt, ki tujim ladjam prepoveduje prstati v amcrilvnskih luk..h b-ez predhodnega dovoljenja pomorske oblasti.
Vremensko poročilo.
O a r

I !m,
a IJ J!'
O O © T. +
E 2
Vetiofi
Nebo
7. ar i 73'* fi I«, uri j 7VS M. arii 740 B
S 8 -60 SO
. ser. j »cč obl.
Iv*-: i*—
d. m. rsp
i
Srednja Tčeraiinia .ercperatcra s 1 nurmalsa -2 7 Vremenska napoved: lepše aev vreme Solnee VTh". a danes aa . 49 zai^-a ob 16 81
V mesecu januarju zraste dan za 57 minut. Lunine izpremembe: zadnji krajec 1. januarja ob 5.35 h; mlaj 9.januarja ob 6.27 h; prvi krajec 17. januarja ob 7.31 h; ščip ali polna luna 24. januarja ob 0.08 h; zadnji krajec 30. januarja ob 21.02 h. Dol?ost dneva zadnjega dne januarja 9 ur 25 minut.
Naročajte in širite sledeče

leposlovne knjige:
Anat&le France - D eb al Jak: Pingvinski otok. Bomas. Cena broš. 42 K,
po poŠti pripor. 2 K 40 t več. Dostojevskij-Lev3tlk: Besi. Roman ▼ iv. delih. Broi. 86 k, tu. 45 k,
po pošti pripor. 4 K 60 v več. Goncourt-Paatuikln: Dekle Eliza. Roman. Broš. 10 K, rez. 16 K, po
pošti 1 K 80 v Teč. Cervaatfs-Sorll: Tri novele. Broi. 10 K, rez. 16 K, po 1 K 80 t reč. Shakespeare-Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 K, res. 28 K, po
pošti 1 K 80 t več. Aate Dfcbeljak: Solnce in sence. Broš. 10 K, rez. 15 K, o po »ti 1 80 t Teč. Stritarjeva antologija. UVedil dr. It. Prijatelj. BrcS. 18 K, po r.ošti 2 K 60 v Teč.
"or.-pa Jurčiča zbrani spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Iran Prijatelj. I. r■ -irroš. 20 K, po pošti 3 K Teč, U. zvez. broš. 22 K, po pošti 3 K 60 r v -.
Knjige se naročajo pri založništvu:
Tiskovna zadruga v Eijnbljani,
Sodna, ulica
6S 23
■ t. - -ji . r-^sas
D. D.
Obenem priporoča svojo najbolje urejeno ki Izvršuje knjigoveška dela od najpreprosteje do najfineje vrsto.
knjigoveznico,
(prej Tiskarna !g. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg)
y Ljubljani, Miblošlčsva cesta št. 16
se priporoča	35 21
za izdelovanje vseh tiskovin od po-setnic do najumetnejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih.
Almanah
»Kraljevina SHS 1921"
Spoštovani čitatelji!
Javljamo Vam, da izide leta 1921. izpod tiska Almanah .Kraljema SHS 1921", ki bo kot knjiga za pojasnila, izdelana na znanstveni podstavi in v dubn nacionalne slovanske ideje, dopri-našala k tema, da bo marsikdo pravilno spoznal naSo kraljevino.
V almanaha bo cela slika kraljevino: kratka zgodovina, zemljepis, ustroj, kultura, finance, trgovina in industrija, iz peresa znanih naših strokovnjakov, in tndi sezpa-.uek vseb društev, časnikov, odvetnikov, inženjerjev, zdravnikov :n rceh velikih finančnih, industrijskih in trgovskih podjetij.
Naslovi in pregledi bodo tiskam štirih jezitv. eta seznanimo inozemstvo ?, življenjem kraljevine.
Cena je približno 100 dinarjev izvoda voKMere:* v mehke in 125 dinarjev izvoda vezanemu v trde platnice.
Knjiga obseza kakih 600 etrani v osmerki.
Gospode veletrgovce, indostrijce, društva in dragr. podjetju pozivljemo, da svoj oglas v almanahu tudi v 2—5 jazi tih natisnejo.
Cena oglasu din. 75 za >/io str. in din. 125, 200, 350, 600 v tekstu in din. 1000 na kartonu.
Besedilo in denar naj se pošljeta Srbski Trgovki Banki r Novem Sadu.
Prosimo, da nam javite, če moremo na Vas kot naročnika računati.
S spoStovanjem
5-4
Glavno uredništvo
Almanaha »Kraljevina SHS"
Naslov: Novi Sad, Trg. zanatl. komora.
rJ
88
Naročajte S rt čitajte
in,
in m\
ki Jo Izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica it. 6.
L zrezek: Dr. A. Zale kar, Ljudsko zdrarje, cena 6 K.
II.	zvezek: Dr, B. DerO, Dojenček, njega negovanje in prebrana, cena 6 S.
III.	zrezek: Dr. J. Deuiar, Spolne bolezni, cena 10 K.
IV.	zrezek: Dr. Sk. Sagadin, Naš sidaSnji ustarni položaj, ceua 16 K.
V.	zrezek: Dr. L. Pltamlo, Praro in rerolncija, cena 8 K.
VL zrezek: Dokumenti o jadranskem rprašanjn, cena 10 K.	71 19
Po pošti priporočeno relja vsaka knjiga i K 60 v reč.
88 88 BB 88 Bi
bI
88 B8 88

i
Zahtevajte
v
kavarnah, gostilnah, hrivnicah in javnih lokalih
»JUTRO"
mkkkium
ZkpTljžK
Iz kavčuk« C. SITAR •
,	UUSL3AV* j&tf
nsaaeaeesMeaj«
j Smerihanslro strojno j
olje j
! ■
s
BEHH8B38H8SHBBB88BB8BBBB!8!BBB8BBB?H83BB88BBB8B8B88BB8
Olj«, lahko, za vretena; olle za transmisije*, Olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; olj* za avtomobile, lahko; olje » o . izredno teiko; Olje za cilindre;
olj« proti prahu.	57 1C4—87
Glavna saloga:
Medic, Rakovo \ Zanki, i z o. i
prej A. Zanki sinovi, laaaaaa aaaaaaaaaaaaaaai
8 S 3
J
Nsroisjtfi spise o naši državi:
A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in 81ov«ao«v, I. del 15 K, II. del,
1. snop. 21 K, 2. snop. 21 K.
Dr. Sarsdia: Ha* sadalnjl ustavni položaj. Cena 16 K.
Dokumenti o Jadranskem vprašanja. Cena 10 K.	128 20
Po pošti priporočeno relja rsaka knjiga K 1-80 reč.
Naročila sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulloa 6.
Vabilo na subskripci j o.
Trboveljska premogokopna dražba na Dnnaja je v svrho okrepitve lastnih sredstev svojega podjetja sklenila povišati svojo delniško glavnico od K 24,000.000 — na K 48,000.000— z emisijo 120.000 novih delnic.
Od novoemitiranih delnic je prevzel podpisani konzorcij jugoslovanskih bank
30.000 komadov
ter stavlja iste po sledečih pogojih na javno subskripcijo:
1.)	Nove delnice nudimo interesentom po K 900'— tel quel, ki so plačljive takoj ob subskripciji.
2.)	Nove delnice participirajo na čistem dobičku leta 1920. ter so opremljene s kuponom 1920.
3.)	Subskripcija se vrši v času od 1. do 15. januarja 1921.
4.)	Kot subskripcijska mesta fungirajo Jadranska banka in njene podružnice v Kranja, Celja, Maribora in Beograda, Hrvatska eskomptna banka v Zagreba, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Kreditni zavod za trgovino in industrijo in Zadružna gospodarska banka v Ljubljani.
5.)	Reparticijo delnic si pridržuje podpisani bančni konzorcij po izvršeni subskripciji.
LJubljana, dne 1. januarja 1921.
Jadranska banka
Hrvatska eskomptna banka	Ljubljanska kreditna banka
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Zadružna gospodarska banka	M*
Natisnila Delniška tiikarnv <L <Ly Lilbliani