POŠTNINA PLAČANA
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA GEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40'— LIR.
Leto III. št. 52
Ivst 27. septembra 1949
Cena lir 15
Konferenca s? je zaključila in ni Prinesla nikake senzacije. 2e ko •'e bila napovedala, so izkušeni Poznavalci angleške metode reševanja važnih vprašanj za ob-«oj in veljavo Commenivealtha Pripomnili, da ni podlage za ve-tike odločbe in gre Angležem ?" 2(1 pridobitev časa za temeljitejšo Pripravo pogojev za usodepolne odločbe, če že mora neizogibno do njih priti. Samo do preloma «e sme priti z Ameriko v času in prilikah, ki bi bile Veliki Britaniji v škodo■ Američani pa ro tudi ujetniki svoje povojne vloge v svetovni politiki in ne morejo: Prelomiti z najuglednejšim par1-Perjem, ne da bi se zrušile is-» Povojne politične ustvaritve, ki so Pastoie z njihovim vodstveni-brezpredmeten bi postal Atlant-ski pakt, na katerem so se pio-Pisi komaj posušili- Celo krilc križarske vojne proti komunizmu *>i bilo zlomljeno.
Psihološka priprava
Zato so si oboji pred konferenco naložili veliko^ '.disciplino. Krepki medsebojni očitki grehov ln krivde za porazni deficit io-arjev v Angliji so že nekaj tediti utihnili celo v tisku. Sam fruman se je zavzel, da pokaže konferenca vsaj prijateljski videz-«o je storil Attlee, predsednik Znatne finančne komisije George ln drugi. Na obeh straneh so se trudili, da pomirijo razkačeno občinstvo tostran in onstran Atl-in-lK(r. »Economista, ki je vsekakor kompetenten v' gospodarskih vpra-sunjih in ki priskoči brezpegoj-no vladi \na pomoč, ko gre za važne državne interese, je sestavil cel kodeks, kaj se sme reči u Ameriki in kaj se ne sme, da se Prepreči zamera in jeza. Tudi jtrneričanom je jasno povedal, da uburistična vlada in režim nista rùva dolarske stiske in l” bilo Vmešavanje Amerike v angleško n° tranjo politiko velika zmota. Ameriške sindikalne organizacije $0 se Zavzele malo pred konferen-c° za angleško delavsko vlado Za pomoč Veliki Britaniji. Angleške Trade Unions so na kon-tP'esu v Bridlingtonu v sicer raz-urljivi atmosferi izglasovale skle-?e> ki so izrazita podpora vladi p zlasti zakladnemu ministru Lrippsu.
'Pako se je brez nezgode lah-jj? odprla finančna koferenca v . ,lshingtonu dne 7- t. m. Odprta y bila in potekala je čisto drugače. , akcr sta pričakovala nestrpn] '•vneriški volivec v provinci „n tegov temperamentni senator.
Predmet razprav
r.^elokrog konference je za Arne-Snyder omenil le na sklepajte o predmetih, ki so v skladu -.sedanjo gospodarsko politiko PA torej v okviru veljavne arnese zakonodaje in institucij, ki ° ustanovljene za zunanjo pomoč. C-A). Postalo je takoj jasno,
bodo na kcjnferenci le diskasti? *n P°bude, da pa bo o važnej-A sklepih odločal kongres, v ikor bo dana prilika. Snyder I hlastno vzel na znanje Cripp-n P3 Izjavo, da ne išče Anglija o L .ne podpore, ki bi bila izveri Vlra Marshallovega plana.
j 5"riPPs je izkoristil priliko za rn«to obrazložitev1 britanske Bate z dolarskim deficitom. Obe
b°ini
hcrai
sta v glavnem povzročili i^novesje v medsebojnih pia-in, Požrl* °9romne zunanje ta ffštoije in spravili Veliko Bri-nini'io v ogromne dolgove- Po voj-q ?e morala potrošiti silna sred-L,a za obnovo in modernizacijo je Ustrije, kar, je omogočilo, da >j- Povečala industrijsko proizvodni 2a 25c7° Proti ie<u 193S in je Zn J‘zv°z v prvem polletju 1949 va večji kot leta 1938. Obno-s^eta pa je nemogoča brez ob-Sjj.ne9tt so delovanja sicer so pri-tzhri* krčiti uvoz, ako ni drugegd funt' Vloga čuvarjev področja n0 ® naia ga Angliji posebne dolžil l' Teži za reorganizacijo ce-j;e e9a gospodarstva, ki .bo traj-h0^a Pomena in ne išče samo iz-

trenutnih težav. Treba ariti ravnotežje med dolarjem
in funtom, treba pridobivati več | dolarjev, toda to ni odvisno samo | od Velike Britanije. ZDA morajo dati priliko za to. Potrebno je, intenzivnejše trgovajije z dolarskim področjem, potrebno je o-svojiti si trgovsko tehniko, ki je na tem področju potrebna. ZDA pa morajo odpraviti. šikane svo-' jega carinskega postopka in nuditi znosne tarife.
V	tej diskusiji je imel Cripps večji uspeh kakor Američani. Kanadski delegat Abbott, ki je pitje strogo sodil angleško politiko, je tudi Američanom svetoval, naj proučijo ali je n lihima carinska politika v skladu z obstoječimi gospodarskimi razmerami v svetu. Cripps in Bevin pa sta večkrat poudarjala, povezanost politike z zdravim gospodarstvom. Zlasti leto bila naloga Bevimi, ki je tako rekoč z medklici razoroževal prisotne ameriške gospodarske izvedence in po večini nerazpoložene novinarje- Poudarjali sa 'medsebojno odvisnost. Angleški neuspeh bi prizadel Ameriko ini povlekel za seboj mnogo drugiH kar so v Ameriki mnogi razumeli kot c ikanje na ves evropski za pad. Konferenca je postavila štiri delovne odbore.
k delovni odbori in 10 ukrepov
1.	Odbor za preučevanje vprašanj v zvezi z osnovanjem zalog blaga in surovin ter nakupom' vojnega materiala na šterlinskerh področju;
2.	Odbor Za preučevanje možnosti nakupov s sredstvi Marshallove pomoči izven ZDA;
3- Odbor za vprašanje ameriškega carinskega postopka;
4. Odbor za prekomorske investicije.
V	ta odbor spada tudi izvajanje znane Trumanove IV točke.
Konferenca se je zaključila 11. t- m. V zaključni izjavi priporočajo za neposrei\io bodočnost 10 ukrepov in sicer: 1) povečanje ameriških investicij v inozemstvu; 21 sporazum o surovinah in rezervnih skladiščih; 3) dovoljenje uporabe ECA dolarjev izven ZDA,v 4) znižanje carin; 5) poenostavljenje ameriškega carinskega postopka; 6) olajšanje medevrop-s.kih plačilnih pogojev; 7) ukrepe, na temelju katerih bi ciati dolarje na razpolago državam, pi spadajo v področje funta (Indija, Egipt); S) proučevanje problemovi petroleja; 9) intenzivnejše izkoriščanje angleške trgovinske mornarice in 10) nadaljevanje razgovorov ministrov 3 držav. Tu ni konferenca res P odala fnikake rešitve, ampak pripravila se je snov in pripravila so se tla za t moče
rešitve. Vsi predlogi in nasveti na! konferenci pomenijo le pailjativnal sredstva. Iščejo le pot, da se naglo izhlapevanje dolarjev ustavi, dokler se ne najde rešitev trajne vrednosti. O razvrednotenju funti se uradno ni govorilo. Angleži so dosegli ta uspeh s prepričevanjem, da ne more razvrednotenje roditi boljšega rezultata, da pa more povzročiti v Veliki Britaniji velik nered in istoiuko v, državah na Zapadu ter škodo na a-meriškem trgu. Konvertibilnost pa je mogoča šele, ko se doseže ravnovesje v medsebojnih trgovskih izmenjavah.
Zaupne vesti
Iz poročil tiska je videti mnogo poskusov za olajšanje hipne. zadrege. Med te spada tudi vest, da so Angleži zaprosili za posojilo 600 milijonov dolarjev Svet za finančno obnovo (RFC), da. so potipali, da bi se odpravila določba čl. 9 ameriškega posojila Angliji iz leta 1946, s katero je Angliji prepovedana diskriminacija ameriškega blaga v korist drugih ponudnikov. Cripps vse tej vesti zanika. Določeno vrednost pripisujejo predlogu »Washington Post«, da bi se po Commoditj/ Cooperation prodala ameriška živila za strateški material (suro* vine) v raznih krajih področja! funta. S tem bi se olajšalo breme Velike Britanije dobave dolarjev Indiji, Pakistanu itd-
Vprašanje ameriških investicij na šterlinskem področju je prav za prav močno sredstvo v britanskih rokah; tu skrbijo zlasti angleški konservativci, da ne bi pridobil ameriški kapital prevelike oblasti. Podpirajo Crippsa še bolj kot laburisti.
Vsa vprašanja še odprta
Konferenca je torej pustila odprta vsa vprašanja in vse možnosti. Nadaljujejo se politični razgovori, ki jih bodo Angleži kreP' ko izrabili. Američani rabijo njihovo pomoč v Evropi in zlasti na Daljnem vzhodu. Srednji vzhod pa je velika angleška postavka. Mednarodni denarni fond in Mednarodna banka bosta sodila valutam sveia m ne samo funtu, ki si je pot že dobro pripravil.
Angleški tisk je konferenci odmeril zelo)neugledno mesto in po vsebini bi človek sodil; da gre zcc zadevo kake tretje države. Angleška javnost ne računa z razvrednotenjem funta, dočim računajo z njim v Ameriki in drugod v inozemstvu.
V. R.
Kriza električne industrije in špekulacije industrijcev
Proizvodna kriza električne struje se je v zadmjlih časih še poostrila, čeprav poročajo o delnem' izboljšanju položaja v alpskih bazenih spričo večjih padavin v septembru- Ostane pa dejstvo, da gre italijanska elektroindustrija, od katere v predstoiječi sezoni je odvisno tudi Tržaško ozemlje, v zimsko obdobje z zalogami vode, ki so okrog 40% manjše od lanskih.
Neglede na stvarne objektivne težkoče, ki jih je v povojnem obdobju morala premostiti električna industrija, mnogi opazovalci menijo, da je italijanska električna veleindustrija sama in namenoma poostrila krizo v proizvodnji tega važnega emergetičrega/ vira, da bi s tem podprla njeno zahtevo po zvršajnj.u tarif in sl obenem zagotovila podpore iz državnih blagajn. Vse kaže, da so _se njene težnje deloma že uresničile- Kmalu bodo na pr- v italijanskem parlamentu razpravljali o novi podražitvi javnih uslug, (vode, plina, elektrike, prevoznin itd.) Ob odločnem odporu potrošnikov je v tem pogledu italijanska vlada obljubila, da ne bo za-
enkrat dovolila podražitev struje, ki je namenjena manjšim potrošnikom (do 3D. kW instalirane potence) in da se bo podražitev nanašala le na dobave energije večjim odjema’čem.
Med tem časom pa je itaMjan-*■ ' minister za javna de?a lupini pripravil tri pomembne zakonske osnutke- Ustanovljen bo nov »Državnj odbor za elektriko«, Ki po prevzel nadzorstvo nad elektroindustrijo, izdeloval nove načrte, urejeval zadeve razdel i ovalnega omrežila itd. (Ustvarjanje novih organov za rešitev perečih vprašanj je značilna poteza italijanskega birokratičnega postopka) .
Z drugim zakonskim ukrepom nameravajo ukiniti koncesije vsem industrij cem, ki niso ali ne bodo te koncesije Pravočasno izkoristili.
Tretji odlok bo predvideval znatne (podpore elektroindustrij -cem. Med drugim b-odo ‘nakazovali hidrocentrallam na jugu Italije in na otokih podporo 4.000 lir letno in za 15 let za vsak kilovat potence. Podpore bodo dajali tudi industrijam, ki so že pričele z
ZAGREBŠKI VELESEJEM
Največja jugoslovanska gospodarska prireditev
Benečani so zaskrbljeni...
Luški promet v beneškem pristanišču je dosegel v preteklem avgustu le 227.000 ton v primeri z 299-000 t. v istem mesecu 1. 1948 in 293.Q0Q ton v avgustu 1- 1947. V primeri z julijem letošnjega leta pa se je ta promet skrčil za 76.000 ton.
Upravni odbor beneškega l,u* škega skrbništva se je zaradi tega tiedavmo zbral na izredno isej o, da bi proučil položaj in našel ukrepe, ki naj bi oživili beneški pomorski promet. V kolikor je razvidno iz poročila upravnega sveta so »zgledi za bodočnost precej slabi. Kmailiu bo odobreno finansiranje prostega pristanišča, ki pa ne bo moglo po mnenju beneških pomorskih oblasti djelati čudežev. Obnovili bodo tudi italijansko pomorsko krožno progo (»Periplo italico«), od katere si Benetke obetajo prlecejšnje koristi- Vsekakor pa so perspektive za bodočnost precej s'abe.
Benečani bodo razložili pristojnim oblastem stvarni položaj beneškega pristanišča. Pri tem bodo poudarili predvsem nujnost dokončne rešitve vprašanja, ki mora sloneti na osnovi usmerjanja prometa v posamezne luke sorazmerno z njihovo zmogljivostjo. Na katere luke so v tem pogledu Benečani obrnili svojo pozornost ni iz poročila razvidno. Da pa mislijo zlasti na Trst, lahko sklepamo iz ugotovitve beneškega pristaniškega oskrbništva, da je v prometu pristanišča odsotne države »naravnega« beneškega zaledja.
» *
Ameriški zaslužek
Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino soi Američani leta 1948 povprečno več zaslužili kakor leta 1947. Na glavo je prišlo lansko leto 1,319 dolarjev zaslužka, t. j. 7 odst. več kakor leta 1947. V tem so všteti tudi dohodki iz kmetijstva. Skupni dohodek je znašal 506 milijard dolarjev. V nekaterih državah je povišek nad povprečnim v drugih zopet nižji. V državah Illinois, Indiana, Iowa, Michingan, Minesota, Missouri. Ohio in Wi-scosin je znašal 12 odst., v državah Connecticut, Maine, Massachusetts, New Hampshire, Rho-de, Island, Vermont, Kalifornija, Nevada, Iregon in Washington pa 6 odst. V državah North Da-cota in Kansas pa je nazadoval, in sicer v prvi za 4 odst., drugi za 1 odst.
900 ameriških časopisov s skupno naklado 46 milijonov izvodov so imeli med letom 1948 okrog 390 milijonov dolarjev dohodkov od oglasov.
Premalo obdelovalne zemlje
V Lake Successu, kjer ima sedež OZN, se je zbralo 350 učenjakov z vsega sveta — Jugoslavijo predstavljata Ivan Jelačin in Stojan Pavlovič •— ki pod okriljem OZN preučujejo vprašanje ohranitve in izkoriščanja zemeljskih bogastev. Američan H. H. Bennett je bil v svojih izvajanjih o obdelovalni zemlji velik pesimist. Ugotovil je, da je danes samo okoli 162 milijard ha orne zemlje in da je popolnoma zgrešena domneva, da se da površina orne zemlje poljubno razširiti. Veliko vprašanje je, ali bo zemlja lahko preživljala stalno naraščajoče prebivalstvo. Drugi američan B. Howard je navedel, da vsako leto uničijo miši v ZDA da 200 milijonov dolarjev žita, za 350 milijonov dolarjev ga uničijo razne žuželke in 10 milijonov bušlov žita zgori.
gradnjo novih obratov. Značilno pa j e, da bodo podpirali le velike kombinate (nad 220.000 KW) •
Iz vsega tega, kar smo navedli, se da sklepati, da .se okrog italijanske elektroindustrije zbirajo -ogromni interesi, pni katerih ni brezpomembna vlloga, ki jo igra mednarodni, predvsem pa ameriški kapital-
Danes Bodo otvorili tretji povojni mednarodni zagrebški velesejem. Za to prireditev vlada v Jugoslaviji in tujini veliko zanimanje. Letošnji zagrebški velesejem bo z mnogih vidikov pomembnejši od lanskega. Razširitev razstavijalnega prostora za 8.000 kv. m bo med drugim omogočila udeležbo večjega števila raz-stavljalcev. Ze lani je 900 jugoslovanskih in 220 inozemskih podjetij razstavilo okrog 2.000 predmetov.. Letos napovedujejo še večjo pestrost razstave.
Težišče razstave bo letos brez dvoma paviljon F, ki je namenjeni izključno jugoslovanski težki industriji. V tem paviljonu bodo prišli do izraza predvsem novi proizvodi (parni kotli, lokomotive, razni stroji, gradbene industrije, orodni stroji itd.) Paviljon F bo namenjen predvsem kmetijskim strojem. Na tem oddelku bo vzbudil zanimanje rotacijski kopač izvirne jugoslovanske konstrukcije. Odlično bo zastopana na velesejmu elektroindustrija in industrija gumija. Paviljon C2 jei namenjen kemični industriji. Ves paviljon M pa bo zasedla tekstilna industrija. Posebno privlačnost letošnje prireditve bo paviljon D, kjer bodo prikazali izdelke krajevne industrije in obriništva ter domače in umetne obrti. V tem paviljonu bodo prišli do posebne veljave zlasti izumi racionalizatorjev in novatorjev.
Poročajo tudi, da bo v zvezi z raz-
Napredovanje sovjetske lesne Industrije
Sovjetska proizvodnja lesa je v polnem razvoju, kar nam prikazujejo naslednje številke, ki smo jih povzeli iz -sovjetskih virov: v 1. 1913 je znaša’a celokupna ruska proizvodnja lesa nekaj nad 50 milijonov kubičnih m; v 1- 1938 je Sovjetska zveza dosegla že proizvodnjo 142 milijonov kub. m; zadnja sovjetska petletka pa predvideva za 1. 1950 proizvodnjo 28Q milijonov kub. m-Za omenjena obdobja (1913, 1938, 1950) je, oziroma bo znašala proizvodnja žaganega lesa 6,6—29,6— 50,2 milijona kub. m- Proizvodnja papirja bo narasla od 240.000 v 1. 1938 na 1,65 milijona ton v 1. 1950.
ČEŠKOSLOVAŠKA TEKSTILNA INDUSTRIJA V MANCHESTRU
Na razstavi tkanin v središču angleške tekstilne industrije v Manchestru, je razstavljeno- rad 5.000 vrst blaga, od tega je 3.000 vrst angleškega izvora. Te največje evropske razstave so se udeležile poleg V. Britanije tudi Francija, Švedska, Belgija, Češkoslovaška, Španija, Japonska, Avstralija, Hong-kong, Egipt in Iran. Češkoslovaško blago vzbuja veliko zanimanje občinstva in strokovnjakov.
stavo v veliki dvorani zagrebškega delavskega doma vsak večer velika revija sodobnega oblačenja, na katerem bodo sodelovale vse ljudske republike in kjer bodo prikazani najboljši izdelki krajevnih p od jetiji usnjarske in tekstilne stroke, kakor tudi jugoslovanskih krojačev šivilj, čevljarjev, torbarjev in galanteri-stov.
OBSEG CESKE MALE TRGOVINE
Po podatkih češkoslovaškega državnega statističnega urada je bil v zgodovinskih čeških deželah v preteklem letu 77.117 drobnih trgovin, v katerih je delalo 135.683 oseb. V 58.939 trgovinah so delali samo lastniki in njihovi družinski člani, kar predstavlja skupno 79.320 oseb. V ostalih trgovinah (18.778) je delalo poleg lastnikov in njihovih družinskih članov v skupnem številu 20.346 oseb še 36.D17 oseb, kar odgovarja povprečno dva nameščenca na 1 trgovino. Skupni stvarni stroški so znašali 4,3 milj. Kč, od tega je polovica odpadla na sektor majhnih podjetnikov in 1.965.000.000 Kč na večje trgovine. Skupni obrat v vseh trgovinah zgodovinskih čeških dežel je v preteklem letu znašal 57 milijard.
Načrti italijanske
petrolejske industrije
Odbor za petrolej OECE v Pa-(riau iprtoučuje) načrt itai!ija(n|sika petrolejske industrije- Po še nepotrjenih vesteh ima Italija v načrtu gradnjo 15 obratov za pr e* delovanj e petrolejskih proizvodov; 10 načrtov je bilo že odobre-jiih na račun programa 1948 49. Skupni predvidenis troški za uresničenje programa znašajo okrog; 134 milijonov dolarjev, od tega 56 milijonov za načrtovanje in nakup opreme v ZDAi Celokupna1 zmogljivost novih naprav bi znašala letno 7,8 milijonov ton surovine- Nove obirate bii zgradili v Falconar,», (API, 180-000 ton letno), v Milanu (CONDOR, 900.000), Mantovi (ICIP„ 180.000), Carrar ri (INPET — Schei!, 2 milijona; tdn), Viiguzzolo (ROL, 48-000 ton).
Italijanska petrolejska družba AGIP je poleg tega zaprosila za -posojilo 1,2 milijardi dolarjev za nabavo vrtalnih . naprav za globoka vrtanja.
PENICILIN
ZDA so proizvedle v letu 1948 za 200 milijonov dolarjev penicilina. Zaradi dobre razpoložljivosti z zdravilom se je penicilin pocenil: zdaj prodajo 100.000 enot penicilina po 18 stot. dol. na debelo (okrog 104 lir) in po 40 stot. dol. (230 lir) na drobno.
PREUREDITEV ITALIJANSKEGA INDUSTRIJSKEGA PROGRAMA
Italijanska industrija je morala znatno preurediti načrt svo-
podatkih poluradnega značaja je slika novih investicij v primeri
jih investicij v industrijske naprave za obdobje 1948—1953. Po	s prejšnjimi	naslednja:
Prvotni načrti		Dokončni načrt
PANOGE	v	milijardah lir	v milijardah lir
Mehanika 	i		170	120
Železarstvo 		146,5	144
Kovinarstvo ... 		39	27,5
Tekstilna industrija		166	165,1
Živilska industrija 		28,1	22 7
Petrolej 		110,1	113
Kemična industrija		48 3	49
Ekstraktna industrija	*	27,8	41
Gradbeni material 		14,3	12
Kavčuk, papir in razno		57,7	18,4
Elektroindustrija		396,7	647
Razno		23	10,45
Skupaj 1.227,5
1.391,5
Kar povzroča resno zaskrblje-jnost v krogih vodstev italijanskega delavstva, je dejstvo, da so v _novem načrtu prizadete predvsem
one industrijske panoge, ki zaposlujejo največ delovne sile, kakor so na pr. mehanika, metalurgija
Davki in proračun našega področja
Uradno obvestilo VU javlja, da, je znašel v preteklem juliju celokupni donos davščin nekaj nad) 1,7 milijarde l:ir, medtem ko so isti dohodki v mesecu juliju lanskega leta dosegli komaj 1,02 milijarde lir- Značilen je predvsem
Za točne j še presojanje zadeve dajemo v naslednji razpredelnici proračunske in dejanske dohodke angl oam er išk e ga področja za drugo polovico L 1948 ter predvidevanje dohodkov za prvo polovico 1949 (podatki o dejanskih dohod1-
porast dlavka na poslovni promet	kiiih v	teni obdobju	niso bili še
od. 231 na 366 milijonov liir.	objavljeni) :		
Dohodki (v milijonih lir)	II. poli. 1948		II. poli. 1948	I. poli. 1949
Predvideni		Dejanski	Predvideni
Neposredni davki	342	437	260
Posredni davki	1.351	2.044	1.662
Davki na industrijske izdelke, carine, trošarine	2.487	4.015	2.724
Pošta in telekomunikacije	785	276	250
Državni monopoli	1.197	1.241	1.170
Skupaj	5.662	8.013	6.066
Dejanski povprečni mesečni dohodki so znašali v drugi polovici lanskega leta, okrog 1,13 milijarde lir. Ge se naslanjamo na, dohodi davščin v preteklem juliju in smatramo, da bodo te davščine óstale povprečno ne izpr em en j ene tudi za ostalo obdobje, lahko zaključimo, da bodlo sami davki, carine, trošarine in državni monopol vrgli državnim Magajnam, področja v drugi polovici tega leta nad 10 milijard lir. S tem. bodo krili ne samo redne izdatke,
(ki so znašali v drugi polovici 1. 1940 8,26, v prvi polovici L 1949 pa 7,54 milijarde ), temveč znal no zmanjšali tudi celokupni državni primanjkljaj, ki je v zvezi z izrednimi izdatki; tj, izdatki, so znašali v drugem polletju 1948 5,71 milijarde lir, v prvi .polovici letošnjega leta pa 5,53 milijarde lir. Razvoj državnih financ našega področja pobija zatorej vse uiradne .in neuradne trditve, da je STO nesposoben za samostojno življenje.
Elektrotraktorji v sovjetskem poljedelstvu
V Sovjetski zvezi ,so letos pri- I čele obratovati prve trii elektro-traktorske strojne postaje v nekaterih popolnoma, elektrificiira-nih okrožjih sverdìov-ke, kijevske in rj azaraske oblasti- A. Evreiinov piše v zvezi s tem, da so že lansko) leto ,te stroje uspešno preizkusili v kolhozu »Zerže« v sverdì1 ovsfci oblasti, 1- maja letos pa so v sverdì ovskem traktorskem zavodu izročili 30 prvih elektrotraktdrjev novim strojnimi postajam. Elek-trotraktor sta konstruirala zvezni institut za elektrifikacije poljedelstva in zavod za energije pri Akati'ami j i znanosti ZSSR, po vzorcu goisenliičastega traktorja tipa »,ST'Z—NATI«- Bencinski motor so zamenjali z elektromotorjem, ki obratuje z napetostjo 100.0 V- Na elektromotorju je montirana valjasta priprava s škripcem, s pomočjo katere se dovodni kabel navija ali odvija pač kakor se traktor prtjbtližuje latti oddal, ljuje od transformatorja, ki ga napaja daljnovod visoke napetosti-Dolžina kabla dovoljuje traktorju obdelati površino 15 ha pri enem spoju (stikalu) ■ Na delu sta vedno po dva traktorja, ki se vzporedno pomikata v isti smeri- Šoferja obračata kakor kažejo svetlobni znaki na razvod ni deskii, da ne pride do prekiriižanjai kablov.
Strokovnjaki menijo, da pomeni uporaba elektr otraktor j e v ve- . liik prihranek pogonskih stroškov. Namesto dosedanjih 10—12 rubljev na 1 hektar znašajo stroški za nov način oranja le še 5 rubljev- Stroški maizanja se znižaK za 70%. Vzdrževalni strlaški nove vrste traktorja so najmanj petkrat nižjii, njega »življenjska avba« pa daljša- Celotno znižan,;.e stroškov na 1 ha računajo na več kot 10 rubljev in letni prihranek več milijonov ton nafte, več de-settisočev delovnih rok, nekaj de-settisoč vagonov-cistem, konj itd-Toda izboljšali o se bo tudii obdelovan1 e zemlje, ki gre pri navadnem oranju le do globine 15 cm, elektrotraktei- pa jo bo brez prenapeto obdelal do 30 cm globoko-Novi traktor potegne 6 plugov, ki zorjejo zemljo 2,1 metra v širino-Ravnanje je preprosto, s pritiskom na gumbe. Te dirti so pre-'izkuisli’i v kolhozu »Soutež« blizu Moskve tudi elektriotraktor na kolesih, izdelan v moskovski tvorni-ci »VARZ«. Obe vrstil elektrotrak-torja služita bodisi za olrlanje, setev itd- ter bosta pospešiti mehanizacijo sovjetskega poljedelstva-
NAMEN TRILETNEGA SOVJETSKEGA KMETIJSKEGA NAČRTA
Glavni namen triletnega sovjetskega načrta je, povečati obroke hrane. V ta namen se mo-
ra čim bolj razširiti živinoreja, da bi prebivalstvo, lahko dobivalo več mesne hrane. Izvedba načrta bo zlasti pripomogla k zboljšanju prehrane v mestih.
ff&ciali/ii lift in hi
POLJSKA ORGANIZIRA
VRAČANJE RAZSELJENCEV
Marija Dresden Lane, načelnica dobrodelniškega odseka pri IRO (International Refugee Organiza-tion) je v listu «New York Herald Tribune» opisala svoje vtise s potovanja po Poljskem, kamor je odšla, da bi ugotovila, ali je Poljska že dovolj higienično uredila otroške domove, da bi lahko sprejela svoje otroke, ki so še raz-streseni po svetu. Okoli 100 do 200 tisoč poljskih otrok je še po raznih taboriščih in zasebnih hišah v Nemčiji in Avstriji. Poljska vlada želi spraviti te otroke z njihovimi materami domov. Med materami je mnogo udov in tudi drugih žensk, ki jih je Hitler dal odpeljati v Nemčijo kot prave pravcate sužnje.
Pisateljica opisuje, kako so se Poljakinje v domovini z izredno vnemo vrgle na delo, da bi uredile čedne domove za svoje tovarišice in njihove otroke, ki se želijo vrniti. One ne sanjarijo, temveč zgrabijo za delo in gradijo na razvalinah. Osupnil jo je praktičen duh in izredna podjetnost Poljakinj. M. Dresden Lane se je vrnila iz Poljske prepričana, da je za otroke in matere na Poljskem dovolj preskrbljeno.
KUHINJSKA SOLA ZA ANGLEŽE
V ženskem kotičku nekega londonskega lista smo našli ugotovitev sotrudnice te rubrike, da v zadnjem času moški vedno bolj uvidevajo, da je treba ženo v kuhinji razbremeniti. Ne samo da Angleži vedno bolj uvajajo razne pomožne gospodinjske stroje (za pranje, likanje itd.), temveč se tudi sami urijo gospodinjstvu. Tako obiskuje več Angležev kuhinjsko šolo »Good Housekeeping« blizu postaje Victoria, med njimi celo nekaj parlamentarcev.
MEŠANJE VOLNE Z NAJLONOM
Neko holandsko podjetje je pričelo izdelovati novo vrsto mešane tkanine iz volne in najlona. Ta tkanina je kakor zatrjujejo vsaj 3krat bolj trpežna kakor blago iz čiste volne.
Davkarije so pozabile na hišne lastnike
Tržaška finančna uprava je verjetno že prejela okrožnico italijanskega finančnega ministra, ki daje navodila za pobirani e davščin na stanovanjska in dtru-ga poslopja. (Tukajšnji davčni uradii so namreč v tem pogledu popolnoma podrejeni rimskim oblastem, ko gre za tolmačenje zakonskih predpisov). Okrožnica očita davčnim uradom, da so davke na poslopja pozabili prilagoditi novimi razmeram. Za stanovanjske zgradbe lahko do heke mere upoštevajo zaporo nad najemninami, vendar — tako opozarja okrožnica — ni to dopustno pri odmerjanju davka na poslopja im na prostore,, ki služijo v ditfuigačnem namenu- V teh primerih so po mnenju ministra uresničeni pogoji za 33% zvišanje dosedanje davčne odmere. Okrožnica končno opozarja davčne urade, naj se pobrigajo za davke na nepremičnine, za katere je že potekel rok olajšav; ki so predvidene za nove gradnje.
* *
PETROLEJ TUDI V . CUCLJI?
Poročajo, da bo kmalu prišla v Grčijo delegacija nekega amer* škega petrolejskega trusta, ki se bo razigovanjala z grško vlado o načrtu za raziskovanj a morebitnih petrolejskih virov y grškem podzemlju. Po izkušnjah v Italiji in Turčiji sodijo namreč, da morajo ti petrolejski vijrii biti tudi v Grčiji- Značilna je vest, da bodo. Američani nosili vse stroške za raziskovanje.
MALTA ZAGROZILA Z
MARSHALLOVIM NAČRTOM
Anglija je v vojnem času nakazala Malti ookli 50 milijonov funtov v raznih kreditih in podporah, da bi omogočila prehrano revnega prebvilstva. Zaradi finančne krize je nedavno ustavila nadaljno podpiranje Malte. Poleg tega je del ameriško angleške mornarice izbral druga pristanišča na Sredozemskem morju za svoje oporišče, ker je Malta zaradi izpopolnitve letalstva precej zgubila kot vojno oporišče. Mnogo Maltežanov je tako prišlo ob kruh. Malteška vlada je nato poslala londonski vladi neke vrste ultimatum: Ali daste denar ali se bomo obrnili na ZDA in prosili za Marshallovo pomoč. V Londonu so razumeli in predsednik malteške vlade Boffa je nekaj izposloval.
V llaliji je preveč železarn
Predsednik družbe »Finsider« je izjavili, da je v Italiji preveč jeklarn im železarn- (Skupna proizvodnja železarskih in jeklarskih izdelkov ne prekaša namreč 3 milijone ton na leto). Glede nabave piotrtebmiilh surovin za žeileziabne je predsednik družbe poudaril, da Italija lahko dovaža železno rudo pod zelo ugodnimi pogoji iiz severne Afrike; ta ruda je zelo bogata s kovino, poleg tega jo lahko prevažajo po morju (700 milj). Za predelavo 1 tone severnoafriške rutile porabijo povprečno le 800 kg koksa, medtem ko znaša v drugih državah Evrope potrošnja goriva od 1000—1100 kg za predelavo tone železne rude- Mnoge države (ZDA, Anglija, Nemčija, Belgija) raje prihranijo1 na koksu z uvozom bogatih železnih-rud, čeprav razpolagajo z rudami, ki vsebujejo manjše odstotke kovine.
ANTI - RETICULE - ENDOTHE-LIAL - CYTO - TOXIC - SERUM Tako naj bi se imenovalo cepivo, ki naj bi starega človeka pomladilo in mu vrnilo življenjske sile. Sestavlja ga dr. Michel Bardaci! v slovitem Pasteurjevem institutu v Parizu. Nekdo je vrgel v svet novico, da je Bardaci! že uspel. Nato se je začelo pravo bombardiranje instituta z brzojavkami in pismi z vsega sveta. Na žalost je moral dr. Jacques Trefouel, ravnatelj instituta izjaviti, da je novica pre-uranjena. Treba bo še počakati. Dr. Bardach je že dosegel nekaj uspehov, toda za zdaj se vsi poskusi vršijo samo v delavnicah instituta. Vprašanje je, ali bo imel več sreče kakor Voronov ali Bogomolec.
GUMIJASTE CESTE Družba »Firestone Tyre and Rubber Co.« je dala v Ameriki prevleči del neke važne ceste s kavčukom. Njen predsednik je dejal, da gre za poizkus. Od angleških, francoskih in holandskih podjetij, ki proizvajajo naravni kavčuk, je odvisno, ali bodo A-meričani uporabljali gumi za prevlako cest. Prvi pogoj je namreč, da se znižajo cene kavčuka. Predsednik je dodal, da se je pri poizkusih na novih cestah v Ameriki in Evropi popolnoma obneslo.
Koliko kinodvoran je na svetu?
Nathan D. Golden in Earl H-Yaumg sta za »Fqneiign Commerce Weekly« z dne 6. junija t. 1. riapitealia o amek, v katerem ugotavljata, kako je poraslo številoi klinom aitoigrafov na sivetu od 1. 1947 diarie- Podatki, kj jih javljata so malo znani, deloma pa zanimivi- Za nekatere evropske države sicer niso d!o pičice točni, vendar dajejo dober splošen pregled. Podrobno je v članku podana udeležba ameriškega filma v posameznih državah.
Januarja 1949 je bilo v 116 državah 90-097 kino-dlvoran z zmogljivostjo 48,750.147 sedežev, 14,1% več kakor v 1- 1947. Prirastek pomeni zlasti v Evropi in na Dai linjem vzhodu obnovo predvojnih obratov, toda največji delež imajo- vendarle na novo zgrajene divorane.
Koliko prebivalcev odpade na eno kino-dvorano? Statistika za evropske države in ZDA, po številu prebivalstva iz statističnega vestnika OZN, maj 1949, kaže na-
s1 edin,jo sliilko:	
Švedska	2.779
Italija	5.(319
CSR	6.436
Belgija	6-604
Španija	7.709
ZDA	7.987
Francija	8.038
Norveška	8.394
Finska	8-567
Avstrija	8 933
Vel- Britanija	10.007
Danska	10.635
Švica	11.309
Nemčija	11.540
Irska	11.627
Madžarska	16-906
Holandska	22.436
Bol-garija	24-220
FLRJ	24.806
PoLjiaka	41.721
Grčija	44.412
Romunija	45-329
Tarej ni ZDA tista država, ki ima prvenstvo, marveč Švedska, kjer odpade 2779 prebivalcev na eno kinodvorano. Češkoslovaška je ina tretjem mestu in ZDA komaj na šestem. Tudi' ako primerjamo koliko prebivalcev odpade na 1 sedež je na prvem mestu Švedska, z 10 osebami na sedež. Sledi Vel. Britanija z 11, nato ZDA z 12, Belgija z 14, Italija 15, Francija in Španija 16, Irska 18, Češkoslovaška 20, Nemčija,, Norveška in Avstrija 29, Finska in Švica 31, Danska 33, Holandska 39, Madžarska 48, Bolgarija 73, Grčija 75, FLRJ 90, Poljska 103, Romunija 147.
Glede predvajanja filmov trdita člankarja, dia je od vseh na svetu predvajanih filmov 72% ameriškega izvora, v Evropi pa 52 odstotkov.
Trst pod Habsburžani
Gospodarski pogoji podreditve Habsburžanom Podpisniki zgodovinske listine V Gradcu
(Nadaljevanje in konec)
Predstavniki Trsta, ki so podpisali to listino v imenu Tržačanov so bili: Adelmo de Petazzi, Anton de Domenico, Nikolaj de Picha.
Izvirni priimek Petazzija, meni Matej Sila v knjigi »Trst in okolica«, je bil Petač, kar dokazuje tudi grb te rodbine! na tem je upodobljenih 7 žebljev v obliki pete. Sicer se je on v latinskem izvirniku podpisal de Pe-ackus (t. j. od Petačev).
Z Nikolajem de Picha pa imamo poseben račun. Ta »de Picha« je torej iz I. 1382.; med pergamenti, ki se hranijo v arhivu tržaškega stolnega kapitlja, pa je oporoka tržaškega kaplana dona Tomaža Sciabusa (t. j. Slovenca) pok. Lenarta de la Piu-
cha (torej s Pivke) z dne 11 okt. 1348., ki zapušča del svojega premoženja med drugimi tudi svojemu nečaku Juriju pok. Andreja de la Piucha. Na pergamentu z dne 4. apr. 1363. pa je podpisan notar: Nicolaus de Picha, ki se tako podpisuje tudi na naslednjih pergamentih do 3. aprila 1379. Jasno, da je ta »de Picha« sorodnik ali pa direkten potomec tistega »Sclabu-sa« (Slovenca) Lenarta, ki je pred 1. 1300 prišel semkaj s Ficke, ali kakor je pisano v latinskem originalu »de la Piucha«.
Zanimivo pri tem je tudi dejstvo, da don Angelo Marsich, ki je priobčil celo zbirko teh latinskih pergamentov v italijanskem prevodu v »Archeografo Triestino«, dosledno poitalijančuje
tudi vsa imena in priimke; tako je namesto »de Petacus« zapisal »de’ Petazi« in »Petazzi«, namesto »de Picha« pa »de’ Picca« z očitnim namenom, da s teh imen zbriše vsako sled o njih slovenskem izvoru.
Ta Nikolaj »od Petačev« podpisuje pergament z dne 13. marca 1373. kot namestnik tržaškega glavarja tako-le: Ser Adelmo de Petacus vicedominus, in kot tak je devet let pozneje podpisal Leopoldovo listino.
Da bo še bolj jasen »italijanski« značaj tedanjega Trsta, bo-
di povedano, da je naš Tomaž Sclabus de la Piucha zapustil v svoji oporoki kanoniku Janezu Gremonu, župniku »de Locha« vinograd blizu vinograda Flori-na pok. Tesulla Trine, da bo molil zanj in za njegovo sestro »Jasno«, drugi vinograd »Sino-gullu de Vre mo«, stanujočemu v Trstu, ki leži poleg vinograda i žene istega Sinogulla in Jurija »Curec de Ricmagna« (današnji j Kureti). V tej oporoki so imenovani še Martin »de Sagorian«, Janez »ne Vogliami in »Nedel- j cha« (Nedeljka) vdova »Mireči ;
Osušili so strugo Neretve
V	začetku septembra so na področju reke Neretve v Hercegovini dosegli doslej najpomembnejši uspeh na poti uresničenja velikopoteznega načrta za gradnjo največje jugoslovanske hidrocen-trale. Dogradili so obtočni predor, skozi katerega se bodo odslej stekale vode Neretve. Z velikim rovom so presekali koleno Neretve pri Jablanici in s tem omogočili gradnjo dolinske pregrade v sami osušeni strugi reke. Pregrada, za katero so v stenah soteske pri Jablanici že vsekali globoke zaseke, bo visoka okrog 80 m in bo zahtevala vgraditev 130.000 kubičnih metrov betona. Za pregrado bo nastalo ob strugi, Neretve 35 km dolgo jezero, ki bo vsebovalo okrog 320 milijonov kub. m vode. Letna proizvodnja električne energije bo znašala 900 milijonov kilovatnih ur, kar ustreza potrošnji 200 milijonov stotov premoga.
V	bližini omenjene centrale napredujejo med tem tudi dela za zajezitev Rame, ki se zdaj steka v | Neretvo tik nad Jablanico. Ta j centrala bo lahko proizvajala 700 milijonov ki’ovalnih ur električne energije na leto. Obe centrali bosta proizvajali za 500 milijonov kilovatnih ur več električne struje, kakor je znašala v predvojnem obdobju celokupna jugoslovanska proizvodnja električne energije.
Nova liigoslovaosla ladja
V	jugoslovanske vode bo te dni priplula nova motorna ladja »Srbija«, ki jo je jugoslovanska
mornarica naročila ladjedelnici v Rotterdamu. Novo ladjo so pričeli graditi v Bremenhavnu že 1-1943 na račun nemške mornarice. Ob koncu vojne je jugoslovanska država kupila na licitaciji v Bruslju ladijski trup, ki je bil dograjen za 80 odst. in 3e poverila izpopolnitev graditi6 rotterdamski ladij edeinici, ki ie naročilo pravkar tudi izvršila Ladja je dolga 534 m, ima 6.250 brutoregistrskih ton in je opremljena z Dieišelovim motorjem z zmogljivostjo 5.000 konjskih sil' ki omogočajo ladji forzino 16 miti na uro. Omenjena ladjedelnica bo kmalu izročila jugoslovanski trgovinski mornarici še drugo podobno ladjo »Makedonijo«, od katere je bil ob koncu vojne prav tako zgrajen le ladijski trup.
V CRN! GORI SO IZSLEDILI PETROLEJ
Črna gora daje v zadnjih čarih jugoslovanskim geologom velika zadoščenja. Doslej so s skromnimi sfoedštvi ugotovili večja ležišča boksita in premoga- V bazenih pri Plevi ju znašajo zaloge premoga po približnih cenitvah 'krog 1/4 milijarde ton. V severnih predelih Črne gore so odkrili tudi nahajališče cinka, barila in mangana- Veliko pozornost geologov pa so vzbudila ned / imna znamenja petrolejskih ležišč, kot so iz" virniki nafte, prisotnost podzemskih plinov itdi Detela je bogata tudi z bitom možnimi skriljevci in z asfaltom. Zdaj nameravaj0 razširiti raziskovani a petrolejskih polj z vrtanjem v. globino.
PRAŠKI VELESEJEM
Spretna propaganda
Jesenski praški velesejem prinaša vsakovrstne novosti. Češkoslovaška industrija prireja na starem razstavišču restavo športnih letal- CDK in Škoda razstavljata lokomotive, Agrostroj in Staivo-stro-j pa poljedelska in gradbene stroje. Prvikrat razstavljajo češkoslovaški obrtniki skupno- Državno podjetje Mototechna prikazuje vse vrste avtomobilov in motornih koles, med njimi nov tip motornega kolesa s prikolico in novi model avtomobila Skoda 1102.
Od inozemskih razstavljale e v prireja Sovjetska zveza- doslej naj-večjo razstavo v Pragi, na površini 400Q kv- m, polovico v »palači industrije« in polovico pred njo. Zastopanih je vseh 16 republik ZSSR- Razstavo je uredil arhitekt Uj sakov- Poljska, Madlžaska in Romunija razstavljajo vsaka na 700 kv. m prostora, Bolgarija na 500 in Albanija na 300 kv. m-Uradno razstavlja tudi Finska. V industrijski pa’ači razstavlja še holandska industrija elektro — in radio-aparatov, francoski izvozniki vin 'in likejrjer ter Švica, ki razstavlja zlasti obdelovalne in druge stroje v vellikem obsegu. Kolektivno razstavljajo tvrdke iz Italije, prvikrat so prisotne tudi Fordove avtomobilske t vernice v Evropi (Opel, — Russe!sheiml itd-)
Uprava veleseima je izdala propagandne letake, prospekte itd. v 18 jezikih; v ruščini, francoščini 'in angleščini pa b-rošu|ne o velesejmu. Za tujce prediva1 ano kratek film »Praga govori«, ki je razen v omenjenih treh jezikih izdelan Judi v španščini- Film so že predvajali na tiskovni,h Konferencah, ki so jih v 17 državah Evrope in Preklom or j a priredili češkoslovaški trgovinski zastopniki.
Zanimivo je, kako podarja u-pipava, d,a je opustila »industrijski način« propagande, ki utruja publiko in ce'o tisk. Inozemskim listom pošiljajo »individualno« pri-reieine č’anlke, fotografije itd. s čim manj vsiljivim besedilom ■ Nevsiljivo propagando za praški sejem prirejajo Judi po raznih velesejmih v inozemstvu-
ČEŠKOSLOVAŠKA IZVAZA MONTIRANE HIŠE
V	preteklem mesecu je Češkoslovaška dobavila Izraelu in Avstraliji večjo množino montiranih lesenih hiš. Ker je po teh hišah v obeh državah veliko povpraševanje, bo Češkoslovaška še letos izvozila preko priv,Rigirane 'i2' vozne družbe LIGNA vse naročene montirane lesene hiše.
Češkoslovaška zunanja lipi
V	mesecu juliju je znašal češkoslovaški uvoz iz inozemstva 3.579 milijonov Kčs in izvoz 3.14 milijonov Kčs. Plačilna bilanca v mesecu juliju je pasivna, za 43 milijonov Kčs. Vrednost češkoslovaške zunanje trgovine v letošnjem juliju jei bila za 470 milijonov Kčs pri uvozu in za 0 milijonov Kčs pri izvozu višia kakor lanskega julija.
V	prvih sedmih mesecih leto! njega leta je Češkoslovaška uvozila iz inozemstva različnega blaga in surovin v skupni vredno sti 23.864 milijonov Kčs in izvozila za 23.203 milijonov Kčs gotovih industrijskih izdelkov. "8 prvih sedem mesecev letošnje?8 leta je češkoslovaška plačilo8 bilanca pasivna v skupnem znesku 661 milijonov Kčs. V primeri z istim razdobjem lanske?® leta je bil letošnji češkoslovašk izvoz za 2.885 milijonov Kc večji. Tudi uvoz surovin je h1 za 1.057 milijonov Kčs večji lanskega in splošna plačilna h1, lanca se je zboljšala napram 1® ni za 3.756 milijonov Kčs.
Znižanje primanjkljaja češk<£ slovaške plačilne bilance v za<^ njih mesecih je povzročil izkljn6 no povečan uvoz surovin, ki osnova vse češkoslovaške in<* sirijske proizvodnje. Tudi v bodočih mesecih ne bo CeškosloV® ška svojega uvoza omejeval®’ temveč nasprotno- še bolj Sa ^°° povečala, da bi lahko z njim krila potrebe industrijske pr°,z vodnje. Istočasno bo pa tudi P0^ večala svoj izvoz, ki zlasti v m6 seču juliju ni bil na zadovolji17 višini.
der Mercano« (današnje Merče pri Povirju). Svoji služabnici pa je zapustil »unam archam (skrinjo) sclabenicam« z vsem kar je v njej. Med pričami je neki Volcassius (Vukašin), potem Marin pok. Gregorja »de Ga-broviza«, Gurman de Pasant in drugi.
Namestnika glavarja (vicedomini) pa sta podpisana: Lazar Rubeus (Rubež) in Arrigo Ravi-ca.
V tej zgodovinski listin si je Ieonold zelo natančno in podrobno zagotovil svoje pravice, Id mu pripadajo kot novemu »gospodarju« Trsta in okolice: gosposki davek na uvoz in izvoz blaga, polovico vseh denarnih kazni ter vsako leto 100 čebrov najboljše rebule; na svoje dolžnosti, da bi branil gospodarske in
druge tržaške interese, predvse nasproti požrešnim Benetk®j* pa je popolnoma pozabil. Te s« bi je prepustil svojemu namero niku, mestnemu poglavarju, naj »meščanom in sploh vsem P bivalcem mesta in okolice sto vlada in jih brani«. ^aK0, S katerimi sredstvi? Tega Pa n vi »gospodar« ni povedal. .
Posledice te politike so 21,8 , Tržačani so morali še 126 let mi braniti svoje gospodarske terese in odbijati beneške n8P j de in 1. 1508. so Benečani 7°ppa zasedli naše mesto, ki so S® g) morali že naslednje leto I /’ j,0 zopet zapustiti in sicer so zvedeli, da so se v mestu bral na Francoskem proti 1 jS združili francoski kralj ^ g. XII, papež Julij II in cesarj^^ simiiijan I.
2akcm!)lm določbe,
DOVOLJENJA ZA PREVOZ
BLAGA Z MOTORNIMI VOZILI ZA DRUGE OSEBE
UKaz št. 177. (24. VIII 1949) Predvideva nekatere nove predpise o izdajanju dovoljenj motornim vozilom, ki prevažajo blago za osebe, ki niso lastniki vozil-Med drugim določa ukaz, da se smejo izdati dovoljenja za 1 tovorni avtomobil z nosilnostjo nad 15 stotov tistim tvrdkam, ki so imele redno dovoljenje, a so prenehale s prevažanjem v obdobju nied 1 .XI.1939 in 8.V.1945 ter po Prenehanju prevažanja niso dobile drugega dovei! en a- Prom; e, (katerim morajo biti priloženi dokazi) se morajo vložiti pri nadzorstvu za civilno motorizacijo v Trstu do 31. decembra 1949. Prav tako se lahko izdajo tvrdki nova dovoljenja v primerih, kjer so bili tovorni avtomobili, trikolice in priklopni vozovi prodani, demontirani ali uničeni, in sicer v roku 6 mesecev od prenosa lastnine. demontaže ali uničenja. Kdor kupi tovorni avtomobil lahko dobi dovoljenje za prevoz blaga, če ima prodajalec redno dovoljenje za isti tovorni avtomobil, izdano na področju in če izrecno in brezpogojno izjavi, da se odpove svoji pravici zaprositi Za prenos tega dovoljenja na drug tovorni avtomobil, ki ga že ima ali ki bi ga kupil v nadomestilo prodanega avtomobila. Odpoved mora biti pismena in mora biti podpis overjen po notarju. Ta dovoljenja se lahko izdajajo tudi za tovorne avtomobile, ki so prišli v last prosilca po 31. januarju 1948, če prodajalec po Prodaji tega tovornega avtomobila in v njegovo nadomestilo ni dobil dovoljenja za drug tovorni avtomobil in če se odpove svoji bravici zaprositi nadomestilo dovoljenja. Dedičem, katerim pri-stoja na podlagi dedne pravice lastninska pravica na tovorni avtomobil se sme' izdati novo dovoljenje za isto vozilo- v roku 6 mescih od registracije prenosa lastninske pravice.
Uradni list št. 24 (1. september 1949) vsebuje nadalje naslednje Ukaze:
Ukaz št. 178 spreminja nekate-
Predpise o socialnem zavarovanju osebja javnih prometnih Ustanov. Določbe se nanašajo v Slavnem na urad za socialno
skrbstvo.
Ukaz št. 179 določa, da se vse u° 30. junija 1950 dodatni davek °d Prenosa delnic po čl. 16 enot-Uuga zakonskega besedila št. 537 ? dne 9.III.1942 odnosno ukaza st. 376 z dne 8.V. 1947 ne bo pobiral.
Ukaz št. 180 predvideva povišanje davčnih olajšav preduj-bte in posojila v zvezi s cesija-^1 ali zastavi jen jem terjatev (žalski odlok 19. XII. 1936 štev. 170) vse do 31. dec. 1950.
Carinski predpisi
ŽIVINA ZA ZAKOL
odlokom italijanskega ministr-v v® za poljedelstvo, ki bo stopil D^Tjetno v veljavo tudi na našem uročju, bodo vso uvoženo go-eio živino in konje, ki so nagnjeni za zakol, označili z žigom
levi strani gobca, poleg tega v°do konjem ostrigli rep in gri-j°' Od’-olk ima namen preprečiti, 7, bij uporabljali uvoženo živino a rejo ali delo.
, IVav tajko je italijanska vlada zdravstvenih razlogov prepove-9 u vsak uvoz živali ali žival-
skih proizvodov iz Afrike in Azije- Prepoved se nanaša tudi na vse eksotične živali.
POSLOVNI PROMET IN SVEŽE RIBE
Car imame lahko opraste davka na poslovni promet ob uvozu svežih in zmrznjenih rito, ki so namenjene neposrednji potrošnji, na podlagi izjave uvozlnika. Doslej so morali uvozniki potrditi z dokumenti, komu so ribe izročili.
Pojasnilo in imboeli
Še o javnih napisih
Ker se je v zadnjem času nad-izettijtvo občimik|ilh| - organov nad javnimi napisi in reklampimi izveski v trgovinskih in obrtniških podjetjih, zelo poostrilo, borno v naslednjem na kratko povzeli vse tozadevne določbe, na katere smo člane » Gospodarskega združenja« že večkrat opozorili.
Glede uporabe slovenskega jezika prj javnih napisih ni nobenih omejitev- Zakon, ki je prepovedoval uporabo s' ovensklh napisov je bil formalno ukinjen. Odpravljen pa je prav tako zakon, ki je določal petkratno takso z.i napise, ki niso bili sestavljeni v italijanščini.
Za napise in izveske v trgovinskih iln industrij sivih -obratih veljajo v ostalem naslenije določbe:
1)	Za vsie napise, ki so trajno in v celoti viidni s cest ali trgov in ki niso v izložbah, je potrebno predhodno dovoljenje občinskega urada- Vsi ti napisi so brez jZ era« podvrženi predpisanim dav' kom.
2)	Pri napisih, izveskih itd-ki so izpostavil eni v notranj osti obratnih prostorov ali v izložbah moramo razlikovati napise, ki obsegajo nad 5Q kvadratnih dm površine (n. pr- kvadrat s stranico 22,5 cm) in napise z manj kakor 50 kv. dm površine. Prvi, l- j. napisi nad 50 kv- dm površine s,, v \ sa-kem primeru podvrže li dovoljenju ter davščini. Glede napisov,
k: obsegajo manj kakor 50 kv. dm površine, pa moramo zopet razlikovati dva primera: če so taki napisi, izveski, itd. -r zvezi s poslovanjem podia.ia, v kateiem So” razstavljeni, niso podvrženi nobenemu predpisu,- Ce pa niso ti predpisi v zvezi z obratom (na pr- napis o neki pijači v mamur fakturni prodajalni), je potrebno zanje občinsko dovoljenje ter so podvrženi davku.
Izvajanje zadnje točke do'oćb je precej sporno- Občina se je namreč postavila na stališče, dai je v.saik napis (torej tudi napis izpod 50 kv. dm površine v notranjih prostorih ali v izložbah) podvržen davščini, če vsebuje besedilo reklamnega Značaja. Po takšni razlagi bi bilo na pr. dovoljeno izpostavljati brez vsake davščine napis s samo označbo proizvoda (na pr- »istrsko vino« ne pa napis z dodatkom pohvale ali reklame (na pr- »istrsko vino najboljše kakovosti«).
Za dosego dovoljenja (kjer je to potrebno) morajo prizadeti vložiti prošnjo na kolekovanemi papirju (lir 24)- Prošnje se vlagajo na občini, na trgu Edinstva »Unità« (soba 44). Vloga moral vsebovati naslednje podatke: širino in dolžino napisa ali izveska, besedilo, kraj izpostave ter ploi možnosti tudi čas izpostave.
P "poročamo vsekakor članom/ naj uredijo zadevo v pogledu starih napisov, za katere nimajo še dovoljenja.
Slovenski izrazi v Čevljarski široki
Gospodarska šola oblačilne stroke v Ljubljani je sestavila seznam slovenskih izrazov v čevljarski stroki- Ker se je tudi na našem področju v teku stoletij vrinilo v izraze, ki jih uporabljajo naši obrtniki, mnogo italijanskih in nemških popačenih tujk prinašamo v naslednjem seznam pravilnih izrazov, ki je bil objavljen v »Obrtniku«, vestniku obrtništva Slovenije- Menimo, da bodo nove izraze naši strokovnjaki razumeli brez posebne raz" a ge:
Orodje: čevljarski, prirezovalni, izrezoval'.ni nož, krivec, kladivo, klešče, ščipa'ke, natezalke, ozke natezalke, kline ar, ročaj za šilo, - navadno, ob odino; prešivalno šilo, tr togi’ata pilai, osla, strugača, strgulja, zabijalo za obročke in za kljukice, šapa. zofočar, nazobčan, okrasno, rezilno kolesce, g" ad Unica, gladiina kost, obrezilinik, šestilo, čevljarsko merlilo, tišča, dol-bilo, prebijalo, izbi alo, petni gla-diilnik, g'adi’nik za petnii in zgibni rob, zarobne ploskve, leščerba, nožnica, naprstnik, naročnik, palč-jak, uganjač, vij er, škarje, žlica za obuvanje, kljuka, natezovainik, o-krasni sekači in prebiljači, žabice, pi1 a za sekanje, kapa, kliu-ka za škornje, kopita, goba, cvekovke, ščetke, naložki, nabitki, klešče za-viihovailke, nateza1 na plošča, rožnik, škornjevke, izzuvač ali zajec, žigato, črtal ec za obris noge, li-š čil n a ščetka ali liščilka-
Stroji:	ago stiskalnica, stroji
za tanjšanje za izsekovanje, za rezanje podplatov, za rezkanje pet,
italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je v začetku septembra izdalo predpise za izvajanje italijansko-jugoslovanske trgovinske pogodbe, ki je bila kakor znano podpisana 4. avgusta t. 1. in bo veljala do 3. avgusta 1950.
Plačevanje in obračunavanje kompenzacij se bo vršilo kakor doslej na podlagi petletnega sporazuma, ki je bil podpisan 2. novembra 1947. Zasebne kompenzacije in reciprocitetni posli niso dovoljeni. Kontingente blaga, ki so predvideni v prilogi A in B sporazuma in ki so podvrženi izvoznemu ali uvoznemu dovoljenju, ne bodo predhodno razdelili, upoštevali pa bodo le posamezne prošnje, ki bodo prispele na ministrstvo po 15- septembru tega’ leta. Pri izdajanju dovoljenj bodo načelno upoštevali predvsem; tvrdke, ki lahko dokažejo obstoj tradicionalne poslovne povezave z jugoslovanskimi tvrdkami ali ustanovami in ki lahko izkažejo sklenitev posla z jugoslovanskimi podjetji s korespondenco ali fakturami »pro forma«. Za izvoz, ki je podvržen dovoljenju in ki se nanaša na kovinske in mehanične izdelke, na industrijske naprave, instrumente, stroje, ter kemične proizvode morajo prosilci navesti točno tehnično označbo proizvoda, opisati njegove tehnične značilnosti in priložiti, če je treba, načrte, fotografije itd. Raški premog se bo lahko uvažal le v skladu s predpisi odbojra za premog glede vrste in cen blaga, izvrševale pa ga bodo le podjetja, ki gorivo uporabljajo ali ki se ba-vijo s to panogo trgovanja. V temi pogledu je potrebna tozadevna izjava trgovinske zbornice.
Ministrsko uvozno dovoljenje I
za glajenje petnega čela, za smtrkanj e pete, za smirkanje zgibov, za pobiranje robne ploskve, za šivanje podplatov, za prešivanic podplatov, za zbijanje klinov; le-voročni in desnoročni šivalni stroji. Ci lindrskii šivalni stroj, čistilni stroj, izdolbiilni stroj za podplate, prešiivalni stroji, čoki za izsekovanje.
Oprema v delavnici delovna miza, stoli, police za kopita in čevlje, omara za čevlje, omara za orodje ali or odraca, deska za pri-rezovanje, steklena plošča za tanjšanje-
Gospodarski uradi ZVII
Na pismeno prošnjo uredništva »Gospodarstva« z dne 23- avgusta, je Urad za obveščanj e (Public infarmation office) v svojem pismu z dne 9. septembra sporočil naslove gospodarskih uradov ZVU, ki jiih objavljamo:
Glavni stan Zavezniške vojaške uprave angl oameriske cone Svobodnega tržaškega ozemlja — Headquiartarls Alltied Military Government British-United States Zane Free Territory of Trieste — Ljudski dom (Casa del Popolo), ul. Teatro Romano-
Pravni oddelek — Department Legal Affairis. — v palači »Javnih dal« (Lavori pubblici).
Luški nadzorstveni urad — Department of Fort Authority — Trg edinstva (Unità) palača »Tržaškega Lloyda« (Navy House).
Urad za obveščanje javnosti — Public Information Office — Ljudski dom.
Urad za javno varnost — Department of Public Safety — Sodnija (Palazzo di GMstiziia)■
Ravnatelj urada Za gospodarstvo in finance -— Director of Finance and Economics — Ljudski dom.
Urad za socialno skrbstvo — Department of Social Assistane e — ul- Canali pic coi’o št. 1.
je potrebna za vrste blaga v naslednjem seznamu: suhe češplje, suhe gobe, sladni izvleček, suha cikorija, fižol, govedina in teletina, ter meso drobnih živali, mast in slanina, čreva, perje, konser-virane ribe V olju, prašičje kože, železniški pragi, drva, vezane plošče, furnir, oglje, les za izdelavo godal, raški premog, istrski bnklsliit, f er okrom, kremicnski in livarski pesek, cement »La Fargue«, buhač, rafinirani svinec, baker, antimon, opij, alkaloidi in zdravila.
Pri izvozu iz Italije morajo izvozniki preskrbeti izvozna dovoljenja za naslednje blago: riž, tkanine iz bombaža in jute, ani-linska barvila, dušična gnojila, gumijasti plašči in zračnice, električni in telefonski kabli (vključeno podmorski), kovinasta sita za industrijo papirja, železo, fe-rosilicij, ležaji, valjani in profilirani aluminij, cevi iz surovega železa in jekla, jeklene vrvi, zlitine iz surovega železa in jekla, aluminij v palicah, optična stekla in tehnični pripomočki, trolejbusi in tramvaji, avtombbili, Kamioni in prikolice, mehanične delavnice na avtomobilih, kompresorji, pnevmatična kladiva in pritikline, električni generatorji, elektromotorji in transformatorji, električne naprave in električni izolatorji, grafitne elektrode, Die-selovi motorji in drugi manjši motorji z nadometnimi kosi, pre-cizijski aparati, črpalnice s pritiklinami, aparati za telegraf in telefon, traktorji, žerjavi, orodni stroji za obdelavo lesa, stroji za javna dela s pritiklinami, nadomestni kosi in pritikline za stro, je, ter vse blago, ki ni izrecno omenjeno v seznamih izvoznih J kontingentih.	|
PREDPISI ZA IZVAJANJE
Jugoslovansko-italijanske trgovinske pogodbe
ljudskega štetja 31. de-sieri	nam prikazujejo na-
a^'o sliko. Prebivalstvo Trsta telice: 157 466; med temi 71-806 sinjih domačinov; 2.000 ogr-državljanov, 22-350 inozem-ž(2i, teh 16.590 italijanskih dr-^J-ianćv) in 61-310 avstrijskih šfc'i?y^arioy P° SPolu 75-493 mo-in 81-973 žena.
v -j,0 Poklicu in opravilu je bilo 2$ JUtu največ obrtnikov, in sicer 'K od katerih je imelo 1-295 k ?0stranski zaslužek. Izmed teh m-«° največ krojačev (ozir- šv-je , .-n čevljarjev (10.781), potenj
K
bilo
Tske
največ deležnikov stav-obrti (2.790), lesne, obrti
obrti <Z-7S0>, tesne obrti ti >■ . > izdelovalcev pijač (2-355) ti0 (2-038). Z železno in jekle-5 rt;° £e je pečalo 2-011 oseb, ti , 'lrHmi kovinami 427, s kameno 'WejnČeno obrtjo 975, 1701 je bilo hTu 0Vaicev strojev, orodja in in-Iprafentov; 327 tkalcev; 527 po-ràh)V (Oskarjev in tem podob-USj..’ 3-9izdelovalcev papirja in ihikj’.ter 314 predelovalcev ke-J1”1'3'- Svoje posebne obrtnosti oznanilo 667 oseb.
Go spoteki položaj naše pokrajine
NA KONCU PRETEKLEGA STOLETJA
S trgovino in prometom se je pečalo takrat 24-559 oseb, od katerih je imelo 833 še postranski zaslužek- Trgovcev z blagom je bilo 7-319, s prevažanjem po suhem se je bavilo 3-306 oseb, po vodi 1-969. Denarnih in kreditnih trgovcev je bilo 700; 11.265 pa se jih je pečalo z mešalno trgovino-Poljedelcev (vključeni so vrtnarji) in živinorejcev je bila 7-967, od teh 707 s postranskim zaslužkom. Z ribarstvom se je bavilo 447, z gozdarstvom 54 in z rudarstvom 36 oseb-Dvornih, državnih in deželnih uradnikov je bilo 4.100 in od teh je imelo še 174 postranske dohodke; aktivnih vojakov je bilo 1-995; samostojnih oseb 899. Od rent in podpor jih je živelo 3-772, v zavodih, šolah in preskrboval-nicah je bilo 2-903, brez posebnega poklica pa 1-103 oseb-V Istri je bilo 153.343 poljedelcev in živinorejcev; 3.457 ribičev, 707 rudiarjev in 228 gozdarjev■„ Obrtnikov je bilo v Istri 17-095 in sicer 4-260 izdelovalcev oblek in obuval, 2-152 stavbarjev, 2-149
lesnih obrtnikov, 2.104 obrtnikov železnim in jeklenin, 1.337 izdelovalcev strojev; orodja ih inštrumentov; 1-835 izdelovalcev pijač; 748 v živilski obrti, 736 kamnosekov lončarjev, 369 tkacev, 282 drugih kovinskih obrtnikov, 133 izdelovalcev kemikalij; 68 poligrafov, 50 izdelovalcev papirja in usnja, 165 brez določene obrti-
Trgovcev je bilo v Istri 10-534-Največ se jih je pečalo s prevažanjem po morju (3-144) in po suhem (1.308). Z blagom jih je trgovalo 1-718, z denarjem in vrednostnimi papirji 16, z mešanim bagom 4-984.
Od l- 1869 do 1880 je število prebivalcev mesta in okolice naraslo od 123.098 do 144.844, torej Za 21.746 glav; ves prirastek pa' je šel na račun mesta, medte??! ko se je število okoličanov, zaradi !
neugodnih gospodarskih pogojev; | ni prav nič pomnožilo-
Prvo ljudsko štetje po narodnosti se je izvršilo L. 1850, ko so našteli v Trstu z okolico 26.948 Slovi\icev in 51-695 Italijanov, v Istri pa 38.878 Slovencev, 88.343 Hrvatov in 85-778 Italijanov-
Po občevalnem jeziku so našteli l- 1880 v Trstu in okolici 26-263 Slovencev in 88.887 Italijanov ter 5.359 Nemcev in drugih- V Istri pa 121-732 Hrvatov, 43-004 Slovencev in 114-291 Italijanov.
Leta 1890 so našteli (tudi na podlagi občen- jezika) v Trstu in okolici 27.725 Slovencev, - 100-039 Italijanov in 7.651 Nemcev in drugih. V Istri 44-418 Slovencev, 140-713 Hrvatov 118.027 Italijanov ?n 5-004 Nemcev- V mestu samem je bilo l- 1880: 2.817 Slovencev, l. 1890 pa 8-564-
Urad za razseljene osebe (begunce) in manjšinske zadeve — Gff.ices of Displaced Pepsons and Minority Affair-s — Obala 3. novembra št. 9 (Riva 3 nov-)-
Vojaški urad za izdajo dovoljenj — Military Perm.it Office — Palača nekdanje prefekture, Trg edinstva.
Urad za javno zdravstvo — Public Health Office — ul. Canal piccolo 1.
Prosvetni urad — Educati«!
Office ___ ul- vojvode D’Aosta
(Duca D'Aosta) št- 4.
Urad. dela — Department of Labor — Obeirdankov trg (Piazza Oberdlan)-
Svetovalec za poljedelstvo i-ri ribarstvo — AgrlicUlture and Fi-sherieis Adviisor — Ljudski dam-
Oddelek za industrijska posojild
—	Industriai Loans Section — Ljudski dom.
-	Urad. za javna dela — Department of Public Services — palača »Javnih del« (palazzo Lavori pubblici)
Oddelek za pošto in telegraf — Post and T el ec ommunications — poštna palača (palazzo- dfella Posta)-
Oddelek za proizvodnjo — Department of Production — ul-Mac chiavelli 1-
Oddelek za trgovino — depart-ment of Commerce — ul- Genova 9-
Oddelek za prehrano in preskrbo — Food an' Suppily Office — ul. Canal piccolo 1.
Urad za nadzorstvo cen — Priče Control Office — ull- Canai piccolo 1-
Oddelek za prevoz — Depart-
menit of Transportation — želez-toiška palača (pailazzo Ferrovie) na Poštnem trgu.
Urad misije Uprave za gospodarsko. sodelovanje — ECA, ki ni sestavni del ZVU, je v ulici Cavour št. 1.
Naslovi ostalih gospodar skifi uradov, ki niso vključeni z ZVU:
Luška agencija ameriških sil v Avstriji — Port Agency of United States Fbrces in Austria — Novo pristanišče; (pri Sv. Andreju).
Urad za pomoč vojnim oškodovancem — War Relief Services — ul. Canal piccolo 1-
* *
OLAJŠANJE FSITOPATOLOSKE SLUŽBE
Urad za poljedelstvo ZVU je določil, da mora krajevna poljedelska poizkusna postaja pregledati ob uvozu le naslednje blago: marelice, breskve, kostanje, hruške, jabolka, cvetače, krompir ter rastline in dele rastlin- Ker je na italijanskem ozemlju fitopatolo-ški pregled obvezen za vsakovrstno sadje in zelenjavo, morajo biti odslej morebitne pošiljke v Italijo opremljene 8 potrdilom tukajšnjega fitopatološkega urada- Vendar se. do dokončnega sporazuma z italijansko vlado zaenkrat lahko pošilja v Italijo blago brez vsake formalnosti,
* *
Saharin je odslej v Franciji v svobodni prodaji po vseh lekarnah. Tako je odredila, francoska vlada. Listi pristavljajo, da je saharin bil že davno v prosti prodaji. ■
Razgled po pristanišču
V zadnjih 14 dnevih so prispele v naše pristanišče naslednje ladje:
Ameriška ladja »Jakob Lucken-bach« (7000 ton, New York) $ večjim tovorom moke namenjene Avstriji.
Ameriška ladja »Exmonter« (8000 ton, New York) je izkrcala razno blago in vkrcala 51 vagonov pohištva in drugih hišnih potrebščin židovskih izseljencev-
Italijanska ladja »Siculo« (3000 ton, Neapelj) je vkrcala ra:jno blago med drugim tudi 6 vagonov jeklenih plošč (približno 100-000 kg) namenjenih v Aleksandrijo.
Jugoslovanska ladja »Zagreb« (4500 ton, Reka) je ob pomolu V. v luki pri Sv. Andreju naložila večji tovor lesa namenjenega v Beirut.
Panamska ladja »Merope« (7600 ton, Panama) je iztovorila v hangarju 58 v luki pri Sv. Andreju 3000 ton sladkorja-
Druga panamska ladja »Socrates« (7500 ton, Panama) je izkrcala večjo količino olja v sodih in1 razno drugo blago ameriškega izvora.
Ameriška ladja »Celestial« (7000 ton, Oregon, Prudential Line) je iztovorita žito v ' silos.
Italijanska ladja »Pontinia« (2000 ton, Ancona).
Jugoslovahska ladja »Šabac« (3000 ton, Reka) je izkrcala večjo količino bombaža egiptskega izvora.
Italijanska ladja »Chioggia« (3000 ton Benetke) je iztovorila 40 ton raznega blaga.
Ameriška ladja »Henry Lontb« (7200 ton, Baltimore) je izkrcala večjo količino moke za Avstrijo in razno drugo blago.
Izraelska ladja »Rojan Bor-chard«	(1500 ton, London), ki
pluje pod angleško zastavo je vkrcala v glavnem zaboje židovskih izseljencev za H alfo-
Italijanska ladja »Abbazia« (4000 ton, Benetke) je izkrcala 50 ton raznega blaga ter vkrcala večji tovor zabojev židovskih izseljencev za Haifo-
Panamska ladja »Torres« (5000 ton, Tela) je priplula v Staro luko. Istotam je prispela ameriška ladja »Golden Eagle« (7000 ton, |
New York) z večjim tovorom raznega blaga-
Ameriška ladja »Golden State« (7000 ton, Wilmington Del. States Marine L4jrees) z raznim tovorom.
Ladja Tržaškega Lloyda »Onda« (7000 ton je iztovorila 1400 ton raznega blaga in vkrcala med drugim tudi večjo količino papirja in celuloze- Namenjena je v Indijo.
Ameriška ladja »Kyska« (6500 ton, New York) je iztovorila ob hangarju 58 v luki pri Sv- Andreju večjo količino moke naravnost v železniške vozove namenjene v Arnoldstein v Avstrijo.
Ameriška! ladja »Exford« (7000 ton, New York) je izkrcala razno blago
Grška ladja »Heron II« (4000 ton, Pirej) je prispela iz Pireja prazna in je \naložila ob pomolu v luki pri Sv- Andreju tovor lesa. lesa.
Jugoslovanska ladja »Solin« (1200 ton, Vranjic) je po kratkem bivanju v našem pristanišču odplula v Istanbul z približno 260 ton raznega blaga-
Panamska ladja »Aseona« (3000 ton, Tela) je naložila 10 vagonov že večkrat omenjenih zabojev židovskih izseljencev ter odplula v Haifo.
Francoska ladja »Commandant Dorise« (6000 ton, Dunkerque) je pripeljala 400 ton kopre (copra) iz Salata na Filipinih in jo je razložila ob hangarju 71 v luki pri Sv. Andreju, naravnost v železniške vozove namenjene v Avstrijo.
Italijanska ladja »Giuseppe Croce« (3000 ton, Torre del Greco) je vkrcala tovor lesa za Grčijo in Turčijo-
Italijanska ladja »Barletta«, kU so jo popolnoma prenovili in popravili v. naši ladjedelnici in je last plovne družbe »Adriatica«, je nastopila svoje krstno potovanje) na novo ustanovljeni brzi progi Trst — Turčija-
Ladja domačega Lloyda »Jeruzalem« (Gerusalemme), ki bi morala odpluti v Egipt in Indijo že v petek 9. t. m. ob polnoči z večjim tovorom raznega blaga in potniki. je zaradi stavke mornarjev, ime'a občutno zamudo-
To so. seveda uradne številke nam nenaklonjenih oblasti, vsled' česar so število Slovencev in Hrvatov skrčili kolikor je bilo le mogoče- Kakšno korist so od tega imeli je zgodovina deloma že pokazala- Sicer pa »U tempo è galantuomo« (čas je poštenjak) trdijo naši dragi sodežeiani!
Malo pred koncem prejšnjega stoletja so si okoličani ustanovili »Kmetijsko vrtnarsko družbo za Trst in okolico«, se je lepo razvijala in Zelo uspešno delovala, dokler je niso fašisti zaplenili-
Vse obdelane zemlje je bilo v tržaški okolici 8.677 ha in sicer 768 ha njiv, 1-130 ha travnikov, 152 ha vrtov, 1.087 ha vinogradov, na 44 ha so rasli kostanji in oljke na 2 ha pa murve. Travnikov je bilo 1-129" ha, pašnikov 61-615 ha, gozdov 2-297 ha; neplodnega sveta, zidišč in dvorišč pa 785 ha. Pšenica se je pridelovala l- 1895 na 116 ha, rž na 141 ha, ječmen na 107 ha, koruza na 319 ha, stročnina na 37 ha, krompir na 30 ha, detelja na 17 ha, ajda
(kot . strniščni pridelek) na 210 ha, korenje na 63 ha, sočivje nct 16 ha in mešana krma na 35 ha.
Na vsakem hektarju (se je 1-1895 pridelalo v tržaški okolici 13 hi vina, odnosno 8 stotov pšenice, nekaj manj ječmena, še manj rži (6 stotov); krompirja 16,8 st-, olja 11,2 st., koruze pa le 4,4 st-Deset let pred tem je vinski pridelek mnogo večji, im sicer 21,1 hi na ha, prav tako tudi pridelek krompirja (29,8 stotov na ha).
Trst z okolico je imel l- 1895, kakor že omenjeno, le 1087 ha vi-nogradov in še ti so bili po trtni uši popolnoma okuženi. Ti so dali le 14-040 hi vina; t- j. samo 73,5e/o od srednjega pridelka prejšnjih 20 let. Most so prodajali p c' 20—25 goldinarjev, boljše blago tudi po 28 goldinarjev za hi (100 litrov ) ).
Povprečne cene za naslednje pridelke so bile 1- 1895: pšenied 6,79 goldinarjev za hi, rž po 4,22 gold., ječmen po 3,02 gelei-, oves po 3,68 za hi-	—od—
IKÌM PREGLED
V	začetku septembra, kakca- smo zabeležili v zadnji številki našega lista so se cene nekaterih poljedelskih proizvodov po dolgotrajnem nazadovanju pričele zopet nagibati navzgor■ Proizvajalci so upali, da se bo tendenca naraščajočih cen še okrepila. Trg pa je takoj odgovoril z zmanjšanimi nakupi \na debelo in na d -obno-Previdnost je namreč postala izrazita poteza sedanje trgovine. Cene na debelo so se zaradi tega ustalile in vse kaže, da smo pri-d obdobjem p ecejšnje tržne stalnosti. V bližnji bodočnosti ni vsekakor pričakovati velikih presenečenj. Vprašanje prilagoditve cen v prodaji na drobno kvota-cijaim na debelo je še vedno predmet živahnih razpravljanj.
**
ŽITARICE
R.n žitaricah se na sr1' osno opaža stalnost cen, le za koruzo predvidevaj o nadeli ini o pocenitev-V bistvu se je med raznimi vrstami žitaric ustvarilo normalno sorazmerje cen. Na bližnjih tržiščih Benečije se najvišje in najnižje cene žitaric sukajo okrog naslednjih kvotacij:	pšenica I
(1949) 6.600-6.800, II 6.500-6.650, III 6.400-6.500; ječmen 3.800-4.000; oves 4.100-4.300; koruza 4.800-5.300.
ŽIVINA
Cene živine so ostale v glavnem na prejšnjih kvotacijah, le v nekaterih središčih so še vedno v zmernem nazadovanju. Razlike cen med raznimi tržišči pa se polagoma ublažujejo. Tendenca podražitve na trgih prašičev, ki so jo beležili na koncu avgusta, se je V glavnem ustavila. Dajemo najnovejše cenike naslednjih tržišč:
Rovigo: voli 230-240 lir za kg žive teže, krave 200-240; teleta 350-380, biki 200-220; pitani prašiči 230-260; prašički 190-200; kokoši 400-430; golobi 300-350; race 330-350; gosi 220-240; zajci 150-160 lir za kg.
Reggio Emilia: voli I 230-270, Il 200-230; krave I 200-230, II 170-200, III 120-240; teleta od 50 do 70 kg 350-380, od 70 do 90 kg 380-410, nad 90 kg 410- do 430 lir za kg.
MLEČNI IZDELKI
Cene masla so pričele zopet naraščati, kar sicer ustreza sezonskemu obdobju vendar nasprotuje dejstvu, da so cene tega važnega mlečnega izdelka dosegle razmeroma previsoke cene. Precej krepke cene se beležijo tudi pri trdih sirih; v nazadovanju so cene mehkih sirov, zlasti »gorgonzole«.
V	Emiliji so zadnje < ene naslednje: maslo 800 lir za kg (domača proizvodnja); parmezan 1947 prvovrstni 1.300-1.350 lir za kg, isti 1948 1.000-1.050; ementhal, 45 odst. maščobe 570 lir.
VINO
Na vinskem trgu vlada, negotovost. V južnih predelih Italije, kjer gre trgatev že proti koncu, prodajajo proizvajalci grozdje po zelo nizkih cenah: 2.500-3.000 lir za stot (lani 4.200-5.000). Značilna pa je podražitev nekaterih vrst vina na trgih severne Italije; vendar opazovalci menijo, da gre za začasno konjunkturo, kar potrjujejo tudi najnovejši ceniki vinskega trga, ki beležijo' nizke Cene zlasti na področju vina slabše kakovosti.
Verona: za hi stepi »Valpolicella« 425-445, soave 425-445, bardolino 405-425, »Verona« 359-415.
Firenze: rdeča vina boljše kakovosti 11-12 stop. 5.000-6.500 lir za hi, 12-13 stop, 6.500-7.500, 13-14 stop. 7.500-8.500; običajna rdeča vina 9-10 stop. 2.500-3.200, 10-11 stop. 3.200-4.000, 11-12 stop. 4.000-5.500 lir za hi.
Bari:	črna vina za rezanje
»Barletta« 440-480 lir za hi stop., fina vina »Gorato« 350-370, ista običajna 320-330. Lecce: rdeča vina 14 stop. 370-380 lir za hi stop.
OLIVNO OLJE
V proizvodnih središčih olivnega olja vlada po nedavni podražitvi tega blaga, precejšnje mrtvilo. Krepkejše cene beleži tržišče , olja boljše kakovosti. V Bariju so zadnje kvotacije naslednje: Olje ekstra največ 1 stop. kisline 550-570 lir za kg; fino do 1,5 stop. kisline 510-530, isto do 2 stop. kisline 480-500; običajno s 5 stop- kisline 430-445 lir. V Lecceu kvo-tira fino olivno olje do 2 stop. kisline 500-510 lir za kg. od 2-5 stop. kisline 480-490 lir za kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA
Nepričakovano so cene konser-viranega paradižnika nove proizvodnje poskočile. Industrija konserviranega sadja sploh s0 namreč že dolgo časa bori s tržno depresijo. Zadnje cene so za primerjavo v Parmi naslednje: 3 krat koncentriramo b'aso I vrste; 152 lir za kg, 2 krat koncentrirano v posodah za 200 gr. lir 55, v posodah za 0,500 gr. 220, v škatlah za 1 kg 210, v škatlah za 5 kg
Mednarodna trgovina zasleduje z veliko pozornostjo potek indeksa proizvodnje in potrošnje. Na te indekse naslanjajo opazovalci svoja predMidievanja. V sedanjem obdobju pričakujejo s posebno pozornostjo biltene o poljedelski proizvodnji- Vest, da so n. pr. v ZDA pridelali 138.QQ0 hal bombaža več kakor so predvidevali v začetku avgusta, je takoj povzročila padec kvotacij na ameriškem tržišču bombaža- Kvotacije pa so se pozneje usmerile navzgor, ko so iz drugih v.irov izvede'i, da je porast bombažne proizvodnje v primerjavi z lanskim letom nekoliko manjši- Žitarice so ohrani1 e stare kvotacije, ker so si trgovci [ že plred meseci ustvarili precej točno sliko o mednarodni proizvodni; li in plotlilošnji. Trgovina industrijskih izdelkov in kovin poteka v znamenju stalnosti. Na tem področju je trgovanje precej živahno, kar pa prepisujejo ne toliko izboljšanju splošnega gospodarskega položaja, kolikor o-kolnosti, da so veliki potrošniki vjn prekupčevalci iz previdnosti krčili svoje zaloge blaga in da morajo zdaj te zaloge nujno dopolnjevati.
* *
ŽITARICE
Zapadna Evropa bo pridelala letos okrog 251 milijonov stotov pšenice, t. i. približno to’iko kakor lani, a znatno več kakor v 1. 1947- (171 milijonov stotov). V primerjavi z lanskim je pridelek pšenice večji v Italiji, Švedski. Belgiji in Danski, nekoliko manjši pa v ostalih državah.
Svetovna proizvodnja riža je letos v pr im er‘a vi z lansko znatno
175, za 10 kg 170; 3 krat koncentrirano blago v posodah za 200 gr 270, za 500 gr 235, za 1 kg 225, za 5 kg 190, za 10 kg 185 lir.
Zaradi slabih poslov se pritožuje tudi italijanska in tržaška industrija konserviranih rib, in to kljub precej slabim uspehom letošnjega ribolova. V Trapani nudijo po zadnjih cenikih fco vagon, vključena embalaža: tuno v olju po 780-800 lir za kg, sardine 380-400; škombri 360-380 lir za kg. V zalogah tovarn konzerviranih rib je nakopičenega mnogo blaga.
RAZNA ŽIVILA V TRSTU
Maislo 1100—1200 lir za kg na debelo, sir gorgonzola 680—720, furlanski sir 460—650, ovčji sir 100Q—, Emmenthal 720—760; slanina 340—350, mast 360—390, šunka »Praga« 1090-—, furlanska salama 1150; krušna bela moka 85 do 95, koruzna moka 70—77; kava Brazil 660—720, Santos ekstra 900 do 920, Costarica 1000—1030, San Domingo 940—960 lir za kg na debelo-
napredovala (7.500 milijonov buš-(Ljev proti 7-219 mitóiiomov). V obdobju 1940—43 je znašala letna povprečna proizvodnja riža 6.994 bušljev, v obdobju 1935 39 pa 7-323 milijonov bušljev-
V svetovni trgovini žitaric je pomembno nazadovanje argentinskega izvoza, ki se nanaša v glavnem na pšeniclo in na koruzo- Tako je v preteklem poljedelskem letu izvoz argentinskih žitaric dosegel komaj 40 milijonov stotov v primeri z 71 mil. v prejšnjem letu. V predvojnem obdobju je Argentina izvažal’a vsako leto nad 100 milijonov stotov žitaric- Argentina je zdaj zgubi’a dobejr del evropskih tržišč, notranja proizvodnja pa se je obenem znatno skrčila zaradi nedonosnih cen.
KOVINE
Zadnji bilteni med-narojbega tržišča kovin ne beležijo znatnejših izprememb. Proizvodnja 5e" kla je v zapadni Evropi in v ZDA nekoliko nazadovala- Rekordno proizvodnjo je doseglo v juliju železarstvo in jeklarstvo Zapadne Nemčije: 624.000 ton surovega železa, 777.000 jekla ter 529.600 ton valjanega jek!1».
Na področju neželeznih kovin ni beležiti značilne j šib novosti.
RASTLINSKA VLAKNA
Šibkejše cene na ameriškem tržišču, trdnost egiptskega trga, o-mejeni posili indijskega področja so najznačilnejše poteze sedami ega svetovnega bombažnega trga. Krepke cene beležijo skoraj vsa ostala rastlinska vlakna zlasti pa juta-
MEDNARODNA TRZISCA —
	12/VI1I	29/VIII	12/IX
Pšenica (stot. dol. za bušel)		.	203 50	201,—	206.25
Koruza	„	„	„				.	123.12	125.37	128.—
NEW YORK			
Bombaž (st. dol. za funt)		32 43	31.54	31.05
Baker	„ ,,	,,			17.50	17.75	17 75
	.	103 —	103,—	103 —
Svinec	,, „	„			15.12	15.12	15.12
Cink	„ „	„			10,—	10,—	10.—
A'uminij „ „	,,			17.—	17,-	17,—
Nikel	„ ,.	„				40 —	40,—	40.—
Krom (dol. za tono) 		40.	40,—	40.—
srebro dol. za steklenico			77,—	77 —	76.—
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono)		.	107.50	107.50	107.50
Baker blister ,,				.	104,—	104.—	104 —
	88.75	88.75	88.75
Antimon „ „	„	.,			. 160,—	160.—	160,—
ALEKSANDRIJA			
Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) ..-.	90.60	100.55	90 40
„	„Zagora" I.	„	„	) • • ■	54 03	61 25	59.50
SANTOS			
Kava Santos C (kruzarjev za 10 kg)		104.80	103.90	109.—
JB O K Z A.
VALUTE V MILANU	VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	2. IX.	15 IX.	Min.	Maks.		2. IX.	15. IX.	Min.	Maks.
Funt šterling	8.300	8.350	8.300	8.450	lužna železnica	2.250	2.235	2.185	2.250
Napoleon	7.050	7.000	6.950	7.050	Špiošne zavarov.	6.400	6.100	6.050	6.400
Dolar	625	620	615	625	Assicuratrice	940	870	870	940
Francoski frank	158	166	158	168	Riun. Adr. Sic.	1.940	1.866	1.855	1.940
Švicarski frank	158	157	157	158	Jerolimič	2.040	2.040	2.040	2.040
Funt št. papir	1700	1.725	1.700	1.725	«Istra-Trst»	580	580	580	580
Avstrijski šiling	25.—	24.50	24.50	25	«Lošinj»	8.000	8.000	8.000	8.000
Zlato	1.070	1.050	1.050	1.080	Martinolič	1.600	1.600	1.600	1.600
					Premuda	3.565	3.565	3.565	3.565
BANKOVCI V		ZURICHU			Tripkovič	7.400	7.400	7.400	7.400
					Tržaški tram.	580	580	580	580
dne	13. septembra 1949				Openski tram.	1.010	1.010	1.010	1.010
ZDA (1 dol.)	3,98	Belgija (100 fr.)		8,70	Terni	253	248	240	253
Anglija (1 t. št.)	11,40	Holand.	(100 tl.) 103,—		1LVA	267	255	250	267
Francija (100 fr.)	1,00	Švedska (100 kr.) 71,—			Zdr. j ad. ladjedel.	236	238	236	248
Italija (100 Fr.)	0,65	Izrael (1	f. št)	9,-	Ampelea	310	700	310	700
Avstrija (100 šil.) 15,25		Si anija (100 pez.) 10,25			Arrigoni	320	1000	320	1000
Čehosiov. (100 kr.) 1,25		Argent. (100 pez.) 30,—							
VOLNA
Glede bodočega razvoja svetovne trgovine volne vlada v mednarodnih trgovinskih krogih precejšnja negotovost. Volna je v marcu in aprilu 1.1- nenadoma pocgni'’a, toda v maju /in juniju so cene zopet poskočile in dosegle skoraj «tare kvotacije- Povpraševanje .po volni iin volnenih izdelkih je v povojnem obdobju Silno naras’ o. Zaioge, ki so ge nakopičile med vojno so ge naglo skrčile. V zadnjih časih se vendar opaža, da se povpraševanje pa voljni postopoma zmanjšuje. Pojav je posebno značilen za ZDA, zlasti pa za1 Anglijo, kjer .se je potrošnja volne skrčila v zadnjem letu za okrog 25%. V porastu je nasprotno potrošnja volne v vzhodnih evropskih državah. Začasne cenitve o letošnji svetovni proizvodnji volne napovedujejo 5% porast v Avstraliji, kjer pa bodo proizvedli sorazmerno mnogo več kakovostne voke, ki je kakor znano sorazmerno naidražja. V Novi Zelandiji in južni A-frifci b o ostal prideš ek volne na lanski stopnji; za vse ostale -proizvajalce svetovnega pomena napovedujejo napredovanje- Opazovalci sklepajo, da se bodo spničo povečanja proi,zvodn:e z'asti pa zaradi nazadovanja potrošnje cene prej ali sle; usmerile navzdol. Pripomniti pa je, da niso ta predvidevanja doslej potrjena od stvarnega poteka mednarodnih tržišč volne.
PETROLEJ
Proizvodnja petroleja v ZDA kaže na nazadovanje. V zadnjem tednu avgusta so n. pr. v deželi predelali skoraj 20 odst. petroleja manj kakor v istem obdobju lanskega leta.
Poljski triletni plan proizvodnje petroleja je bil, kakor poročajo, uresničen 6 mesecev pred določenim rokom. Ta plan je predvideval proizvodnjo 495 tisoč ton goriva; s to količino lahko krijemo eno tretjino vseh poljskih potreb. Sovjetska zveza je Poljski nabavila vrtalne naprave za vrtanje petrolejskih polj do 3.000 m gipbine.
Čistilnice petroleja v Hajfi, ki so ob izbruhu palestinske vojne prenehale delovati, bodo verjetno zopet kmalu v polnem obratu, če bo prispelo, kakor upajo dovolj surovine iz Romunije in iz Perzijskega zaliva. Poročajo/ da bo izraelska vlada protestirala pri OZN, ker Egipt kljub dogovoru o premirju ne dopušča prevoz petroleja namenjenega v Izrael čez Sueški kanal. Medtem je baje izraelska v’ad a razvf. avTe. vse koncesije, ki jih je skrivaj odobrila raznim tujim podjetjem.
LES
Avstrijski »Holzwirtschaftsrat«, ki izdaja izvozna dovoljenja za les je objavil, da je doslej odobril izvoz lesnega materiala v Italijo po naslednjih cenah: sortiment 03
Glavni urednik LOJZE BERCE'
Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik
Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva tržaškega tiska
Avtopodletje S. T. A. R. - 0. D.
Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan
Avtobusna postaja Trst - Biljaternica št. 3 - tel, 5125
Potniške proge z avtobusi :
PROGA TRST-PIKAN Od 1. 7. 1949
Odhod iz Trsta (Autobusna postaja) : 6.—, 12.45, 16.30, 20,— (ob delavnikih)
Prihod v Trst: 7 45, 9.45, 19.-20— (ob delavnikih)	,
Nedeljski urnik ; odhod iz Trsta : 8,— ; prihod v Trst: 19.30.
(intombante« I, II, III) po 14-000. lir za kubični m; 04 (»tombante« od I-IV) po isti ceni, sortiment III po 9.000, III/IV po 8.000 lir. Te cene veljajo fco meja. Za poslovni davek in carino je potrebno dodati že 15 odi t. liti urad napoveduje, da bodoi odslej upoštevali samo ponudbe za sortiment 03 in 04, ki bo za 1-000 lir manjši od navedenega. Posli se obračunavajo na podlagi tečaja šiling-li-ra 1:30.
AVTOMOBILI Izrael je nakupil pri tovarni Ford 1.800 kamionov, sedaj se pa
pogaja z 10 tovarnami za nabavo nadaljnjih 3.000 vozil. V ta namen je podjetje Ford odobrilo Izraelu 2,4 milijone dolarjev. Ex-pcrt-Import Bank pa je nakazala za isti namen 1.6 milijona dolarjev.
**
CEHOSLOVASKA — BRAZILIJA S 24 glasovi proti 16 je brazilski senat odklonil poda'; sanj e h' govinskega sporazuma med Cebo-slovaško in Brazi’iijo, ki poteče na koncu tega leta- Sporazum so nameravali podaljšati do 1- 1952.
SOC. Al FABBO'CA ACCUMULATORI - MILANO D. 0. TOVARNA AKUMULATORJEV - MILAN
Baterija vseh prednosti
R. F. D. A. T. A. m. viGiNi
KOVINSKI USMERJEVALCI IVESTIISGHODSB ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE
TELEFON 54 - 20	TRST, UL. FABIO SEVERO 5
OBIŠČITE
B
17. IX. — 2. X. 1949
POPUST NAŽELEZNICAH
Informacije pri :________________
GOSPODARSKI DELEGACIJI F. L. R. J.
TRGOVINSKI ODDELEK
TRST - UL. CICERONE 8____________
1.	Popolini avtomatično delovanje.
2.	Šviearski sistem zaviranja.
3.	Vzmeti iz švedskega jekla.
4.	Osovine in osni tečaji iz karliorundncga jekla visoke kakovosti.
5.	Bronasti doli in deli iz medi iz prvovrstne zlitine.
6.	Sklapljanje delov pn tolerancah I. S. A.
7.	Kolavdacija ur je izvedena z najpopolnejšimi kontrolnimi inštrumenti, predvsem kaljenih delov, ki sn mikroskopičnn pregledani.
8.
Popoln izdelek, najboljši izmed najboljših ! Dveletno jamstvo
UGODNA GENA!
Elegantna, ekonomična prostorninska oblika.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO:	v ,
R. E. D. A. T. A. TRST, ULICA FABIO SEVERO ST-5
KONTROLNE URE ZA NAMEŠČENCE - ELEKTROMOTORJI ORODNI STROJI