D o p i s i. Kranjsko. Izpod-ških planin. G. urednik! Čudom se čudite gotovo že, ker tako molčim. A imel sem vzroka tudi dovolj, molčati ¦—¦ kajti v najnovejšem času sem stopil v pismeni dogovor z znanim vremenskim Falbom — a samo pod tem pogojem, da mi sporoča sproti, kedaj da nastopijo kriti.ni dnevi za slovensko učiteljstvo sploh. — Mož je jako postrežljiv in v resnici dober prerok. Kar setn ga vprašal še do sedaj, vse mi je sporocil — seve, da za prihodnost — in glejte, čudovito se vse vjema. Naj Vam, g. urednik, podam le glavne točke njegovega kritičnega kalendra. Seveda pripomniti moram le to, da se ona -prerokovalna pratika" ne nanaša na dneve, temveč le na dejstva- In tako mi je Falb označil kakor kritične dneve prve vrste sledeče čase: 1. Dan, ko dobi kraujsko nčiteljstvo ugodno (?) rešitev svoje ravnokar vložene prošnje na deželni zbor za iz boljšanj e svojega gmotnega položaja. — Falb je omenil, da bode imela ta rešitev lak vspeh za kranjsko učiteljstvo, da bo moral potresni komite ljubljanskega mesta takoj stopiti zopet v akcijo ter nabirati potrebne vsote, da se bo zamašilo vsaj do prihodnjega zasedanja usta — nikdar sitemu učiteljstvu. —- 2. Dan, ko dobi slovensko — ne! kranjsko! — učiteljstvo od po svoji večini — menda liberalni — tvarjajočega dežel. šol. sveta javno kvalifikacijo. 3. Dan, ko bo za ljudsko šolstvo tako vneti deželni šolski svet predlagal dežel. zboru, da spremeni slednji postavo o delovanju krajnih šolskih svetov v tem smislu, da bodo imeli krajni šolski sveti le administrativne stvari v svojem delokrogu, a kakor prva inštanca za personalne zadeve bodi c. kr. okraj. šol. svet. Kakor kritične dneve druge vrste pa je Falb označil sledeče dneve: 1. Dan, ko bodo vsi kranjski c. kr. okraj. Sol. nadzorniki prišli do prepričanja, da se morajo — ako hočejo biti kakor zvezde vodnice slovenskega učiteljstva, ne pa samo živi ..pisalni stroji"—v toliko ponižati, da prično zahajati k raznim zborovanjem okrajnih društev, kakor tudi k ,,zaveznemu" zborovanju — imeti pri takih prilikah znanstvena predavanja etc.; da morejo kot taki prijeti pero ter s svojirai dušnimi proizvodi polniti predala nikdar sitega -Popotnika" in -Učit. Tovariša". — 2. Dan, ko bodo vsi slovenski učitelji-organisti na klin obesili -orglarijo". — 3. Dan, ko bodo ,,Slomškarji in Slomškarice" prisle do prepričanja, da so bili nazori o šolstvu raj. Slomška bistveno različni od sedaj živečih Slomškarjev. Kakor dneve tretje kriti.ne vrste je pa zaznamoval stari Falb sledeče: 1. Dan, ko se bodo vse u.iteljice in učitelji naročili na ,.Popotnika", ,,Učit. Tovariša" in vpisali v -Šolsko Matico". — 2. Dan, ko bodo vsi nadučitelji in pa učiteljivoditelji prišli do spoznanja, da niso Jnikakor slepo orodje posameznih predsednikov kraj. Sol. svetov. — 3. Dan, ko bode šolstvo in učiteljstvo prišlo v ono veljavo, kakršno imajo razni uradi in uradniki — bodisi potem že c. kr. ali pa brez tega priveska. G. urednik! Imam pa jedno prav lepo prošnjo -do Vas". Ker se gotovo živo zanimate za ta prerokovanja, prosim Vas, imejte le kritiene dneve v evidenci — ter mi od slučaja do slu.aja poročajte — kajti moja malenkost se ne utegne s tako bagateljnimi stvarmi pečati — namenil sem se preiskovati, če imamo tudi mi Slovenci kake ,,Wrezsne". Kadar jih zasledim, Vam pa prav gotovo poročam; le radoveden sem, ali zasledim kakega. Vas prav cifrasto pozdravlja do prihodnjega kritičnega dneva Vaš stari Eadovednež. Izza kranjsko-štajerske meje. (f Gregor Koželj.) Ko sera se v nedeljo, dne 1. t. m. proti večeru poslovil od navidez popolnoma zdravega tovariša gosp. Gregorja Koželja, učitelja v Št. Gotardu in je ta pri slovesu izustil besede: -No, sedaj se zopet z lepa ne vidiva" — nisem mislil, da se bodo njegove besede izpolnile v tako obilni meri, kajti že dva dni pozneje dobim tužno obvestilo, da so ga v torek ob 1 uri popoldne položili na mrtvaški oder. Uinrl je nagloma vsled srčne kapi. Pokojni Koželj porojen je bil v Tunjicah 1. 1837. Učitelj je postal 1. 1862. Služboval je nekaj let v svojem rojstnem kraju, zadnjih 28 let pa v Št. Gotardu. Koliko bridkih ur, truda in trpljenja v tej dolgi vrsti let! Službovati 40 let na težavni jednorazrednici in preživljati s tako bornimi dohodki, kakršne je imel kranjski ucitelj Se pred malo leti, obilo družino, pokojnik zapustil je namreč 13 otrok, ni labka stvar, posebno ako se pomisli, da je vse otroke vestno odgojeval in vseh osem sinov pustil v Ljubljani šolati. Od teh jih je pet dobro preskrbljenib, le za tri je moral skrbeti še on. To je tudi vzrok, da ni vstopil, dasi že več let bolj bolehen, v stalni pokoj. Letos, sv. treb kraljev dan, ko so ga vsled bolečin v nogi morali, malo da ne, nesti iz cerkve, rekel mi je: ,,Zakaj nas starih, ko smo pokoja tako potrebni, ne vpokoje? Jaz storil bi to takoj sam, le radi mlajših sinov potrpel bom še kako leto". Te besede je izustil tudi zadnjo nedeljo, iz česar se da sklepati, kako težko je opravljal svoj posel, a se je žrtvoval le z ozirom na svojo rodbino. In kako ga je Ijubila i ta! Presunljivo je bilo gledati njegove otroke, ki so prihiteli, da se zadnjikrat poslove od Ijubega očeta, z Dunaja, iz Celovca, Ljubljane in drugih krajev. Izostala je le na Dunaju omožena hči radi družinskih razmer [in v Dalmaciji pri vojakih bivajoči sin. — Kako priljubljen je bil pokojnik povsod, kazal je njegov pogreb. Vdeležila se ga je razen sorodnikov, šolska mladež čemšeniška in št. gotarska, velika ranožica faranov, tako, da je bila prostorna cerkev natlačeno polna, nekaj njegovih učencev. ki so prihiteli od drugod, 12 tovarišev in sicer 5 iz vranskega, 3 iz litijskega in le 4 iz kamniškega okraja.! Ko so združeni moravški in vranski pevci odpeli, poslovil se je v lepih bcsedah od njega gosp. Toman in jela padati prst na njegove rakev, ni bilo videti oči brez solza. — Ti pa, dragi Grega, ki si bil nam vedno zvest tovaris in drag prijatelj, vzor nevpogljivega značaja, vzor skrbnega očeta in ljubečega soproga, vzor vestnega učitelja, saj vstrajal si pri vsej bolehnoati do zadajega trenotka v težavni službi in sredi svojega poklica — v šoli, izdibnil blago svojo dušo, uživaj plačilo za svoj trud gori nad zvezdami! Tvoj spomin živel bode med nami! —ar. Štajersko. Od sv. Lenaiia v Slov. Goricah. Pri nas, pa tudi drugod vodijo občno mnenje politični listi. Oni naj bi bili odsev ljudskih misli, a žalibog, narobe je. Po navadi je le par oseb, mnogokrat tudi samo ena, ki vodi obče mnenje po svojem političnem listu. Druga napaka političnih listov je pa ta, da so prisiljeni sprejemati poročila, kakoršna se jim dajo; oni se ne morejo prepričati o njihovi resniČnosti. Ta dva momenta dajeta političnim listom isto moč, po kateri so storili že toliko hudega ali pa tudi dobrega. Na tem inestu hočem. izpregovoriti par besedi o političnih razmerah tam nekje na Spodnjem Štajerskem, ki so se pa slikale v časopisih (dveh) povse napačnih barvah. Tega ne bi storil, ako ne bi bile dve osebi sodelujoče, ki sta tudi pri našem stanu. Tudi nisem botel poslati popravka v ona dva lista, ker je isti pri obstoječih postavab itak le malega pomena. Cenjenim čitateljem -Učiteljskega Tovariša" so gotovo znani dopisi v nekaterih številkab meseca aprila v -Domovini" in v -Gospodarju" iz Gornje Polskave pri Pragerskem. Pisali so se ti dopisi povodom volitve novega občinskega odbor^in novega župana. V njib se govori tudi o -narodnem nadu.itelju" in njegovem učitelju, da sta volila z nemčurji. Seveda se iz dotičnih dopisov kaj druzega povzeti ne more, ker niso slikali resnice. Stvar pa je takale: Prej je bil občinski zastop v rokab Nemcev. Pred tremi leti pa so zmagali Slovenci. To so bili Slovenci samo po imenu; zdaj pri teb volitvab se je šele izcimilo, kaj so pravzaprav bili. Uradovalo se je samo nemški, ali to vam je bila nemščina, da se Bogu usmili. Pred dobrim letom je prinesel -Gospodar" en takšen vzgled. Od tega občinskega zastopa so bili pri krajnem šolskem svetu tudi udje; tudi ti so v prav lepih barvab pokazali, kaksni prijatelji šole so. Ne morem tukaj vseh bojev opisati, ki jih je imel g. nadučitelj z renitentnimi udi kr. šol. sveta, ne morem popolnoma z vsemi podatki narisati njibovega sovraštva do šole, učiteljstva in napredka. Kako se je moral g. nadučitelj mučiti, da je kakšen krajcar izsilil iz občinske blagajne, kaj je raoral poslušati od nSlovencev" kedar je hotel kaj pridobiti za napredek ljudske šole na Gornji Polskavi, ki ni ne ena izmed najzadnjih, to vedo najbolje štiri stene, a te so neme. Prišlo je tako daleč, da se je prejšnjemu renitentnemu načelniku kr. šol. sveta naložila kazen 50 gld. Ta je potern odstopil, ko je videl, da ne rnore šole in učiteljstva ugonobiti. (Ta je bil obenem tudi tisti nSlovenec" župan!) Na njegovo mesto je prišel mož, ki je popolnoma po njegovem tiru sledil. Tudi temu se je radi neizprosnosti do šole grozilo s kaznijo. Do zadnjega časa (dokler so bili Nemci), je imel učitelj drva in stanovanje. Zdaj so mu pa oboje vzeli. Radi tega je kompetiral učitelj dalje in tudi drugo mesto dobil. Pri seji jim je g. naducitelj razložil, da bodo sedaj težko dobili novo mosko učno moč. A kaj so odgovorili ti -Slovenci" in prijatelji Bnapredka" ! -Kaj pa je treba toliko učiteljev, naj bota samo dva ali eden." Živijo zavedni -Slovenci"! Bližale so se občinske volitve. Naredili sta se dve stranki; prva, ki bi bila rada imela župana na Selab (bližnji vasi), druga, ki bi ga bila rada imela na Gornji Polskavi; prva kmetska, druga obrtna, prva k 1 e r i k a 1 n a, druga n a predna. Kakor je pri predzadnji volitvi igrala narodnost veliko ulogo, tako so bili zdaj čisto drugi motivi, ki so povzroČili dve stranki. Bili so po narodnosti in po mišljenju pri prvi in pri drugi strauki Slovenci in Ncmci. Udje občinskega zastopa, ki so bili enakega mišljenja s krajnim šolskiin svetom, ki je bil tako šoli prijazen, da bi najrajši vse skupaj v žlici vode potopil, bili so pri prvi stranki. G. nadučitelj in učitelj nista imela nobenega vzroka, dolgo se pomišljevati, za katero stranko naj de.ujeta. Za prvo!!? Vrane bi se bile jima labko smejale, ako bi bila to storila. Vsak, kdor ima le količkaj nagujenosti do napredka ljudske sole, vsak pravim, bi bil _ njima brcz pomisleka deloval za drugo stranko. A onadva nista drugega storila, kakor da sta šla volit, samo volit, za drugo stranko, ki je šoli prijazna. Storila sta torej še premalo. In zdaj, oj groza! Upala sta si to storiti!! Padale so debele batine (ki pa niso nič bolele, bodite uverjeni, g. dopisnik, vi -zrel politik"), padale so debele batine po njiju v -Gospodarju" in nDomovini", češ, izdala sta svoj narod črna efijalta!! Uj, uj, kako nazarensko bi bilo lepo, ko bi bila prikobacala k vam na volišče, kaj ne! Morebiti bi bili naju milostno sprejeli, da bi bila vas volila: to se pa pravi: spletati sam sebi bič, s kateriin je potem tepen kdo. Tako gorostastno ncumno pa še vendar ni slovensko zavedno u.iteljstvo. Tako je bilo, take so razmere do pičice. Iu zdaj pa prime v roke pero mlado človeče, v mislih, da je on nzrel", a g. nadučitelj pa -nezrel" politik, pa laže, laže, zavija in kvanta pa »Gospodarju" in nDomovini", da se človeku kar gnusi. Zakaj je neki to storil? Ali se mu stejejo po člankib, ki jih spiše v časopise, tisti krajcarji, ki jib dobiva za podporo od narodnib društev, da more svoje študije končati ? Ako je to, svetujem mu, naj drugic piše članke, ki bodo slikali resnico, in da bode tako koristil res tudi slovenski stvari, a ne samo svojemu žepu. Srbija. Razno. Dragi gospodine uredniče! Več je prošlo dosta vremena kako Vam se ne javih. Očekivao sain sankciju projektovanog i u narodnoj skupštini primljenog zakona o narodnim (ljudskim) školama. Na žalost, ta je stvar več propala i ovo moje pismo ima svrbu, da Vas izvesti, da su nadc našeg učiteljstva za ovu godinu propale. Inicijativom poslanika donela je naša skupština zakon o narodnim školama, koji je u glavnomc odgovorio pravednim očekivanjima nas srpskih učitelja, i koji je obečavao, da naše Harodno školovanje pomogne i unapredi. Taj skupštinski projekat morao je proči kroz senat (gornji dom) pa tek posle dobije sankciju krune i ouda postane zakon. Kod nas, na žalost, kao da postoji neki potajni antagonizam izmedju ova dva zakonodavna faktora naša, i po zlom udesu morali smo baš mi učitelji osetiti i poneti zle posledice njegove. Senat je skupštinski projekat tako jako modifikovao, da ga skupština nikako nije rnogla prihvatiti. Tako je ovaj zakonski projekat odložen i mi ostavljeni da i dalje, ko zna dokle, očekujemo, nadasmo se i, svakojako, ostajemo i dalje sa ncispunjenim nadama i prevarenim o.ekivanjima. Moram da napomenem da je i Kraljevska Vlada, od koje smo očekivali podpore i predusretljivosti, bila proti poboljsanja našeg položaja. Provizorijum u prosvetu, o korae sam Vam pisao, koji bio a nas nastao ostupanjcm sa ministarskog položaja ministra prosvete g. Kovačevica, prekinut jc. Najnovijom rekonstrukcijom kabineta g. Vujieevog postavljen za ministra prosvete g. Drag. Stamenkovič, dosadanji ministar pravde i zastupnik ministra prosvete. G. Stamenkovio bio je ranije advokat, sndski i policijski uradnik, pa j. sad došao na mesto šefa prosvete u Srbiji. Prilikom pretresa pomenutog projekta zakona o narodnim školama držao je g. Staraenkovic u senatu, kao zastupnik ministra prosvete, dokumentiran govor — protivu poboljšanja nčiteljskog položaja u Srbiji. Tim svojim govorom uverio nas je g. ministar da se mi učitelji nemamo čemu od njega nadati. Pre nekoliko dana sankcioniran jc zakon o srednjim žkolama (izmene). Ovim izmenama dobila je dosta i škola (gimnazije) i nastavnici. Ukinuta je upisnina (za svako dete pri upisu pladala se taksa pored školarine) smanjena u pola školarina, proŠirena prava prof. saveta, ujemčena i zaštieena individualna sloboda nastavnika, materijalni položaj njihov u nekoliko popravljen. Prema ovim izmenama osnovna je plata profesora 2400 franaka ona se povišava sa po 600 fr. posle 4 god. dok ne dostigne maksimum od 6000 fr. Direktori (voditelji) gimnazija (koje imajo 8 razr.) postavljaju se sa platom od 5000, 6000 i 7000 fr. na godinu. Kad profesor navrši 30 god. stavlja se u pensiju (pokoj) sa onoliko pensije kolika je bila njegova poslednja plata. (U ,,Popotnik-u" jc javljeno da je profesorima odredjeno 35 god. za punu pensiju, Senat je to izmenuo i sad je ovako). Mi smo srdačno pozdravili sankcioniranje ovih izmena zakonskih, koliko zbog popravke materijalnog i ličnog položaja nasih profesora (pre sn i suviše bili pod kontrolom direktora) toliko i stoga što je njima uvecan broj gimnasija u nas, te čemo, pored ostalih, i mi učitelji lakše doči do mogucnosti da svoju decu školujemo. Pisac ,,Junak-a" ima, bez sumnje, lepo mišljenje o ovome svome literalnom poshi, ali ga ja potpuno mogu uveriti: da njegov ,,Junak" pomenutim rečenicama nije ništa u svojoj vrednosti dobio. nKolo" Beogradski književni list referuje često o književnim pojavama u Vas. U poslednjim svojim brojevima ima prikaze najnovijih radova vaših književnika: Cankara, Finžgara i Kvedrove. Ima poviše učitelja u Srbiji, koji vladaju nemačkim ili francuskim jezikom. Oni i primaju i čitaju po kakov list na tim jezicima. Medju tim malo nas je, a tako je bez sumnje i kod Vas, koji čitamo i primamo po koji slovenski list. Pored ,,Tovariš-au i ,,Popotnik-a" ja redovno čitam i -Slovenski Učitelj". U jednom od ranijih brojeva ,,Slov. Učit." izašao je i jedan pokušaj pod nadpisom -Junak". Mene je osobito neprijatno dirnulo, kad sam u tom napisu nasao na tem mestu sa svim bez potrebe i bez imalo takta i pažnje upotrebljen izraz: -To vprasanje je postalo hipoma pereče, gotovo bolj, kakor je sedaj v Srbiji vprašanje prestolonasledstva." (Letnik III. št. 4.). Pisac -Junak-a" poznaje vprašanje o prestolonasledstvu u Srbiji iz jevrejskib i madžarskih novina, koje su stalno prema nama neraspoložene. Medjutim za nas u Srbiji nije ovo pitanje još ,,pereče," i ako ga kad ustreba rešavati, neče nam za to trebati savcti naših neprijatelja. Direkcija naših državnih železnica dozvoljava besplatnu vožnju za ekskurzije učenika i nastavnika narodnib škola po otačbini. Koristeči se ovom doista korisnom koncesijom ja cu sa mojira učeniciraa 1 juna (po st. kal.) otputovati do Bcograda, pa se inožda i otudajaviti cenjenom ,,Tovariš-u". Uveren, da čete oprostiti mome dosta dugom pauziranju ja Vam šaljem srdačne pozdrave i obečanje, da ču se od sad poeešče javljati. M.