Poštnih* jdaciuui leto XXIII. Naročnina ra Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za‘/t leta 90 din, za Vi leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI UST Številka 26. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor« čičeva ul. 27. Tel. 47-61. , . . , . .n rn -w . Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se v Ljubljani : Časopis sa trgovino, Industrllo. obrt In denarništvo nlci v Ljubljani St. 11.953. Ipliaia vsak ponedeljek, sredo in petek Ljubljana, petek f. mana 1940 ^ona posamezni «iCA Številki din ■ »V Narodna gospodarska fronta Mnogo težji ko politični boj jc gospodarski boj. V političnem boju je fronta jasno postavljena in takoj se vidi, na kateri strani je kdo. V gospodarskem boju ni to tako jasno. Predvsem se more v gospodarskem boju skoraj popolnoma zakriti pravo lastništvo podjetij, kar tuja podjetja tudi odlično zna jo. Zato imamo tudi toliko velikih podjetij, katerih imena se vsa začenjajo z jugoslovanskim pridevkom, ki pa so skoraj vsa tuja. Nadalje pa se more v gospodarskem boju tudi uspešno zakriti namen teh tujih podjetij. Celo to jo mogoče, da so jim dajo videz za narod in državo nad vse koristnih podjetij, ker da se bomo z njimi gospodarsko od tujine osamosvojili. V resnici pa je seveda stvar čisto drugačna. Ta podjetja se niso ustanovila pri nas iz kakšnih sentimentalnih razlogov, temveč iz dobro premišljene špekulacije, da do dna izkoristijo našo carinsko zaščito. Zakaj bi plačevala po 10, 20 in več milijonov din na leto uvozne carine, ko pa morejo za ta denar ustanoviti pri nas tovarne, ki se naravnost idealno obrestujejo in ko so morejo te obresti tudi dobiti iz naše države. Še [»osebno lahko delo pa imajo vsa ta tuja podjetja, ker se jim ponuja vso polno naših ljudi, da za. skromno provizijo, včasih že kar za napitnino, služijo tem podjetjem kot slamnati možje. Ti ljudje so neverjetno vestni pri opravljanju hlapčevsko službe za tuje gospodarje in ni redko, da se niti ne zavedajo, kako malo častno vlogo,igrajo. Dejansko niso nič drugega ko izdajalci v gospodarskem boju, ki ga vodi narod, ker stoje na narodu nasprotni fronti. V mirnih časih se škodljivi vpli-'1 tui'h podjetij ne pokažejo v tej meri ko v časih največjo politično napetosti, ki jo doživljamo danes. V takšnih časih pa postajajo slamnati možje za tuja podjetja, zlasti čo krijejo njih tuji značaj, silno nevarni. Kajti nikakor se ni čuditi, če ljudje, ki ne poznajo narodne discipline v gospodarskem boju, zaidejo tudi v političnem boju na stran tujih sil. Ko je enkrat načeta nacionalna morala, je tudi •njen konec blizu. Na drugi strani pa imamo domača nacionalna podjetja, med katere uvrščamo tudi podjetja, ki sicer niso po kapitalu naša, ki pa nastavljajo predvsem naše ljudi, ki delujejo med nami že desetletja in ki so že zrasla z našim gospodarstvom. Vsa ta podjetja si Prizadevajo in se trudijo, da čim *’°'i dvignejo svojo proizvodnjo, katero tudi radi postavljajo po polnoma v službo naroda in drža-'e'„ 1:1 podjetja so glavni stebri našega gospodarskega boja in nji- se'p /as*,Ikil je, če smo res do- 8 1 nekaj na poti h gospodarski osamosvojitvi. ri\ v . naša domača gospodarska ^ i. .i''a Pa so utrdbe tudi na naši politični fronti in od njih je v prvi vrsti odvisno, kako bomo vzdržali v sedanjem težkem boju narodov. Naravno bi zato bilo, da bi bila ta Podjetja od državne oblasti odkrito favorizirana in da bi vsako akšno podjetje imelo vedno prednost pred tujimi že zato, ker je do mnče podjetje. V resnici pa je stvar čisto dru- gačna. Ne domača, temveč tuja podjetja se pri nas favorizirajo. Ni domačega podjetja, ki bi imelo tudi le majhen drobec teh privilegijev ko tuja podjetja. Njim se dovoljujejo davčno olajšave, se znižujejo carine, tujim so skratka kar sipajo ugodnosti. Za domača podjetja pa teh ugodnosti ni in njim so nalagajo vedno nova bremena. A ne samo tol Naravnost dopušča se, da morejo tuja podjetja na podlagi svojih privilegijev uničevati domača. Vse to se zlasti jasno vidi pri bencinskem kartelu. Velikanski privilegiji so se dali temu kartelu v prepričanju, da bomo v primeru vojne zadostno oskrbljeni z bencinom. Danes nismo niti v vojni, a bencina nam primanjkuje, ker nimamo zadostnih zalog. A nihče se no gane, da bi zaradi tega poklical kartel na odgovornost. Nasprotno se ta favorizira še naprej na škodo domačih podjetij. In tako smo prišli tako daleč, da odjavljajo naši domači trgovci prodajo, kartel pa je na tem, da dobi monopolno stališče še za detajlno trgovino. A že sedaj jc dokazano, da vsa dežela trpi zaradi delovanja kartela. Pri tem pa imamo institucijo, ki naj nadzira delovanje kartela, a ta institucija se ne gane niti na najbolj nujne pozive. Ni treba še posebej razlagati, da mora pri takšnem stanju propasti vsa naša narodna gospodarska fronta. Trgovci ustaviio danes prodajo bencinske Iste pravite domačim trgovcem ko tuiemu kartelu! »Službene novinec z dno 21. februarja (in >Trg. liste z dne 23. februarja) so objavile naredbo št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva. Naredba uvaja s 1. marcem bencinske karto in ima predpise, lci so za domače trgovce s tekočimi gorivi silno škodljivi in nevarni. Ce ne pride do takojšnje spremembe oz. dopolnitve te uredbe, bo domača trgovina s tekočimi gorivi uničena. Z novo uredbo so dovoljene avtomobilistom le zelo majhno količine bencina, tako da se bo promet na naših Črpalkah skrčil na minimum. Znano je, da daje kartel pri kg bencinske mešanico le 3 do 5V» bruto zaslužka, kar znaša pri litru največ 3'12“/o. Rentabilnost detajlno prodajo bencina naj pokaže tale kalkulacija sokcijo trgovcev z bencinom ljubljanskega združenja: Režijski stroški: uslužbenec letno . . din 13.000 bolniška blagajna . . „ 1.000 mestna pristojbina . „ 1.000 najemnina za prostor „ 1.350 Skupna letna režija . din 16.070 V znesku 16.070 din ni upoštr vana naslednja režija: davek, popravila, kalo, amortizacija črpalke, luč, kurjava itd. Trgovec, ki hoče zaslužiti na leto bruto ca. 16.000 din pri nadrobni prodaji bencinske mešanice, mora imeti letnega prometa ca. 80.000 litrov, kar odgovarja pro-centualnemu bruto zaslužku 3'12 odstotka. Upoštevati jo pa še treba, da se kupuje boncinska mešanica od grosista v kilogramih, prodaja se pa na drobno v litrih, pri čemer igra specifična teža veliko vlogo. Zlasti pozimi, ko je specifična teža bencinske mešanico visoka, je trgovec detajlist občutno oškodovan. Tako je znašala pred nekaj dnevi specifična teža bencinske mešanico pri temperaturi —2° C 0'800. Razlika med nabavno ceno v kilogramih in prodajno cono v litrih jo znašala torej približno 15 par pri litru v škodo trgovca-detaj-lista. Iz gornjih navedb sledi, da je bilu prodaja bencina rentabilna le pri zelo velikem prometu. Znano jo tudi, da jo že dosodaj veliko trgovcev opustilo prodajo bencina zaradi ne rentabilnosti. Pri količini, ki jo bo od 1. marca dalje lahko prodajal trgovec na drobno, jo pa nujno prodaja bencinske mešanice nerentabilna, oz. globoko pasivna. Posledica toga bo, da bodo vsi domači trgovci s tekočimi gorivi na drobno opustili prodajo tekočih goriv. S tem bodo petrolejske družbe dosegle svoj namen, da bodo v Jugoslaviji iinele monopolni položaj tudi v trgovini na drobno s tekočimi gorivi. sprotju s predpisi te navedbe, ki ne vodijo knjig, ki ne pošiljajo predpisanih poročil, ki imajo manjše zalogo kakor bi jih morali imeti po knjigah, ki imajo večje zaloge, kakor jo dovoljeno itd. Poleg denarne in zaporne kazni se more izreči tudi prepoved nadaljnje prodaje. Nikjer pa ni v naredbi govora o kakih dolžnostih petrolejskih družb. Tako zlasti ni nikjer določeno, du morajo petrolejsko družbe prodajati bencin vsakemu trgovcu s tekočimi gorivi. Znano je, da nekateri trgovci sploh ne dobijo bencina pri petrolejskih družbah. Fo teli ugotovitvah, da so bo promet prodaje bencina zaradi velike omejitve porabe bencina zmanjšal na minimum ter da bo zaradi tega postala trgovina z bencinom na drobno pri sedanjem bruto zaslužku nujno nerentabilna oz. globoko pasivna, ker nadalje trgovci še niso prejeli v naredbi predvidenih knjig za prodajalce, niti niso obveščeni o teni, kdaj jih bodo prejeli, ter je s tem podana nevarnost, da bodo izpostavljeni denarnim ali zapornim kaznim oz. celo odvzemu koncesije, so trgovci s tekočim gorivom sklenili, da s 1. marcem t. 1. do nadaljnjega ustavijo vsako prodajo bencinske mešanice. V tem času pa bodo skušali doseči: 1. da se uzakoni bruto zaslužek trgovca z bencinsko mešanico na drobno na 10"/» vsakokratne prodajno cene 1 litra bencinske mešanice; 2. da se z uredbo določi, da so petrolejske družbe dolžne prodajati tekoča goriva vsem trgovcem s tekočimi gorivi, čo sicer izpolnjujejo pogoje po naredbi št. 3; 3. da so čas prodaje prilagodi banovinskim naredbum o zapiranju in odpiranju trgovinskih obratov; 4. da so imenuje v odbor za določanje cen bencinske mešanice tudi zastopnik Osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gorivi. Ko bo to doseženo, bodo trgovci [io »Trgovskem listuobveščeni, da je spet dana možnost redne prodaje bencinske mešanice. * V sili si vsak pomaga, kakor si ve in zna. Značilno je, da si trgovci s tekočim gorivom no morejo pomagati drugače, kakor da ustavijo obratovanje. Vsa javnost bo zaradi toga težko prizadeta, najbolj pa trgovci s tekočim gorivom sami, ker bodo ob ves zaslužek. In vendar ni drugega izhoda! In zakaj ga ni? — Na to vprašanje pa naj odgovore oni, ki še vedno ščitijo bencinski kartel in ki hočejo tujemu kapitalu žrtvovati še domačo detajlno trgovino s tekočimi gorivi! Kartel ne trne do še v detaiini trgovini \ interesu države in domačega gospodarstva je, da se to ne zgodi. Zaradi tega sc mora ustreči naši stari zahtevi, da se zviša bruto zaslužek na 10’/« vsakokratne prodajne cene litra bencinske mešanice. Naredba st. 3 tudi govori o takem zaslužku, in sicer v čl. 25. Odstavek 3. lega člena določa, da mora tisti, ki neha uporabljati motorno vozilo, prodati preostalo količino goriva najbližjemu prodajalcu proti odbitku 10"/« na račun zaslužka. Višina tega zaslužka je prišla le zaradi tega v naredbo, ker so petrolejske 'družbe pri oblasteh stalno trdile, da je naš zaslužek tako velik ter so s tem zaslužkom tudi podprle svoje napačni' kalkulacije. Seveda ta odstavek še ne jamči, da bodo dale petrolejske družbe trgovcem na drobno 10°/« zaslužka. Zaradi tega je treba, da se ta zaslužek čim-prej z novo uredbo ali z dopolnitvijo naredbe št. 3 uzakoni. Nova naredba dalje določa, da se sme prodajati bencin samo onim osebam, ki imajo bencinske karte za vozilo, s katerim je prišel kupec po bencin. Prodaja bencina je dovoljena le v določenih dneh in določenih urah. V zimskimi času je dovoljena prodaja do 17. ure, v poletnem času pa do 19. ure. Prodajalci morajo po čl. 19., 20., 21. in 22. voditi posebne knjige, da se lahko na podlagi teh knjig vedno ugotovi pravo stanje bencinske mešauice ter mora količina zaloge soglašati s stanjem po knjigah. Iz teh knjig, ki jih bodo morali trgovci voditi, se bodo morala vsakega 3. v mesecu pošiljati podrobna poročila pristojni finančni kontroli. Prodaja tekočih goriv bo v bodočo zvezana z velikim rizikom, ker predvideva čl. 32. naredbe kazni od 500 do 5.000 din ter zaporno kazen do 30 dni za ono, ki prodajajo tekoča goriva v na- Kako bi priš do petroleia? Kakor znano je glavni vzrok pomanjkanja petroleja v tem, ker je bila meseca decembra 1939 znižana monopolna taksa za inozemske kartelsko tvrdke za din 2*—, za domačo tvrdko pa samo za 25 par pri kg. Ker v Beogradu najbrže ne vedo, kakšno pomanjkanje petroleja trpi naše podeželsko ljudstvo, se obračam s tem na vse prizadete veletrgovce, trgovce in nabavljal-ne zadruge, da mi nemudoma pismeno sporočijo, kako dolgo žo trpijo pomanjkanje petroleja, koliko bi ga potrebovali od jeseni do sedaj in koliko bi ga še potrebovali do pomladi. Nadalje prosim za cenj. obvestilo, koliko petroleja s > prejeli od kartela in kakšne vzroke jim je kartel navedel, ker ga ni dobavil. Po možnosti prosim za originalne odgovore kartela. Istotako prosim vse občinske urade, šole, bolnice in vse podeželsko prebivalstvo, da mi pošljejo svoje pritožbo. S temi dokazi bom šel na finančno ministrstvo in si bom toliko časa prizadeval, da mi bo mogoče gospoda ministra informirati o krivicah, ki sc nam dogajajo in o pomanjkanju petroleja v Sloveniji. Upam pa, da me bodo pri tem, kakor do sedaj, podprli tudi naši politični zastopniki. U ver jen sem, da bo gospod minister napravil red in takoj dal našim domačim tvrdkam isto pravice glede carine in monopolno takse kot jih uživa kartel inozemskih tvrdk. Ker lahko dobimo poljubne količine petroleja iz Italijo in Romunije, bo petroleja takoj dovolj Sloveniji, čim dosežemo svojo pravice. Gustav Goli. Dobava petroleja industrij« skim podjetjem Na predlog beograjske Industrijske zbornico je monopolna uprava’ sklenila, da bo začenši s 1. marcem dovoljevala industrijskim zbornicam za njih območje nakup bencinske mešanice s plačanodrž. trošarino, če služi gorivo kot pomožno sredstvo v industrij, delavnosti. Ta dovolila se bodo izdajala podobno kakor obrtniškim zbornicam v smislu čl. 8. naredbe 3. o omejitvi prodajo tekočega goriva. Zbornice morajo v ta namen zbrali podatke o količini bencinske mešanice, ki je potrebna podjetjem za enomesečno potrošnjo. Nakupljena mešanica se bo smela uporabljati le v namene, za katere je določena. Dovoljene količine bencinske mešanice bodo dodeljevale zbornice. (Združenje trgovcev za srez Ljubi jana-okolica ima 21. redno letno skupščino četrtek dne 14. marca 1940 ob B. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma. Dnevni red: 1. Poročilo uprave. 2. Računski zaključek za 1.1939. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Proračun za leto 1940. 5. Samostojni predlogi. 6. Slučajnosti. Če ob 8. uri dopoldne ne bo navzočnih zadostno število članov, «e bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, to je točno ob 9. uri dopoldne (§ 374 o. z.) Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravi najkasneje 3 dni pred občnim zborom, (čl. 17. jiravil.) Uprava. 'Ne sklicujte občnih zborov na iste dni! Sporočite dneve občnih zborov »Trgovskemu listu«! Vsa trgovska združenja prosimo, da gledajo na to, da sklicujejo po možnosti svoje občne zbore na dneve, na katere ni sklican noben drug občni zbor trgovskega združenja. Če je več občnih zborov na en dan, potem Zvezi trg. združenj nikakor ni mogoče poslati na vsak občni zbor svojega zastopnika. Tudi poročila o občnih zborih v listih morajo v tem primeru biti krajša. Zato prosimo vsa trgovska združenja, da pri določevanju datuma svojih občnih zborov upoštevajo naslednje datume: Občne zbore imajo: 3. marca: Združenji v Krškem in Kočevju, 7. marca: ima občni zbor Združenje Ptuj-okolica, 10. marca: Združenje Laško, 13. marca: Združenje Kranj, 14. marca: Združenje Ljubljana-okolica, 14. marca: Združenje Celje-me-sto, 17. marca: Združenje Novo mesto, 28. marca: Združenje Slovenj Gradec, 30. marca: Združenje Ptuj-mesto, 7. aprila: Združenje Logatec, 8. aprila: Združenje Ljubljana-ntesto, 1. maja: Združenje Murska Sobota. Prosimo vsa združenja, da spo-roče dneve svojih občnih zborov Hudi »Trgovskemu listu«. Zaira/ ni p Zakai se ne pokliče kartel na odgovornost1 ilzvoz naših ribjih konserv v Nemčijo Zastopniki naše industrije ribjih konserv so z ozirom na današnje razmere in izvozne težkoče zahtevali spremembo globalnega kontingenta ribjih konserv za izvoz v Nemčijo. Po njih mnenju bi ge moral kontingent uredili po-idobno kakor je urejen izvoz iz INorveške v Nemčijo, da je namreč specificiran po vrstah rib. Nadalje se poroča, da je začela naša industrija ribjih konserv proučevati vprašanje uporabljanja lesenih posod za slane ribe, ker danes v naši državi bele pločevine primanjkuje. Ker pa ni mogoče ikonserviranje rib v olju v lesenih Kodih, se je na zadnjem sestanku »astopnikov naše ribje konservne {industrije razpravljalo o nemškem predlogu, da bi pošiljali ribe v posodah iz lakirane pločevine. Naši strokovnjaki so soglasno ta predlog odklonili, ker ne ustreza. Ker nam Nemčija ne more več dobavljati bele pločevine in kositra, je sploh poslalo vprašanje, če bojno še mogli v Nemčijo pošiljati v olju konservirane ribe. Edino na ta način bi se mogel popraviti položaj, če bi izvažali slane ribe ir lesenih zabojih. Z ozirom na Vaš članek »Zakaj pri naš ni petroleja« z dne 9. februarja 1940, stran 4, Vas prosim, da priobčite naslednji odgovor. Zahvaljujem se za simpatije vsega slovenskega trgovstva in vse javnosti, ki so mi bile izražene ustno, pa tudi v številnih, dopisih in tudi v našem stanovskem glasilu. Zavest, da imam vso javnost za seboj, mi daje tem večji pogum, da ne bom odnehal prej, dokler ne bom dosegel za domače tvrdke iste pravice, kot jih liživa inozemski kartel. Na vprašanje v omenjenem članku, kako se je odigral boj proti kartelu Standarda v Ameriki, si dovoljujem citirati nekatere odstavke iz knjig znanih piscev Essad Bcy& in Georg Engelbert Grafa, ki pravita med drugim dobesedno: »Nobeno sredstvo ni bilo pregrdo in preogabno, da se ga ne bi Rockefeller posluževal, če mu je bilo na tem, da se iznebi neprijetnega konkurenta ali da ga onemogoči. Nobeden od mnogih ameriških dolarskih diktatorjev ni bil tako pohlepen po denarju kot on. Na rafiniran način je njegov kartel izkoriščal tako spretno pomanjkljivosti zakonodaje, da mu država prvotno ni mogla do živega. Železnice so se mu morale ukloniti. Trgovske družbe je uničil, cele industrijske panoge ugonobil, na tisoče eksistenc ubil, škandal je vpil do neba, da je končno pod pritiskom javnega mnenja vlada morala reagirati.« Knjiga pravi nadalje, »da so napadali tvrdko Standard mnogi časopisi. Sklicala so se številna protestna zborovanja tudi od nezainteresiranega prebivalstva in ljudstvo je tudi po ulicah javno nastopalo in pozvalo oblasti, da napravijo temu škandalu konec. Pod tem pritiskom javnosti pa je vlada izdala zaporno povelje proti Rockefellerju ter razpustila tvrdko Standard v vseh državah USA.« Druga knjiga pravi: »Metode, ki se jih je kartel posluževal, je treba najstrože obsojati. Mnogo malih in srednjih trgovcev so brez usmiljenja uničili. Ako si je upal kupiti mali trgovec petrolej pri konkurenci, je odprla tvrdka Standard iz svojih sredstev enako trgovino ubogemu malemu trgovcu pred nosom ter prodajala živila oziroma artikle tako dolgo po lastni ceni, dokler ni bil trgovec uničen oziroma dokler ni začel kupovati petroleja od tvrdke Standard. Najbolj osovraženi človek je bil Rockefeller. Nižji in srednji sloji so začeli obupen boj proti mogočnosti tega velekapitala.« Ista knjiga govori nato o obtožbi proti Rockefellerju osebno kakor tudi proti njegovi tvrdki, ki se je že raztezala čez vse Zedinjene države ter pravi dobesedno: »Proces proti Standardu je bil začetek boja, ki se je z neizmerno grenkobo začel proti tej ogromni tvrdki. Sedaj je bil amerikanski meščan zdramljen, ker je videl grozečo nevarnost te države v državi, ki je s svojo čudovito politiko vsakogar uničila, ki ji je bil napoti in ki ji je konkuriral.« Ce je torej svojčas začela lastna država nastopati proti Standardu oziroma proti njegovemu kartelu, mislim, da je čas, da se to zgodi tudi pri nas. Naj tudi naša javnost, ki toliko trpi zaradi pomanjkanja petroleja, nastopi proti kartelu in naj zahteva od svojih političnih zastopnikov, ki jim bo dajala ob volitvah svoje glasove, da zahtevajo od oblasti, da napravijo temu konec. Ponavljam ponovno, da ne bo več pomanjkanja petroleja, ako bodo oblastva dala domačim tvrdkam iste pravice, kot jih uživa kartel. Nikjer tega danes ni več na svetu, da bi morale domače tvrdke plačevati za isto blago 100 odstotkov več carino kot inozemski kartel. V nobeni civilizirani državi se ne zahteva od domače tvrdke, da bi morala plačati za isto blago več in celo din 1*75 po kg več monopolne takse kot kartel inozemcev. Standard noče več trgovcem prodajati petroleja Najbolj nezaslišano pa je dejstvo, da tvrdka Standard trgovcu, ki je dosedaj kupoval petrolej drugod, sploh noče več petroleja dati. Objavim prepis dveh pisem, kakor jih je napisala tvrdka Standard mnogim našim trgovcem in ki se glasijo: »Zagreb, dne 23. I, 1940. Primili smo Vaš cij. dopis od 20 o. m. pa Vam saopčujemo, da uslijed velikih poteškoča oko nabave sirovine u inozemstvu, danas nismo u stanju da dobavimo onoliko robe, kao šlo je to prije bio slučaj. Prisiljeni smo stoga da dajemo samo 50% od one količine, koju sle prošle godine o d nas u mjesecu januaru i februaru kupili, pa se izvolite stoga obra-titi na našu prodaonicu u Mariboru, koja če Vam 50% prošlo-godišnje dobave odmah, čim primi petrolej, izručiti. Veleštovanjeiu Jugoslavenska Standard Vacuum Oil Company d. d.« Ker pa je dotični trgovec že nekaj let kupoval petrolej samo pri nas, ker je bil naš petrolej boljši in cenejši, mu torej po tem dopisu Standard sploh ne bo več dala petroleja. Tako je on in vsa gorska vas, v kateri je on edini trgovce, obsojena, da mora biti brez luči. Ali ni to škandal, ki vpije do neba...? Predstavljanih si težko bolnega, ki ' ora dolge noči v lem' preživeti in to zaradi šikane kartela. Da so težkoče radi nabave surovin, pa ni res. Naj znižajo nam carino na nafto in monopolno takso za petrolej in takoj ga bo za-drsti za vso Slovenijo. V drugem pismu z dne 29. I. 1940 pa pravi kartel: »U riješenju Vašeg cij. dopisa od 22. o. m. saopčujemo Vam, da momentano naša prodaonica u Mariboru ne može petrolej dobaviti, jer sve postoječe zalihe moramo držati kao obavezne rezerve. Za sada ne znamo, kada čemo biti u m 'gučnosti da petrolej dobavimo, ali čim če to biti mo-guče, naša prodaonica u Mariboru izdati če Vam 50% petroleja od one količine, koju ste od nje nabavili u mjesecu januaru i februaru prošle godine Veleštovanjem Jugoslavenska Standard Vacuum Oil Company d. d.« Tudi izgovor v tem pismu ne drži, ker bi moral kartel izdelovali petrolej za zimsko sezijo že v jeseni, ko je bil prevoz po Donavi še možen, a tega namenoma ni storil, ker je hotel povzročiti pomanjkanje, da je na ta način laže dobival ugodnosti, ki jih drugi ne uživajo. Sicer se pa danes v Trstu in na Reki dobi petroleja dovolj in ni iz Italije v Slovenijo nobenih prometnih težkoč. Toda kartel hoče omalovaževati naše proteste in vse slovensko ljudstvo. Ti gospodje inozemci dobro vedo, da jih slovensko ljudstvo ne mara in zalo se hočejo nad njim maščevati. Zalo vprašam Upravo državnih monopolov: kje je obveza kartela, da bo v vseh sreskih mestih prodajal petrolej po določenih cenah, ako se n. pr. danes v Mariboru ne debi nikjer niti litra petroleja? Da se na moj poziv, da me toži, kartel ne bo zganil, sem pričakoval. Vedel sem tudi, da državnih oblastev ne bo mogoče tako hitro pripravili do tega, da popravijo krivico in izenačijo domačini tvrdkam monopolno takso in carino. Pričakoval pa sem vsaj, da bom ustregel slovenskemu ljudstvu in da bo kartel poslal vsaj nekaj več petroleja v Slovenijo, in da ga bodo državna oblastva prijela, ker ne drži svoje obveze. Kakor vidim, pa se kartel direktno norčuje iz našega ljudstva in je sedaj še večje pomanjkanje petroleja, oziroma ga v Mariboru sploh ni mogoče dobiti. Rafinerija v Dravogradu bi lahko izdelovala petrolej, pa ga po izrečnem naročilu kartela ne sme izdelovati, čeprav ima surovine za to na razpolago. Iz tega sledi, da je tudi pri nas potrebno, da bolj energično nastopimo proti kartelu. Zato prosim Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi v Ljubljani, da organi-ziia protestno zborovanje v Ljubljani, na katerega naj povabi vse naše politične zastopnike in predstavnike naših oblasti. Saj ne gre v tem primeru samo za nas slovenske trgovce, ampak za vse slovensko ljudstvo in so oblastva ter politični zastopniki dolžni pomagati slovenskemu ljudstvu, da pride zopet do itak že skromne petrolejske razsvetljave. Ponavljam svojo izjavo, da imamo lahko v 14 dneh dovolj petroleja v Sloveniji, ki ga lahko prodajamo za din 1-— ceneje kot so določene cene, ako nam znižajo carino za surovo nafto in monopolno takso za petrolej, kot se je to znižalo kartelu pod pretvezo, da prodaja petrolej po vseh sre skih mestih države, česar pa kartel seveda ne dela. Gustav Goli. Podružnica „Ta-Te v Zagrebu Pred dvema in pol leti je bila odprta v Zagrebu podružnica veleblagovnice »Ta-te«. Otvoritev podružnice je takoj povzročila energično akcijo trgovcev, ki so tudi dosegli, da je upravna oblast podružnico zaprla. Veleblagovnica »Ta-Ta« se je proti zatvoritvi podružnice pritožila in nastali so dolgotrajni procesi. Veleblagovnica je celo tožila bansko upravo oz. mestno poglavarstvo za veliko odškodnino. Sedaj pa je vsem tem procesom napravila konec nared-ba bana banovine Hrvatske, s katero se prepoveduje na Hrvat-skem ustanavljanje novih veleblagovnic in njih podružnic. Prav tako pa ne smejo po tej naredbi nadaljevati svojega obratovanja veleblagovnice, ki so obratovanje prekinile. Slednja določba je zla sli veljala za zagrebško podruzm co veleblagovnice »Ta-Te«. D< zadnjih dni je bila podružnica te veleblagovnice v Preradovičevi ulici zaprta, kakor je bila zapečatena pred dvema in pol leti. Ves ta čas je veleblagovnica čakala na konec procesov in upala na uspeh. Po razglasu naredbe hrvatskega bana pa so propadla vsa upanja in sedaj so bili prostori pod raž. nice končno izpraznjeni. Ves U čas pa je veleblagovnica plačevala drago najemnino. Takšna velikan ska podjetja, kakor je veleblagov niea »Ta-Ta«, si namreč morejo privoščiti celo tako velike izdatke INaročajte »Trgovski list«! Politične vesti Rooseveltov odposlanec IVellesse e pred svojini odhodom iz Rima sestal z britanskim, francoskim in nemškim veleposlanikom. Iz Itali-;e je odpotoval v Švico, kjer se sestane s predsednikom Švice. V Berlin pride v petek ter bo še isti dan govoril s Hitlerjem ter von Ribbentropom. Naslednji dan pa s« sestane tudi z Goringom. Pri njegovih berlinskih razgovorih se govorilo tudi o povratku nem-ega veleposlanika v Washington „ ,;^eno^aniu novega ameriške-ga ve 1 eposlanika v Berlinu. Nemški tisk je spremenil ton svojega poročanja o predsedniku Rooseveltu. Docim je dosedaj pisal o Rooseveltu le z ironijo, ga je začel sedaj hvaliti. Iz Amerike poročajo, da so bili tam zelo zadovoljni s sprejemom, kakršnega je doživel Welles v Rimu. Iz Rima pa se poroča, da so se odnošaji Italije z U. S. A. sedaj zelo zboljšali ter da je pričakovati, da bo Amerika po vrnitvi Wellesa v Ameriko de iure priznala italijansko etiopsko cesarstvo. Francoski listi zelo obširno poročajo o možnih posledicah Welle-sovega potovanja po Evropi. Istočasno pa dajejo pariški listi tudi velik pomen Rooseveltovi poslanici papežu. »Petit Parisien« pi-’ naSk>ša Roosevelt v svoji poslanici potrebo, da se manifestira skupni ideal vere in humanosti, da bi se dosegel nato trajen mir na podlagi svobode in varnosti življenja in neodvisnosti vseh narodov. List pravi, da so to isti ideali, zaradi katerih vodi Francija vojno in da je zelo razveseljivo, če se more konstatirati, da zbira Roosevelt podatke o Evropi, ko misli enako kakor zavezniki. Angleški list »Daily Mail« opozarja v zvezi z Wellesovim obiskom, da se nekatere nevtralne države zelo motijo, če mislijo, da bodo one imele po končani vojni glavno besedo pri rekonstrukciji Evrope. O novi Evropi bodo odločevali samo tisti, ki so v vojni krvaveli. Prihod Rooseveltovega odposlanca Wellcsa so v začetku sprejeli v Rimu zelo hladno. Po njegovih razgovorih z grofom Cianom in Mussolinijem pa se opaža v italijanskem tisku precejšen preobrat ;er podčrtujejo velik; pomen njegovega obiska. Zlasti pa poudar-; a jo, da bo posebno pomemben razgovor Wellesa z Mussolinijem po njegovem povratku iz evropskih prestolnic. Gayda piše v »Giornale dTtalia«, da ni pričakovati skorajšnjega miru. Nasprotje med Nemčijo in zavezniki je zavzelo tako velik obseg, da je mir še daleč. Gayda označuje kot glavnega krivca, da ne more priti do miru, Stalina, ki da se še ni odrekel svojim avanturističnim ciljem. Rusija in Turčija bosta umaknile svoje čete s kavkaške meje, da preprečita vsak incident. Na Karclijski ožini postaja pritisk sovjetskih čet vedno močnejši. Sovjeti imajo tu na 80 km dolgi fronti zbranih 15 divizij, okoli 200 tisoč mož, dočim Finci le 80.000. Finci se hrabro upirajo, a so se morali pred premočjo znova umakniti. Sovjetske čete so sicer imele silne izgube, vendar pa so prodrle že 6 km pred Viborg. Tudi pri Taj-pali se boji nadaljujejo z vso silo. Finci poročajo, da so odbili tri napade s težkimi izgubami sovraž-nika. Verjetno pa je, da se bodo tudi tu morali Finci umakniti, če bi sovjetske čete zasedle Viborg. Na severu so se pri Petsami umaknile finske čete za 15 km. Prostovoljci iz Anglije so začeli odhajati na Finsko. pričeli prihajati prej, M najbrže Finci mogli na Karelijski ožini obdržati vse svoje postojanke. Finci odklanjajo, da bi prišli na pomoč Poljaki, ker se boje, da bi v tem primeru nastopila proti njim Nemčija. Sovjetska vlada jc odklonila vsako posredovanje v njenem konfliktu s Finsko. Finci trde, da je nemška ponudba, da posredujejo med Finsko in Sovjetsko Rusijo, samo propagandni manever. Tudi Vel. Britanija ne bo posredovala, ker bi se njeno posredovanje moglo tolmačiti kot pritisk na Finsko. Proračun britanske mornarice je spodnja zbornica sprejela soglasno ter so bile vse stranke edine v pohvali mornarici. Ameriški senat je odklonil predlog, da se črta kredit za ameriško veleposlaništvo v Moskvi. S tem je odločeno, da ameriški veleposlanik ne bo odpoklican iz Moskve ter da diplomatski odnošaji Washingtona z Moskvo ne bodo pretrgani. Republikanski poslanci v držav'1 Ncw Y»rk in Albany bodo predložili kongresu zakonski predlog, da ne sme nihče trikrat kandrcu-rati za predsednika republike. Osrednji lesni odsek pri Zvezi trg. združenj dravske banovine v Ljubljani inm sejo v ponedeljek 4. III. ob 10. v Ljubljani v Trgovskem domu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo o seji jugoslov.-nem-škega lesnega odbora. 4. Sklepanje o večjih notranjih dobavah lesa. 5. Slučajnosti. Prosimo, da se zanesljivo udeleže seje zastopniki vseh lesnih sekcij, odnosno združenj, ^ ker je seja zelo važna, zlasti z ozirom na četrto točko dnevnega reda. Franjo Škrbec s. r., predsednik. Dr. Ivko PustiSek s. r., tajnik. Združenje trgovcev za radovljiški okraj bo imelo redno letno skupščino v nedeljo dne 31. marca 1910 ob 14.30 popoldne na Bledu v hotelu »Triglav«, železniška postaja Blod-jezero. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Predložitev računskega zaključka 1939. 4. Poročilo nadzorstvenega odbora. 5. Predložitev proračuna za leto 1940. C. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bi bilo zadostno število članov navzoč-nih, bo zborovanje eno uro pozneje ob vsakem številu navzočnih. Zborovanje lesnega odseka združenja je ob isti uri in na istem mesiti. Zaključek računa za leto 1939. je v pisarni združenja dnevno v dopoldanskih urah na vpogled. Predsednik: Savnik Vinko 1. r. Tajnik: Hočevar Josip 1. r. Kdo bo dal denar? 2 Ju gos lov. Kurir« poroča, da je bilo na odločujočih mestih definitivno sklenjeno, da se zgradi inštalacija za proizvajanje koksa iz lignita. Nova tovarna da se bo naj-brže postavila v Kreki pri Tuzli. Ni pa še odločeno, če se postavi kot del družbe »Jugočelik« ali kot samostojno in novo državno pod-jotje. Postavitev vseh potrebnih inštalacij bo veljala okoli 25(y milijonov dinarjev. Nobenega dvoma ni, da bi v državi potrebovali tovarno za izdelovanje koksa. Vemo tudi, da so naše premogokopne družbe že žrtvovale nekaj denarja v ta namen za j>oskuse. Ti pa niso dali l>osebno razveseljivih rezultatov. Zato se tudi niso takšne inštalacije postavile. Sedaj pa se nakrat poroča, da se bodo te inštalacije postavile z državnim denarjem. Nič tuauj ko ena četrtina milijarde se bo v to porabila, Kdo bo pa dal za to potrebni denar? Ali davkoplačevalec? Kdo pa ga je vprašal za mnenje? Kdo pa mu more nuditi le malo jamstva, da se bo ta denar res dobro uporabil? Kdo sploh jamči za uspeli novega podjetja? Mislimo, da vendar ne gre, da vni&a Ua 'a,ieh način investi-še r,! ^avboplačevalcev, zlasti ielii' v? skušnje z državnimi podjetji ^e prej ko razveseljive Me-»nno pa tudi. Hn J Mi £ pa ,|o izdelovanje koksa. Naj se najprej poskrbi, da bodo mogle v redu obratovali vse Že obstoječe tovarne, potem se naj šele ustavljajo nove. Še posebej pa mo-'an’° Pripomniti, da danes res ni-('asi za ustanavljanje tako dra-k ' podjetij. Podjetnosti na slro-* ie davkoplačevalca je pri nas kar z e zadosti! Me delali e vinskim tr Pismo uglednega podeželskega trgovca Stara resnica je, da je davčna stopnja za pridobnino mnogo previsoka. Davkoplačevalec, ki bi napovedal resničen dohodek, je finančno uničen. Ves naš davčni sistem je takšen, da dejansko podpira velika tuja podjetja, domača pa tako pritiska, da onemogoča vsak razvoj domačega nacionalnega kapitala. Že itak pa je podjetnost med našimi ljudmi manjša, če pa se že z davki podjetnost ubija, potem mora zginiti tudi popolnoma. V tem je tudi vzrok, da nalagajo naši ljudje najraje denar v hišo ali banko ali pa se bore za državno službo, da bi bili na starost preskrbljeni. 0 tem je zadnjič pisala tudi zagrebška Nova Rijoč. List pri tem navaja, da ni nič čudnega, če zdravnik z letnim dohodkom od 100—200 tisoč din prizna samo 15—30 tisoč din, ker bi ga sicer previsok davek uničil. Tudi davčna oblastva vedo, da je davčna stopnja najmanj za polovico previsoka in da bi bil davčni zavezanec, ki bi vse priznal, gospodarsko uničen. Zato so tudi bile zadovoljne, če so se prijave zavezancev gibale v mejah dostojnosti. »Nova Iti ječ« vse to omenja, ker hoče, da bi se davščine pravilne-j * uredile, da bi mogli davčni zavezanci živeti tudi, če priznavajo odkrito svoje dohodke in da bi se mogla zopet obnovili davčna morala, ki jo sedaj onemogočajo ravno davčni predpisi. Sedaj pa mi dovolite, da opišem šf lastni primer. Posedujem staro vinsko trgovino. V naši državi se kaže že dalj časa neka splošna animoznost proti vinski trgovini. Medtem ko je v eni najbolj vinskih držav, vsaj tako socialni, vsaj tako napredni, vsaj tako kulturni kakor je naša, v Franciji vinski trgovec vsaj toliko spoštovan, kakor kateri koli drugi privrednik, so skuša pri nas naslikati vinskega trgovca kot parazita, ki se skuša po nepotrebnem zajesti med producenta in kousu-menta. Vse nove uredbe, morda zadnjih petnajst let, so kazale to tendenco, da bi se vinski trgovec čim bolj onemogočil. Pred leti smo imeli v dravski banovini uaredbo, če kupi privatnik vino od trgovca, mora plačati obe trošarini v skupnem znesku 2 din, če pa kupi vino direktno pri producentu, je te obdačitve 2 din na liter prost. Hoteli so udariti trgovca (čemu?), toda udarjen je bil, čeprav ne zelo, vinogradnik. Privatniku se namreč pač ne izplača, da bi šel na Dolenjsko ali Štajersko iskat 50 ali 100 litrov vina. Poleg tega pa je dobil od veščega, strokovno izobraženega trgovca čisla, šolana, pravilno rezana vina, ki so ustrezala njegovemu okusu, dočim so bila vina, ki jih je kupil pri vinogradniku, megleua, včasih prekisla, včasih presladka, da so pozneje zopet kipela, z eno besedo: niso bila za konsum pripravljena. Drugič so zopet udarili vinskega trgovca s poslovnim davkom. Navadno se plačuje poslovni davek enkrat, in če gostilničar kupi vino od vinogradnika, plača samo gostilničar poslovni davek od do-tičnega vina; če pa kupi gostilničar vino od vinskega trgovca, jo poslovni davek dvakrat plačan: pri trgovcu in gostilničarju. Tretjič se je n. pr. naredila krivica vinskemu trgovcu sedaj. Gostilničarju, ki kupi vino pri producentu, se prizna odbitek trošarine za mesečni kalo in za transportni kalo. Ce pa kupi gostilničar vino od trgovca, se mu ta dva kala ne priznata, pa čeprav bi bilo recimo vino v tem primeru dalj časa na transportu, kakor ono od producenta. Na Francoskem so tudi velike davščine na vino, vendar ti davki niso taki, da bi skušali vinskega trgovca onemogočiti, nasprotno, tam je vsa vinska trgovina osredotočena v rokah trgovcev, ker se država zaveda, da vinski trgovec ni na škodo, ampak v korist vinski produkciji. Večina štajerskih, hrvatskih, tudi dalmatinskih vin itd. ni sposobnih za samostojen konsum, ker so bodisi prekisla, prešibka, premehka ali brezokitsna. Z veščim rezanjem teh vin se pa doseže tip vina, ki našim konsumentom ustreza. Ce se to ne bi doseglo, bi ostalo še več teh slabših vin neprodanih in vinogradniki bi se udajali še bolj pijači, kakor se že sedaj. Eden glavnih namenov tako zelo forsiranih zadrug je ravno sestavljati z rezanjem prave vinske tipe in tako konsum vina večati in predvsem pomagati tudi majhnim ubožnejšim vinogradnikom do prodaje. Strokovno izobraženi vinski trgovec dela isto, kar bi morale delati zadruge. Ne plačuje pa vinogradnikom vina nič ceneje, kakor ga plačujejo zadruge, čeprav ne dobiva obilnih podpor od države kakor zadruge in čeprav ni deležen olajšav, ki so dovoljene piidelovalcem in zadrugam. Vrhu vsega pa mora šc plačevati davke. Pri nas na merodajnih mestih vse premalo velja resnična strokovnost, preveč veljave pa imajo oni, ki se po svoji osebnosti ali svojem strankarskem opredeljev nju morejo zriniti v ospredje. To opazujem povsod, pa naj si bo pri govedoreji, konjereji ali vinarstvu. Le na podlagi tega morem razumeti nenaklonjenost, ki je kažejo odločujoči krogi proti vinski trgovini. Poudarjam pa, da mislim reelno, pošteno vinsko trgovino, ki se vedno teže bori v sedanjem času. V začetku sem govoril o davkih. Solidni vinski trgovec pod sedanjimi prilikami ne bo več mogel izhajati, oziroma njegov kapital ne bo več rentabilno naložen. Mislim, da mi gospodje tovariši iz drugih trgovskih strok ne bodo zamerili, če omenim, da je edino vinska trgovina ona, pri kateri se ne da j)red davčnim oblastvom zatajiti nič prometa, ampak pri kateri je zbog vseh mogočih kontrol obda-čen tudi zadnji liter. Kaj to pomeni, nam pove zgoraj citirana s^šebina izvajanj v »Novi riječi«. Vinska trgovina ni najlažja in teh trgovcev je tudi razmeroma malo. Kakor drugi trgovci plačujemo tudi mi za Zbornico, za gre-mije itd., ker nas je pa le malo, pa vodijo pri teh institucijah tudi le malo računa o nas. Še nekaj naj omenim na koncu: v časopisih smo čitali in celo po radiu je bilo razglašeno, da skušajo vinski trgovci uvedbo državne trošarine pri vinu izrabiti v to, da pritiskajo na cene pri pridelovalcih, da je zato nastala stagnacija v vinski trgovini in da bodo oblastva že nastopila proti te vrste špekulantom. Ko sem to, za našo stroko žaljivo obvestilo čital, nisem mogel razumeti, kam naj ta po demagogiji cikajoči razglas prav za prav meri. To žaljivo spo-ročilo je moglo biti izdano samo zaradi nepoznavanja resničnih razmer, vsaj tukaj pri nas, če pa je v spodnjih krajih drugače, pa ne vem, vendar tudi dvomim. Ce so cene v spodnjih krajih po uvedbi trošarine, katere prej doli ni bilo, j>adle, se vendar zaradi tega no sme dolžiti trgovce. Fred uvedbo trošarine je marsikdo kupit vino (mislim predvsem spodnje kraje), ki ga sedaj ne kupuje, ker mu je predrago. Zato je ponudba večja, povpraševanje pa manjše. Tega pa vendar niso zakrivili trgovci in vsaj tukajšnji ne zaslužijo imena špekulanti. Staro pravilo je, da se cena giblje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Reguliranje cen z dekreti se le težko posreči, to smo doživeli v svetovni vojni in tudi sedaj lahko opazujemo, da so kljub različnim naredbam cene za nekatero blago izredno poskočile in to celo za blago, katerega je dovolj pri nas; n. pr. za drva v Zagrebu. Vse ie nezado z novo bencinsko naredbo Upanje, da se bodo z bencinsko naredbo št. 3 razmere zboljšale in da se bo avtomobilski promet zboljšal, se je popolnoma ponesrečilo. Z novo uredbo niso nezadovoljni le trgovci s tekočimi gorivi, ki bodo celo prodajo bencinske mešanice ustavili, temveč tudi lastniki avtomobilov, taksiji, sploh vsi, ki se jih ta naredba tiče. Glavna napaka nove naredbe je, da določa količino bencina, ki ga dobi avtomobilist, prodvsem po konjskih silah vozila. Kadar pa se omejuje potrošnja bencina v tej meri, kakor sedaj, pa ne sme biti odločilno število konjskih sil, temveč, če se vozilo uporablja za potrebo ali pa za šport in zabavo. Potrošnja bencina za zabavo se sme omejiti, nikakor pa ne potrošnja za potrebo. Tako se določa za tovarniške avtomobile mestoma ista količina ko za športne. Posledica lega bo, da bo vse poslovno življenje zastalo, ker je količina 101 na teden za tovarniški avtomobil absolutno premajhna. Upoštevati je treba ti di to, da so skoraj vse tovarne na periferiji mesta, da pa morajo lastniki tovarn ne samo zaradi svojih osebnih interesov, temveč tudi kot člani javnih zastopov, stanovskih in splošno gospodarskih korporacij dnevno po večkrat v mesto in da morejo te posle opravi- ti le, če morejo uporabljati svoje ali tovarniške avtomobile, ki so bili v ta namen tudi nabavljeni. Vendar ne ho nihče mislil, da izdajajo tovarne težke denarje za nabavo avtomobila, za plačevanje vseh avtomobilskih davščin, za šoferje itd. samo za prazen nič. Imajo jih le iz dejanske potrebe, ker zanje velja rek, da je čas zlat«. Ce pa nimajo zadosti bencina, pote* jim tudi avtomobil ne pomaga, potem mora obrat v ujih podjetju nujno trpeti, kar povzroča splošno gospodarsko škodo. Po naredbi so sicer mogoče prekategorizacije za moloma vozila. To prekategorizacijo pa izvršujejo posebni odbori v vsaki banovini. Naredba št. 3 je stopila danes v veljavo, nikjer pa še ni bilo objavljeno, če so ti odbori tudi ustanovljeni, kje in kdaj poslujejo. Kakor so nam zanesljivi gospodje sporočili, dotižni uradi, katerih se to tiče, niti še ne vedo, da se morajo ti odbori ustanoviti! Dolgo se je odlašala naredba št. 3, pa kakor se vidi, se je še premalo odlašala, ker sicer res ne bi mogla iziti tako malo in tako slabo preudarjena. Že itak velika zmešnjava se je sedaj še prav občutno povečala in uredba je rodila, še preden je stopila v veljavo, posledice, ki so nad vse resne. Ti govci-detajlisti so ustavili prodajo bencinske mešanice, lastniki Tako dober tek vzbuja naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301efni vo ni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek. avtomobilov bodo morali ustaviti vožnje, ker dobe premalo bencina. Same nove težave na vseh koncih, odbori, ki bi morali pomanjkljivosti naredbe odpraviti, pa ne delujejo. Skoraj ne bo lastnikom motornih vozil preostalo nič drugega, kakor da intervenirajo v Beogradu in dosežejo prekategorizacijo. Ali se morda hoče kar sankcionirali to slabo upravo, da pri nas ne veljajo zakonski predpisi, temveč le intervencije? Poglavje za sebe je tudi to, da predpisuje nova naredba celo vrsto knjig, ki jih morajo voditi prodajalci, teh knjig pa še nikjer nL Zopet nov dokaz, da je izšla naredba prezgodaj, da še ni bilo vse potrebno pripravljeno! Nujno potrebno je zalo, da se naredba št. 3 temeljito reformira in da se izdajo določila o omejitvi motornega prometa v sodelovanju s praktičnimi ljudmi. Na ta način se bo prav tako dosegla manjša potrošuja tekočih goriv, vendar na način, da od tega ne bo imelo škodo gospodarstvo. Danes pa jo ima! Kaj je s petrolejem? Že več ko teden dni poslušamo v radiu, beremo v časopisih, tudi v tem listu smo že brali, da je prišlo toliko in toliko petroleja za te in te. kraje. Tudi za Ljubljano da ga je prišlo enkrat baje j)ol cisterne, drugič 2 cisterni in ne ven) koliko še. Vendar tega petroleja nikjer ni! Naročam pri ljubljanskih grosistih petrolej dan za dnem, pa je vedno isti odgovor — da petroleja ni. Kje je ta petrolej? Ce je, naj bi se dal vendar trgovcem! Ce pa ga ni, naj se nikar po radiu in časopisju ljudje ne begajo in ne vlečejo. Take potegavščine niso na mestu, pa naj pridejo tudi od zgoraj. Ljudje slišijo in berejo, da je petroleja dovolj in ga seveda zahtevajo, a petroleja ni! Kriv pa je seveda trgovec, češ da ga skriva ali pa da ga noče dobaviti. Pojasnite prosim, kaj je s petrolejem in kje je! Pojasniti bi se moralo tudi v drugih časopisih in v radiu, da bi ljudje vedeli, kje je krivda in kje je petrolej. Odgovor: Krivda zadene vedno ene in iste. Kriv je bencinski kartel in tisti, ki imajo nalogo, da delovanje kartela nadzirajo, a te dolžnosti ne izpolnjujejo. Petroleja ni! Prejeli smo: Z ozirom na notice v listih ia po radiu, da bo Slovenija v kratkem preskrbljena s petrolejem, sporočamo, da to ni res, ker najavljena količina petroleja ni drugega kot kaplja v morje. Trgovci smo vsako leto samo v Mariboru prodajali ob tem času dve cisterni na teden in je treba sedaj najmanj 50 vagonov, da bo zopet vsak trgovec imel petrolej na zalogi. Ce misli kartel poslati v Maribor 3 vagone, pač s tem problem petroleja še zdaleka ni rešen. X PREMOG KOKS — DRVA nudi | Pogačnik Telefon 20-59 BOHORIČEVA 5 Postrežba brezhibna XXI. redna letna skupščina Združenja trgovcev za srez Kranj Y Kranju bo v sredo 13. marca 1040 ob 13. uri v inali dvorani (bivša kavarna) Narodnega doma v Kranju. Dnevni reolitiko, opravlja odslej ban Hrvatske oz banska oblast, oddelek za soc. politiko. Cl. 3. — Vsi posli, ki jih je prej opravljala banska oblast, so prenesejo na policijo, kjer te ni, pa na sreska načelstva. Cl. 4. — Pri Hranilnici banovine Hrvatske v Zagrebu se ustanovi fond za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev. V ta fond se stekajo vse denar ne kazni, ves dohodek od proda »ih obrazcev kart zaposlovanja, podatkov o tujem državljanu in delodajalcu ko tudi takse za zaposlovanje tujcev po veljavnih pred piših. Cl. 5. — Pri vsaki upravni oblasti I. stopnje se ustanovi odbor za tuje delavce, da se izjavlja o vseh prošnjah in pritožbah. Ta odbor tvorijo: predsednik urada ali njegov namestnik, referent za prošnje, en uradnik s fakultetno naobrazbo ter inšpektor dela, če je v tem kraju inšpekcija dela. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani otvarja trgov tem, gostilničarjem, obrtnikom tekoče račune in daje kredite pod Ugodnimi pogoji. Spremembe v rajoniranju V dosedanji zakupni dobi je bilo za velikoprodajo tobaka skupno 86 zakupnih okolišev, dočim jih bo po novih pogojih samo 70. Pri soli smo imeli deset zakupnih edi-nic: devet banovin (po stari razdelitvi) ter kot deseto upravo mesta Beograda. V novi zakupni dobi pa bo število zakupnih edinic za sol 70 kakor pri veliko prodaji tobaka. Ta pomembna sprememba pri rajoniranju zakupnih edinic •ima svoj razlog v činjeniei, da so cele banovine kot zakupni rajoni preveč velike in zato omogočajo licitacijo samo večjim kapitalom, dočim morajo srednji in manjši kapitali ostati izven konkurence in neposrednega sodelovanja z monopolsko upravo. Sistem velikih zakupnih rajonov so kritizirale razne gosjKKlarske organizacije in za bodočo zakupno dobo so bile njih pritožbe upoštevane. V koliko je ta novi sistem za upravo monopolov ugodnejši, bo pokazala bodočnost, ko se bodo v praksi izkristalizirale napake in prednosti novega sistema. Pri velikoprodaji tobaka se je izkazal sistem srednjih rajonov kot ugoden za monopolsko upravo, ker so bile dosežene zelo nizke zakupniške provizije. Dočim so neke gospodarske organizacije kritizirale pri soli velike banovinske rajone, se je za velikoprodajo tobaka zahtevalo, da se uvede sistem okrajnih zakupov. Ta sistem se je podrobno proučeval, a je izkušnja v 1.1933. do 1935. dokazala, da je za monopolsko upravo mnogo manj rentabilen ko sistem večjih (okrožnih) rajonov. Drobni kapitali, ki sicer pridejo pri okrajnem sistemu do veljave, imajo v sebi kali neke negotovosti. Ti mali in drobni pridobitniki se poleg tega lotijo posla velikoprodaje samo proti sorazmerno veliki odškodnini. Zaradi tega postaja tak zakup za monopolsko upravo drag; neracionalna geometrija zakupnih rajonov pa tudi neugodno vpliva na fiskalne dohodke. Finančna ugodnost je za monopolsko upravo mnogo večja v srednjih rajonih. stališča interesentov imajo ti rajoni tudi veliko prednost v tem, ker daje en rajon za sebe večjo možnost kalkulacije za večji zaslužek v globalnem znesku, čeprav je odstotno ta zaslužek manjši kakor pa pri okrajnem sistemu. Odziv interesentov pri licitacijah je bil zelo velik ter je bilo od 70 rajonov že pri prvi licitaciji oddanih 51. l’o svojem besedilu si' novi pogoji za velikoprodajo tobaka ne razlikujejo mnogo od dosedanjih. Omiljene so samo neke ostrine, kakor n. pr. v čl. 14. l’o dosedanjih pogojih je moral zakupnik velikoprodaje z manjšim predmetom ko 4 milijone din letno imeti za čas trajanja zakupa še malo-prodajaluico. Ta določba je imela ta namen, da bi bila v manjših krajih vsaj po en maloprodajal-nica tobaka, ki bi imela vse vrste tobačnih izdelkov. Ker pa morajo vse samostojne prodajalnice v ož- jih centrih sreskih mest po pravilniku prodajati vse vrste tobačnih izdelkov, je bila ta določba za kraje, v katerih so bile takšne maloprodajalnicc, nepotrebna. Zato je po novih zakupnih pogojih oproščen te dolžnosti, če je v do-tičnem kraju zadosti maloproda-jalnic. Na drugi strani pa zakupnik velikoprodaj z letnim prometom nad 4 milijone din ni smel imeti maloprodajalnicc tobaka. Posledice te določbe so bile nepravične in nelogične. V nekaterih krajih so bili zakupniki stari in dolgoletni maloprodajalci tobaka, ki so zaradi te določbe morali opustiti svojo maloprodajo tobaka, torej svoj poklic. Nelogičnost pa je bila v tem, ker jim je bila na eni strani priznana pravica, da so udeležujejo licitacij baš zaradi njih poklica kot maloprodajalci, na drugi strani pa jim je bil ta poklic onemogočen, kakor hitro so postali velikozakup-niki tobaka ali njih zastopniki. Po novih pogojih je vsem zakupnikom omogočeno, da obdrže oziroma otvorijo maloprodajalnice v krajih z nad 4 milijone din letnega prometa. Nove dolžnosti zakupnikov Kot novost se mora smatrati predpis čl. 22 (H) novih pogojev, po katerem mora zakupnik sodelovati pri pospeševanju in dvigu prodaje v okviru poslov, ki jih določi inonopolska uprava. Ta predpis je zelo meglen ter ne kaže ni-kake oblike in meje tega sodelovanja. Ni jasno niti na katere posle se misli, niti v čem naj bi bilo to sodelovanje. Eno pa jo jasno, da ima sedaj monopolska uprava možnost, da izda za jiovečanje prodaje razne ukrepe in da se zakupnik ne more izogniti sodelovanju in delu, če hi se skliceval na pogodbo. Na vse zadnje bi moral vsak tak ukrep biti tudi zakupniku v efektivno korist, ker bi delajoč za monopolsko upravo tudi sebi povečal rentabilnost zakupa. Ta določba daje monopolski upravi nadalje možnost, da prisili zakupnika na večje napore v okviru velikoprodaje kakor je samo nabava in prodaja blaga. Iz izkušnje pa vemo, da se zakupniki omejujejo samo na to ter da so glede zatiranja tihotapstva, reklame itd. skoraj brez vsake iniciative. Po novi določbi je torej dana možnost, da se dvigne vsa prodajna služba na komercialni nivo. Vprašanje oskrbe vojske s tobakom je odprto V sedanjih pogojih ni urejeno, kako naj se oskrbuje s tobakom vojska. Znano je, da ima v drugih državah vojska poseben tobak in da jo oskrbuje s tem tobakom fiskalna režija. Pri nas ni rednega oskrbovanja vojske s posebnim tobakom, toda to vprašanje mora danes ali jutri dobili svojo rešitev. V načelu je to vprašanje rešeno v čl. 26. novih pogojev, po katerem si je monopolska uprava pridržala pravico, da more vojsko neposredno oskrbovati s tobakom, torej mimo voli kozak tipni kov tobaka na način, kakor se to prakticira v drugih državah. Zakupnik mora v bodoče plačati poslovni davek Kar sc tiče zaveze zakupnikov na plačevanje državnih davščin so bili zakupniki do 31. marca oproščeni plačila davka na poslovni promet. Po čl. 33. novih pogojev za velikozakupnike tobaka oz. po čl. 37. novih pogojev za velikoprodajo soli pa je predvideno, da morajo zakupniki od 1. aprila, 1940 plačevati davek na poslovni promet. Kot osnova za plačevanje lega davka je predvidena zakupnikova provizija, torej dohodek zakupnika od velikoprodaje tobaka oz. soli. Kjij se mora smatrati kot provizija zakupnika, ni precizirano in to vprašanje bo moralo biti še predmet razprav s finančnimi oblastmi. Zakupnikova provizija pomeni za zakupnika komisijo, ki je obremenjena z raznimi stroški. V teh stroških je predvsem strošek prevoza blaga od prodajne baze do posamezne velikoprodaje. Ta izdatek, ki ni pri tobaku posebno velik, dobiva pri velikoprodaji soli izredno važnost, ker pomeni 80% celotne režije. Če se vzame kot osnova za določevanje tega davka bruto-provizija, t. j. znesek, ki mu ga monopolska uprava odbija pri izdaji blaga od bruto-prodajne cene, bi moral plačati zakupnik davek tudi od zneska, za katerega sc zaradi režijskih in prevoznih stroškov njegov zaslužek zmanjšuje. Z eno besedo; zakupnik bi plačal davek tudi od svojih izdatkov. V koliko bi to bilo v skladu s samim načelom obdačevanja, ni predmet. tega članka, pač pa jo treba opozoriti na naslednje: Po čl. 12. nov b pogojev za velikoprodajo sob se morajo zakupniki — kjer je to le mogoče — posluževati pri prevozu državne železnice, in sicer celo takrat, če bi bila pot po železnici daljša. S to določbo je dr železniški upravi monopolni položaj iu zakupcu je vzeta pravica, da izbira transportna sredstva. Mora torej plačati za prevoz tudi več, kakor bi plačal, če bi bil glede izbire transportnega sredstva svoboden. Če bo torej predmet obdačenja (na poslovni promet) bruto-provizija zakupnika, bo moral dati zakupnik od svoje provizije državi dvakrat, in sicer prvič v obliki prevoza (železniški upravi), drugič pa v obliki davka (finančni upravi). Vprašanje, če se bo vzela kot davčna osnova bruto ali neto provizija zakupnika, je s tem odprlo, čeprav bi bilo moralo biti to vprašanje rešeno še pred začetkom licitacije, da bi mogel zakupnik pravilno in natančno kalkulirati. (Zakaj se to ni storilo, se med pridobitniki zelo mnogo govori. Op. ured.) Ce so ti (kar je treba predpostavljati) pri kalkulaciji svojih provizij vzeli za podlago določevanja tega davka bruto-provizijo, pa se to vprašanje reši po drugi alternativi (neto-proviziji), bodo prišli zakupniki do dohodka, ki pomeni zanje neutemeljeno- obogatitev. Začasna skladišča soli odpravljena Določila novih pogojev o trans-portiranju soli so zelo izčrpna in njim so posvečeni čl. 10. do 13. V čl. 10. je postavljeno načelo, da se mora posamezna velikoprodaja soli zalagati iz one monopolne prodajne baze, ki je navedena v tabelaričnem pregledu čl. 2. pogojev za velikoprodajo. Ti členi pa dajejo monopolski upravi tudi možnost za znatne spremembe v zakupni dobi tako glede zalaganja iz določenih baz, ker se predvideva odpiranje novih stalnih skladišč, ko glede ustanavljanja rezervnih skladišč. Vidi se, da je organizaciji baz posvečena velika pažnja in da se je stremelo za tem, da se težišče zalog prenese s tako imenovanih začasnih skladišč na državna skladišča. To načelo najbolj ustreza interesom monopolne uprave ter je upravičeno tudi s stališča hitrega in rednega oskrbovanja, ker so s tem rezervira monopolni upravi velika elastičnost in možnost razdelitve teh zalog po dejanskih potrebah posameznih krajev. Zaradi tako she-matiziranega oskrbovanja in razdelitve zalog so postala tako imenovana začasna skladišča zakupnika nepotrebna ter se po čl. 11. novih pogojev ta tudi ne bodo več dovoljevala. Zaradi odprave teh skladišč bodo morali zakupniki posvetiti večjo pažnjo pravilnemu zalaganju velikoprodaje, ker so dosedaj mogli potrebne količine vzeti v samem kraju iz začasnih skladišč. Sedaj pa bodo morali jemati blago direktno iz prodajne monopolsko baze ter bo zato treba več časa za nabavo blaga. Tudi načini oskrbe, nabavljanja, vzdrževanja predpisanih zalog itd. novih pogojev -za velikoprodajo soli se sedaj bolj naslanjajo na dotične pogoje za veliko prodajo tobaka. Sol bo mlela v bodoče mouopol-ska uprava, kateri je s tem dana najširša možnost, da zalaga posamezne kraje z ono soljo (mleto ali nemleto), ki sc bo v teh krajih zahtevala. Novi pogoji za veliko prodajo soli in tobaka so sestavljeni na podlagi izkušenj in prakse ter se iz njih vidi, da je posvečena velika pažnja ravno onim delom pogojev, ki se tičejo zalaganja in s tem tudi prodaje ter dohodkov monopolsko uprave. Podčrtati je treba, da se sprememba izvrši v času, ki ni za gospodarstvo ugoden, vendar pa je treba pripomniti, da je bil odziv interesentov kljub temu večji, kakor pa se je pričakovalo in je mogla zaradi tega prodajna služba monopolsko uprave doseči nov uspeli. * Vsekakor pa se treba čuditi, da kljub vsem velikim izkušnjam še niso pogoji zadostno jasni in more zato imeli pri licitaciji uspeh samo tisti, ki ve še nekaj več, kakor pa mu povedo pogoji. Upajmo tudi, da v bodoče res ne bo več pritožb zaradi pomanjkanja soli in zaradi njene kakovosti. Zunanja trgovina Ministrski svet je znižal carino na pluge od 20 na 10 zlatili din, za dele plugov pa na 5 zl. din. Z Nemčijo je bil dosežen sporazum, po katerem bomo v bodoče dobavljali Nemčiji boksit iz Nemčije pa se bodo vrnili ti vagoni naloženi s koksom. _ , Madžarski listi poročajo o poto-v a n ju trgovinskega ministra dr, Andresa v Sofijo ter o možnosti carinske unije med Bolgarsko in Jugoslavijo. Madžarski listi pravijo, da bi sklenitev te unije pozdravljali, ker bi lahko dobro služila ožjemu sodelovanju med vsemi državami južnovzhodne Evrope. Med Italijo in Romunijo se vodijo v Bukarešti gospodarska pogajanja. Madžarski poslanik v Bukarešti in romunski zunanji minister Ga-fencu sta podpisala sporazum ureditvi železniškega prometa med Madžarsko in Romunijo. Italijanska trgovinska delegacija 1589 ton. je prišla v Pariz, da sklene s Francijo novo trgovinsko pogodbo, ki bi bila v skladu s sedanjimi mednarodnimi razmerami. Madjarske sladkorne tvomice so proizvele letos 1.17 milijonov stotov sladkorja, za 26.381 stotov več ko lani. Izvoz sladkorja bo znašal 260 vagonov, t. j. toliko ko lani. Bolgarska je lani izvozila 34,7 milijona kg tobaka, kar je izredno veliko. Računajo, da sc bo letos podražil bolgarski tobak za 20 do 25%. Cene opija so zaradi vojne zelo narasle. Istočasno pa je tudi močno naraslo povpraševanje po turškem opiju. V Bukarešti se je ustanovila s kapitalom 15 milijonov lejev dražba uRadiomet«, ki bo izdelovala radijske aparate. Nemška družba »Zeiss Ikon« bo izplačala letos 8% dividendo. Letni dohodek dražbe je zaradi zmanjšanega izvoza padel od 30.8 na 26,4 milijona RM. Izvoz kalija iz Palestine se je v 1 1939. povečal od 47.496 ton na 63.527 ton, kroma pa od 481 na Denarstvo Sestanek med zastopniki naše in bolgarske Narodne banke Med gospodarskimi ljudmi, ki so se udeležili otvoritve Bolgar-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Sofiji je bil tudi direktor Devizne direkcije Narodne banke SL Ljubisavljevič. Direktor Ljubisavljevič je porabil priliko ter se sestal z zastopniki bolgarske Narodne banke. Na skupni konferenci so nato zastopniki obeh emisijskih bank razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo trgovinskega in plačilnega prometa med obema državama. Zanimanje ameriškega kapitala za Jugoslavijo V zadnjem času se opaža večje zanimanje ameriškega kapitala za Jugoslavijo. To je tem bolj pomembno, ker se v Ameriki smatra evropski trg za zelo negotov in naložbe v evropske vrednote kot zelo tvegane. Sedaj se poroča, da se neki Amerikanci zanimajo za postavitev avtomontažne tovarne na Hrvatskem. Neka druga ameriška skupina pa bi bila baje pripravljena odpreti v Jugoslaviji tovarno za telefonske aparate in za izdelavo telefonskega materiala. Smatra se, da bi bila takšna tovarna zelo donosna. * Zavarovalnica »Commercial Union«, ki je mana kot afiliaclja Istoimenske londonske družbe, bo baje prešla v nemške roke ter se v bodoče imenovala »Elementar«, kakor se imenuje znana zavarovalnica na Dunaju. Po letnem poročilu Narodne banke je vseh delničarjev 1300. V rokah naših državljanov je 59.349 delnic, v rokah tujih državljanov 651. 149 delničarjev ima 46.859 delnic ati 78 09% vseh delnic. Največ-ji delničarji Narodne banke so drž. denarni zavodi. Na beograjski borzi so notjrali dne 29. februarja državni papirji takole: vojna škoda 430—■432, 6% gozdne 09 25—70 50, 4% agrarne 5325, 6% dalmatinske 71-25—71-75, 6% begiuške 77-50—78, 7% stabilizacijsko 98—99, 7% investicijsko 99_99 50, 7% Seligman 100-50, 7% Blair 90, 8% 'Blair 98 din. Živnostenska banka izkazuje za 1. 1939. 17,6 milijona Kč čistega dobička ter bo izplačala 6 odstotno dividendo. Živnostenska banka je največji denarni zavod v protektoratu. Švedska je uvedla s 25. februarjem devizno kontrolo. Devize sme-1° v bodoče kupovati samo denarni zavodi, ki imajo za to posebno pooblastilo. Cena zlata se je v Turčiji zelo dvignila. V oktobru 1939. je bila Povprečna cena za zlati funt 15-40 Papirnatega funta, v novembru 16 30, v decembru 16-80, v januarju 17 45, nato pa se je dvignila ha 18-45 papirnatega funta. Dobave - licitacije Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 8. marca ponudbe za dobavo palčic in žica za avtogeno in elektrod za električno varjenje ter 3000 letnih mornarskih maj; 19. marca 20.000 kg fižola in dne 20. marca 20.000 kg riža. 2. Hidroplanska komanda v Di-vuljah sprejema do 4. marca ponudbe za dobavo trboveljskega premoga ter bukovih drv. Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 7. marca ponudbe za dobavo trofazmh motorjev. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 9. marca ponudbe za dobavo gorilnikov za avtogeno varjenje; 12. marca tehničnega materiala, raznih svedrov, če-husti, žebljev; 14. marca 100 kg »kapoka«. Strojna šola Boka Kotorska sprejema do io. marca ponudbe za dobavo raznih pisarniških potreb- Direkcija drž. rudnika v Kaknju ■•Prejema do 11. marca ponudbe za dobavo obročev za lokomotive; do 18. marca telefonskega kabla. Direkcija drž. rudnika Senjski Didnik sprejema do 26. marca ponudbe za dobavo raznega mizarskega okovja. Direkcija pomorskega prometa v »Plitu sprejema do 27. marca po- nudbe za dobavo stroja za strugarje. LICITACIJE Dne 4. marca bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo ovsa, sena in slame; 16. marca 36.544m drv. Dne 7. marca bo pri Štabu zra-koplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo raznega jekla. Dne 11. marca bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 20.000 kg čiste svinjske masti. Dne 12. marca bo pri Upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo piščalk z vrvico. Dne 12. marca bo pri Štabu mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu licitacija Za dobavo plinskega in gorilnega olja; 26. marca raznega usnja in podplatov;' 28. marca domačega premoga in briketov ter mila in sode za pranje. Dne 15. marca bo pri ekonom, odd. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo krp in bombaževine za čiščenje; 19. marca dezinfekcijskega materiala; 22. marca Brotan-eevi ter jeklenih cevi. Dne 16. marca bo pri Vojnosani-tetnem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo praznih ampul ter rebrastega papirja; 18. marca pločevinastih škatlic. Dne 29. marca bo v skladišču 1. oddelka vojnotehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo raznega usnja; 30. marca za dobavo svinjske dlake; 4. aprila raznih barv, krede, bencinske mešanice, bencola, cinkovega belila, olja, loja, karbida idr. Dne 27. marca bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 200 bakrenih plošč in dne 28. marca 600 in 900 kg kroglic iz bronce. Dne 28. marca bo pri Centralni direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo kompletne izvozne naprave za drž. rudnik Senjski Rudnik. Dne 29. marca bo pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo olja in mazila za državne rudnike; 30. marca 60.000 m razne jeklene vrvi. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled.) \ Trgovskemu naraščaju! Odličen pro Ni lahko biti dober prodajalec. Kdor pa je dober prodajalec, ta ima zagotovljeno dobro bodočnost, temu se ni treba brigati za minimalne plače, ker bo vedno imel mnogo višjo plačo, kakor pa je minimalna. Dober prodajalec je steber trgovine in zato vedno iskan, vedno cenjen in zato vedno z zagotovljeno eksistenco. Kdor se je odločil za trgovski stan, i. >ra predvsem gledati na to, da bo dober prodajalec. Kariera trgovskega pomočnika se začne s tem, da se izkaže kot dober prodajalec. Ko to svojo sposobnost dokaže, je tudi izpolni) prvi pogoj za osamosvojitev. Kajti med osnovnimi pogoji za dobrega trgovca je tudi ta, da je uspešen prodajalec. Ni lahko biti dober prodajalec. Nekaterim se to ne posreči zlepa, diugim gre igraje. Vzrok je v tem, ker mora imeti človek že po naravi dar, da je dober prodajalec. Nekaterim prodajalcem ni treba drugega, kakor da se strankam lepo nasmehnejo, pa z lahkoto prodajajo. Prodajalec niora namreč imeti neki osebni »šarim«, ki osvaja ljudi, a ta »šarm* je prirojen. Silno mnogo pa se more doseči tudi z vzgojo in s' trdno voljo. Kajti poleg osebne prikupnosti ali šarma morata odlikovati prodajalca še dve prednosti: 1. da blago, ki ga prodaja res pozna in ‘2 da zna govoriti prepričujoče. Obe ti prednosti pa se moreta tudi priučiti. Poznavanje blaga se sploh more le priučiti. Če zna prodajalec dobro razložiti kupcu prednosti tega ali onega blaga in če ga hkrati prepriča, da je cena blaga z lastnostmi blaga v skladu* bo skoraj gotovo jmel tudi uspeh kot prodajalec. Poznati pa mora blago tudi zato, da more kupcu pravilno, svetovati. Večina kupcev je v veliki zadregi, kadar mora presojati, če je blago dobro ali ne. Če ga prodajalec te skrbi reši, mu je kupec hvaležen in to hvaležnost dokaže navadno s tem, da blago tudi kupi. Včasih je treba z blagom napraviti naravnost eksperimente, da je stranka prepričana. Seveda je treba vedeti, če blago te eksperimente tudi prenese. Zopet je poznavanje blaga prvi pogoj za uspešnost prodaje. Prodajalec pa mora biti tudi dober govornik. Tudi to se da naučiti, kakor zgovorno dokazuje primer starega grškega govornika Demostena. Vse napake je imel, k: jih more imeti slab govornik. Jecljal je, delal nervozne kretnje, se ni znal obnašati, toda z jekle- no voljo je vse te pomanjkljivosti odpravil in postal govornik, ki se ši danes imenuje kot primer vzornega govornika. Prav tako more tudi danes vsakdo s trdno voljo premagali vse napake in doseči, da govori gladko, da se mu jezik ne zatika in da se otrese vseh slabih navad. Dober prodajalec pa ni le prepričujoč govornik, temveč mora bili tudi dober psiholog. Stranki, kt hoče kupili čisto določeno blago, kateri ni treba nič dopovedovati, taki stranki se tudi ne sme dosti govoriti, temveč ji je treba samo hitro postreči. Le če stranka koleba, če se vidi, da si srtma dovolj jasiio ne predstavlja, kaj bi hotela kupiti, šele v tem pr' *eru naj stopi pomočnik s svojo' zgovornostjo na dan. Pri tem pa mora natančno paziti, koga ima pred seboj. Nekateri kupci imajo radi, če se jijno zopet najraje, če čim hitreje posel opravijo. Nekateri zahtevajo, da se jim pokaže mnogo blaga, da morejo na široko izbirati, drugim se najbolj ustreže, če se jim takoj pokaže pravo blago. Velike važnosti za uspešnost prodaje je tudi vprašanje cene. Ni stranke, ki bi rada slišala, da je to ali ono blago za njo predrago. Ceha je za kupca najmanj všečna zadeva, zato je treba o njej tudi čim manj govoriti in najprej doseči, da je kupcu blago všeč, šele potem pride na vrsto cena Seveda pa mora prodajalka tudi dobro ocenili stranko, da ji predle ži'njej primerno blago. To ni lahka stvar in vsakdo se bo gotovo parkrat zmotil. To samo po sebi še ni tako hudo, hudo bi le bilo, če se iz tega ne bi nič naučil. Prodajanje je umetnost, ki se j • nihče kar na lepem ne nauči. Treba je mnogo dela, mnogo premagovanja in požrtvovalnosti. Kupčijski uspeh pa bogato popla- go z. njimi govori, drugi imajo |ča vse te neprijetnosti. Težave z novimi minimalnimi mezdami trgovskih pomočnikov v barva. pfe«>ra in Ze v 24 urah j,™': v:::: itd. Skrobi in flvetlolika srajce. o»rat nike in manšete. Perc. suši. monra in tika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. šelenbnrgota ni. 3 Telelon ŠL 22 72. Na oba članka, priobčena pod gornjim naslovom v številkah dne 9. in 23. februarja 1940, naj mi bo dovoljeno priobčili sledeče: Ne prvi ne drugi člankar nimata pravice oporekati novim najnižjim mezdam trgovskih sotrudni-kov (pomočnikov) predvsem, ker je to sploh prva oblastna določitev minimalnih plač, temu stanu. Člankar, ki se nahaja v letoviškem kraju, v času sezije lepo zasluži in torej pomočniku v tem času lahko plača izdatno več, kot je minimalna mezda. Ker pa želi imeti pomočnika vse leto — naj-brže ne iz golega socialnega čuta, ampak ga gotovo potrebuje — naj plača pomočniku vse leto minimalno plačo in se stvar izenači. Naj ne bo člankar užaljen, ampak če zasluži on v seziji — po lastni navedbi — za vse leto, naj isto velja za pomočnika, ki končno izven sezije tudi samo ne postopa. Kar pa se tiče drugega člankar-ja, ki se nm smili komaj prost vajenec, pa naj pomisli, da mu je delal tri leta zastonj in da ga je izučil zato, da bo kaj znal in imel primeren zaslužek. Naj člankar ne pozabi, da je bil tudi sani vajenec. Če pa člankar pomočnika ne more dostojno plačati, je to znak, da ne potrebuje niti vajenca, ampak da lahko opravi vse delo sam in da nm je potreben zgolj zastonjski tekač. To pa je po eni strani grdo izrabljanje, po drugi strani pa to omogoča umazano konkurenco. Naj imamo vsi trgovci ena ke pogoje, pa bo umazane konkurence kinalu konec in kdor zares ne more držali plačane moči, naj dela pač sam. Kot nekdaj njegovi starši,' tako tudi sedaj starši njegovega vajenca dajo otroka učit trgovine z namenom, da pride otrok do dostojnega kruha, ker bi ga sicer dali raje v tovarno, kjer takoj zasluži in ima potem tudi boljši izgled za zaslužek kot pa trgovski pomočnik. Končno mora stanovska čast tudi nekaj veljati in mora biti vsakdo stanu primerno plačan in res ne gre, da trgovski pomočnik ali p- ' jalka niti od daleč ne zasluži toliko, kot delavec ali dela .ka brez učenja ali prave pred-izobrazbe. Proletariata v trgovskem stanu res ne potrebujemo in če bomo pomočnike dostojno plačali, bo tudi marsikaj nevšečnega odpadlo, kar se sedaj pogosto dogaja in ne brez krivde poslodav-cc . Pri enaki režiji bi se pa.tudi pokazalo, da bi kmalu izginili razni trgovci, ki prodajajo po nemogočih cenah ravno zaradi nizke rtžije, ali boljše povedano, ker svojin ljudi ne plačajo primerno ali pa sploh nič. Ali smo trgovci ali pa nismo, tretje izbire ni! Trgovec. Davčni svetovalec Trgovsko protokolirane firme in obvezno knjigovodstvo za davčne namene Gosp. 1. It. v K. — Vprašanje: Slišal sem, da me hoče davčna uprava pozvati kljub temu, da nimam niti 100.000 din dohodkov, niti ne nad 2,000.000 din proipeta, da predložim poslovne knjige, ker da sem kot protokoliran trgovec dolžan voditi knjige. Prosim za pojasnilo. Odgovor: Jasfen odgovor na to vprašanje je že med razpravo o pridobnjni dal na zadnji davčni konferenci v Ljubljani pomočnik ministra za finance dr. Filipančič. Izjavil je izrečno, da samo dejstvo, da je kdo protokoliran, še ne more imeti za posledico, da bi bil na poziv obvezan predložiti poslovne knjige. Še bolj jasen pa je v tem pogledu razpis ministrstva za finance z dne 4. jan. 1940., šl. 96/111, ki je bil te dni objavljen v »Finansijskem zborniku«. V tem razpisu se izrečno podčrtava, da se predpisi čl. 107.a zakona o neposrednih davkih, po katerih morajo tudi pridobninski zavezanci, ki so na podlagi drugih zakonov dolžni voditi poslovne knjige o svojem poslovanju, na pismeno zahtevo te knjige pokazati davčni upravi, ne nanaša tudi na obvezo glede poslovnih knjig, ki jih imajo protokolirane firme. Predmetno zakonito določilo se nanaša izključno na primere, v katerih so trgovci in obrtniki dolžni voditi knjige in jih tudi za druge namene pokazati upravnim oblastvom. Kot take primere navaja razpis trošarinske registre, shraniščne knjige, taksne evidence o kupljenih vstopnicah, knjige, ki se vodijo za promet z devizami iri valutami itd. Razpis končuje s sledečim resumejem: Kakor se iz navedenega vidi, se odredba odst. 3. čl. 107.a zakona o neposrednih davkih ne nanaša na predpise trgovinskega zakona bivše kraljevine Srbije in njemu slične predpise. Odprti računi 1). U. v €. Vprašate, ali spadajo pod pojem »Otvoreni računi«, ki jih navaja tar. post. 37. taksnega zakona, tudi blagovni računi. Odgovor: Po našem mnenju blagovni računi ne spadajo pod pojem »otvoreni računi«, ki jih navaja zgoraj omenjena tarifna postavka. V členu 56. točka 1. noveliranega pravilnika je povsem jasno določeno, da se za otvorje.ni ali tekoči račun more smatrati saipo ona partija računa, s katero se osnavljajo in vzdržujejo med posameznimi osebami stalne .tekoče poslovne zveze s podjetjem, pri katerem je račun otvorjen s pravico, da se razpolaga z gotovino ali da se polaga gotovina ne glede na to, ali so dolžniki ali upniki. V tem pogledu je tudi značilno pojasnilo ministrstva za finance št. 29.050/30, ki se glasi v prevodu takole: Od otvorjenih tekočih računov še morajo razlikovati navadni — trgovski — računi (kon ti), ki se pojavljajo pri navadnem ali dvojnem knjigovodstvu. Značilno bistvo vsakega tekočega računa je v tem, da je račun stalen in tekoč, ki vzdržuje trajno trgovinsko al> hnnčno-poslovno zvezo med delniški družbo in dotično osebo. Nadaljnja značilnost tekočega računa je v tem, da je višina kredita navadno označena že v računu samem in se vsi poslovni posli gibljejo v mejah tega kredita, Od teh računov pa se razlikujejo navadni — trgovski — računi (konti), ki izvirajo iz določene storitve, zaključka ali posla in ugasnejo takoj, ko se izpolnijo pogoji, v katerih so nastali. Ti računi regulirajo samo določene trgovske odnose in prestanejo, čim so dolgovi po teh računih poravnani. Ti računi niso tekoči in niso tedaj zavezani taksi. Ker se pri Vašem podjetju ne more gotovina polagati, ne glede na to ali je kdo dolžnik ali upnik, Po našem mnenju ne pride v poštev plačilo te takse. Bolgarska nam bo dobavila 200 vagonov riža Ob bivanju trg. ministra dr. An-dresa v Sofiji je bil dosežen sporazum, po katerem nam bo Bolgarska dobavila 200 vagonov riža. V zvezi s tem se poroča, da so bile vse licitacije, ki jih je razpisala naša vojska za nabavo riža, brezuspešne, ker se trgovci sploh niso udeležili teh licitacij. Zato ge ba-vijo odločujoči krogi z mislijo, da bi država direktno nabavila na Bolgarskem riž brez posredovanja trgovcev. Najbrže bi nakup posredoval Priznd. m* Pomanjkanje petroleja v turističnih krajih Pomanjkanje petroloja so že v letošnji zimski sezoni težko obču-lili v turističnih krajih, kjer šo ni električne razsvetljave, pa tudi v krajih, kjer so morale radi hudega mraza elektrarne ustavili obratovanje. Iludo prizadete so bile posebno tudi nekatere planinske turistične in zimskošportne postojanke. Tomu pojavu se mora posvetiti največja pozornost, ker utegne pomanjkanje petroleja v turističnih krajih, ki nimajo električne razsvetljave, škodljivo vplivati tudi na razvoj tujskega prometa v letošnji glavni turistični sezoni. Zato se je Tujskopro-inetiia zveza . Putnik< v Mariboru obrnila na upravo državnih monopolov in na pristojna oblastva s prošnjo, da se pravočasno pred začetkom letošnje turistične sezone uredi to važno vprašanje in da se turističnim krajem oz. turističnim obratom, ki so navezani na razsvetljavo s petrolejem, zagotovi možnost zadostne preskrbe s petrolejem. Upati je, da bo uprava državnih monopolov za to važno vprašanje pokazala potrebno razumevanje in s primernimi ukrepi zagotovila prizadetim *u-rističnim krajem in obratom možnost brezhibne preskrbe s petrolejem. Urad za razdeljevanje bombažnega prediva Posvetovalni odbor za l>ombaž je sklenil, da se ustanovi poseben urad za razdeljevanje bombažnega prediva med naše tkalnice in predilnice. Urad bo vodil evidenco nad vso količino Ivom baznega prediva, ki ga bo Jugoslavija uvozila. Predivo se bo razdeljevalo po posebnem ključu. Za prvi hip je po »Jug. Kurirju« predvideno, da dobi vsako podjetje jvo 88 kg prediva mesečno na razboj. Sklenjeno je tudi, da so vsa podjetja tro-tirajo enako, tudi firme, ki so prej dobavljale predivo izključuo lo iz klirinških držav. Cena prediva je zaenkrat določena na podlagi 33'5 din za kg baza No. 20 — Amerika. Italiianska povpraševanja po našem blagu frizi in par 850 — Palermo: keti, 857 -parklji, 858 -nina, 800 - 804 - San Nazzaro: rogovi in Genova: jajca in perut- Genova: kloridna kislina, Milan: Okroglo in stavbeno železo, 865 — Genova: pšenična moka, 808 — Rini: doge, tanin in sladkor, 870 — Rim: celuloza, rude, oglje in oljnata semena, 871 — Rim; išči? se zastopnik za modne predmete, bižuterijo in gumbe, 802 — Milan: bolhač v cvetu in v prahu, tanin, 898 — Milan: lignit in litan-traksit, 804 —■ Milan: taninski ekstrakti, 800 — Trst: jelovina, 890 — Rim: stavbeni les, 900 — Saronno: krompir, 001 — Milan: kalcijev karbid, 002 — Turin: živi golobi. Ponudbe italijanskega blaga: 855 — Milan: ponujajo se farmacevtski, zdravstveni in kirur-gični predmeti, 850 — Camerano: glasbeni instrumenti in harmonike, 801 — Milan: motocikli, motovo-zila in eksplozivni motorji, 802 — Milan: papir za tapeci-ranjo zidov, 803 — Tortona: minski in lovski smodnik, napolnjene lovske patrone, 800 — Lodi, mlečni izdelki, 807 — Rim: ponudba aparatov in brizgalnic za gašenje požarov, 869 — Milan: moško obleke za civiliste in za mehanike, 872 — Milan: ponudba radij- skih aparatov, 873 — Turin: ponudba pisalnih st rojev, 874 — Milan: ovratnice in ovrat-ne pentlje, 875 — Milan: aparati za vulka-nizacijo, 805 '— Milan: ponudba avtomatičnih ognjišč na oglje, 897 — Milan: aparati za čiščenje zraka za obrambo proti plinom. 808 — Turin: sodi, remorkerji in sesalke za transport bencina, nafte in olj, 002 — Collebeato: ponudba avtomatičnih revolverjev. * Interesenti naj se z označbo uvodne številke in kraja obrnejo za nadaljnje informacije na upravo lista Italo-Jug, Milan, poštni predal 1514. Doma in po svetu Narodna radikalna stranka je izdala proglas na narod. Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista« »Hrvatskj dnevnik« razpravlja o novih dveh srbskih strankah, o dr. Stojadinovičevi Srbski radikalni stranki ter o dr. Dragoljuba Jovanoviča Srhskl seljačkl stranki. »Hrv, dnevnik« pravi, da ustanovitev dr. Stojadlnovičeve stranke Zahtevajte povsod poznane specialitete tvrdke B. HOSER. veletrgovina z vinom BEOGRAD - ZEMUN 1II.( Moserova ulica št. 1 ZASTOPNIK za Ljubljano in bivšo Kranjsko M. CESAR, LJUBLJANA VII., Gasilska cesta 3 TELEFON ŠT. 25-69 »POMLADANSKI DUNAJSKI VELESEJEM SE VRŠI OD 10.—16. MARCA 1940 TEHNIČNI VELESEJEM DO 17. MARCA Poljedelski stroji, avtomobili, stavbarstvo, stroji in orodje, tehnične ureditve, industrijski proizvodi, nemški industrijski polfabrlkati, »hiša mode«, modna industrija, umetni obrt itd. • • • Vse informacije sc dobijo pri častnem zastopniku za banovino Hrvatsko in dravsko banovino: J. Kulhanek, ZAGREB, Iliča 9, tel, 24307 in pri generalnem zastopniku za kraljevino Jugoslavijo: H. Pfannenstill, BEOGRAD II., Brankova 8, telefon 30881. Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebne popuste na železnicah kralj. Jugoslavije in na nemških državnih železnicah, javnost le malo zanima, ker ne pomeni dr. Stojadinovič sedaj nobene resne politične moči. Glede Jovanovičeve stranke pa pravi list, da javnost predvsem zanima vprašanje, kako bo ustanovitev te stranke vplivala na srbsko strankarsko življenje, če bo ta ustanovitev povzročila še večjo razcepljenost med Srbi, bo to slabo, ker je . ta razcepljenost glavni vzrok, da ne more priti v naši državi do normalnega političnega življenja. Hrvati že dolgo čakajo, da dobe na srbski strani dovolj močnega pogodbenika, s katerim bi se mogli razgovarjati o najvažnejših vprašanjih. Takšnega pogodbenika pa niso mogli najti in če ne bi avtoritativna osebnost nadomestila političnih faktorjev, Bog ve, kakšne težkoče bi mogle nastati. Hrvati bi zelo želeli, da bi že enkrat vedeli, kdo je upravičen govoriti v imeriu Srbov in zato obžalujejo razcepljenost v srbskih vrstah. V Beogradu se vodijo velika posvetovanja v zvezi z določitvijo novega proračuna banovine Hrvat-ske, ki naj bo že sestavljen v smislu zahteve finančne samostojnosti banovine. Te dni bo v Sofiji konferenca zastopnikov bolgarske in srbske pravoslavno cerkve zaradi skupne izdaje bogoslovnih knjig. Za šefa kabineta podpredsednika vlade dr. Mačka je imenovan advokat dr. Ante Odič iz Čakovca._ Za novega zagrebškega pomožnega škofa je bil imenovan doktor Josip Lah. Za katoliškega škofa v Adelaidu v Avstraliji je bil imenovan dr. Matej Beovic, po rodu Dalmatinec. Trgovinski minister je izdal odlok, da se ustanovi pri državnem zavodu za pospeševanje obrta posvetovalni odbor za pospeševanje trgovine in industrije. Ta posvetovalni odbor bo v kratkem tudi ustanovljen. V Beogradu oz. na območju beograjske trg. zbornice so se ustanovila naslednja nova industrijska podjetja: Tekstilna industrija »Du-navc, tvomlca umetne svile in bombažnih tkanin, Ema Montilio in M. Nussbraim v Zemunu. — Kemična industrija: »Vrbica« industrija rud in mineralov, Djordjo Antonovič v Vrbici pri Arami je-lovcu. — Mlinska industrija: Pauci Vajtman, motorni mlin, Sidski Banovci. Nadalje mlin »Kačer«, Ivko Tomkovič. Belanovica v donavski banovini. Trg, minister je odobril ustanovitev delniške družbe »Trgovačko a. d. Jugoistočnc Evrope« z delniško glavnico pol milijona, ki se pa moro zvišati na 2 milijona din. Družba bo pospeševala zlasti trg., odnosa j e z južnovvhodno Evropo, Med ustanovitelji so: IlUa Mihaj-lovič, predsednik šumadijske banke, časiav Nikitovič, glavni direktor družbe »Silos«, dr. Jevremovič, direktor Prizada in drugi. V Zagrebu se bo ustanovil zavod za finančno vedo, prvi zavod te vrste v Jugoslaviji. Delavske zbornice so poslale ministrstvu predlog, da se izda uredba o urejevanju odpuščanja delavcev v večjem številu. Taki odpusti bi se v sedanjih časih morali prepovedati. O tem predlogu je razpravljala interministerialna konferenca. Verjetno je, da bo o tem sklicana posebna anketa. Novi proračun mesta Zagreba bo znašal od 300 do 350 milijonov dinarjev ter bo za 50 do 80 milijonov din večji od sedanjega. Novi proračun donavske banovine izkazuje 199,7 milijona din izdatkov ter jo za 7 milijonov din višji od lanskega. Kranjska industrijska družba postavlja novo visoko peč za proizvajanje surovega železa. Nova peč bo gotova do konca junija. Nov železni rudnik v južni Srbiji bo v kratkem otvorjen na progi Beograd—Djevdjelija. Rudnik bo dal v začetku na dan 20 vagonov, kasneje pa 100 vagonov. Velika moderna izvozna klavnica za svinje, govedo in .drobnico, mast, predelovanje masti in mesa bo začela v kratkem delovati v Vel. Plani, kjer so že med zadnjo vojno ustanovili Nemci veliko klavnico. Prizad bo začel nakupovati vino in žganje. Kupoval bo predvsem od proizvajalcev, in sicer najmanj, po 1000 litrov vina in 300 1 žganja. Dr. Michael Hainisch, prvi predsednik avstrijske republike, je umrl v Glognitzu v visoki starosti 82 let. V Atenah je umrl italijanski princ Livio Borghcse, ki ima največ zaslug, da je izpadel koroški plebiscit nesrečno za nas. V priznanje njegovih zaslug mu je darovala koroška vlada vilo ob Vrbskem Jezeru. Sovjetski zun. minister Molotov je priredil slavnostno kosilo na čast ameriškega veleposlanika v Moskvi. Na seji madžarskega parlamenta Je bil soglasno sprejet predlog, da se izreče državnemu upravitelju Horthyju ob 20 letnici njegovega regentstva zakonsko priznanje, da si je pridobil zasluge za madžarski narod. Turška vlada je uvedla obveznost dela v rudnikih za vse, ki se razumejo na rudarski posel in za prebivalce rudarskih okrajev. Obvezno delo bo trajalo dva meseca z enomesečnim odmorom, ko se pošljejo delavci na kmetsko delo. Nato pa morajo zopet za dva meseca na delo v rudnik itd. »VViener Zeitung«, ki je izhajala že nad '00 let, je prenehala izhajati. Nemška vlada je končno le dovolila ameriškemu Rdečemu križu, da pošlje svoje zastopnike na Poljsko in da organizira pomoč za Poljake. Norveški parnik »Aremfin« je nehote potopil nemško podmornico. Na vožnji se je zaletel z vso silo v nemško podmornico. Tudi norveški parnik sam je bil precej poškodovan, vendar pa se je mogel rešiti. V premogovniku Kaši v Istri je eksplodiral treskavi plin. 60 rudarjev je bilo ubitih, okoli 100 pa ranjenih. Nad 50 milijonov plinskih mask je bilo v Vel. Britaniji razdeljeno med prebivalstvo od izbruha vojne. 1 9 3 0 — 1 940 1§ jf! ..i . i —m imwš riftniyic^ris~iwayTinfc m UAP.TOTEUAT& ’ y UUBUANA. TVRŠEVA 15/11. Telefon 33-38 CENE|ŠE KOT NEPRIKLADNE TRGOVSKE K1|IGE - PRIHRANEK NA CASR - VEČJI PREGLED NA STOTINE REFERENC KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. zadr, i o. zav. | LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, šfra-ce, journalc, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd. Pred trgovinskimi pogajanji z U. S. A. Iz Beograda poročajo, da so l>o-do v marcu začela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo iu Združenimi državami Sev. Amerike. Pogajanja se bodo vodila v Beogradu. Za pogajanja se zlasti zanimajo naše industrije, ki zaradi vojne ne morejo več dobivati potrebnih surovin iz evropskih držav. Seveda pa se zanimajo za pogajanja tudi naši izvozniki, kor bi mogli svoj izvoz v U. S. A prav znatno povečati, zlasti če bi znali doseči pozitivno sodelovanje z našimi izseljenci. Občni zbori Kolinska tovarna hranil d. »1. v Ljubljani ima 15. redni občni zbor 12. marca ob 10’30 v Ljubljani v Prešernovi ulici 50/1. Delnice treba založiti šest dni pred občnim zborom pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali v pisarni Kolinske tovarne hranil. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo jc smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialno dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. TffVMMA AMLIASKIN BARV l/V HEtllČNIH IZPELKRV Celje Priporoča svoje specijalne izdelke barve za obleko v zavitkih, barve za luženje losa v zav., barvo za tla v zavitkih, barve za pirhe v zavitkih, Vilbra barvo za usnje. AniBinsbe barve za obrlniške polrebe barve za volno, barve za bombaž, barvo za živila, barvo topljive v masti, barve topljive v olju, barve za svočo, barve topljivo v vodi, barvo topljive v špiritu. Razne kemične irdeike za gospo-dinislvo in obrt Zahtevajte cenike! Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Milialek, vsi v Ljubljani. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana