Političen list za slovenski narod.
P« polti prejeman ?elj»: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol lete 8 gld., xa četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gid. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt lete 3 glt.. ia en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto,
Posamezne Številke veljajo 7 kr.
■t
'.' T
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in okspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VrednlStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne.
IŠtev. 259.
V Ljubljani, v soboto 11. novembra 1893.
Letnik XXI.
Pro <lomo.
1. Nai list in njegovi kritiki.
Naš list se veduo bolj bere. Dokaz temu so poleg veduo naraščajočega števila naročnikov vzlasti naši slovenski listi, ki tolikrat v kolegijalui prijaznosti nastopajo kot modri svetovalci in resni karalci proti nam. Z zadovoljstvom na-glašamo iz tega razvidno dejstvo, da se našemu listu priznava velik pomen, da se smatra kot politična moč na Slovenskem. To nam je dovolj. Pri tem pa seveda nečemo in ne moremo biti odgovorni za to, kakšne pravice si prisojajo mnogi glede našega glasila.
»F . . . . i list", »glasilo ljubljanskih fanatikov, nepopisue moralne kakovosti", »klerikalni rog" in kakor še slovejo te vrste častni naslovi, se morajo vpisati pač le na rovaš tistih, ki jih proizvajajo ali v pohlevni lenobi mišljenja prežvekujejo.
0 takih nasprotnikih svojih ne rečemo ničesar; opozarjamo jiii le, da se te vrste orožje utegne prekmalu zrabiti in da naj si zato že za časa preskrbe kaj boljšega. „Narod", ki mora po zakonih navadne špekulativne konkurencije mahati proti nam, bo seveda težko pogrešal takega orožja, ker mu, če prav slabo, namestuje dokaze. To je jasno kot beli dan. Zato zanj ne maramo tratiti črnila. „Narod" pa ima pri nas in še bolj izven Kranjske, vzlasti na Primorskem, svoje verne učenčke, katerim smo tudi na potu in ki se zato čutijo poklicane, da neprenehoma dokazujejo svojim bralcem, kako škodljiv, kako nepotreben, kako brezzna-čajen, kako nepošten je »Slovenec". Vzlasti zadnji znak, nepoštenosti namreč, hočejo z vso silo vzdržavati pri nas.
Da so se naučili tega pri „Narodu", ni treba omenjati. Obširne članke pišejo v tem smislu proti
nam, katere zuotraj in zunaj potresajo s poprom i »kvarnega, bratomornega prepira", \ je mazilijo s čudotvorno mastjo »narodne brezbrižnosti", »verske nestrpnosti" itd. in je p r e k a d e z jako cenenim kadilom ,rairu, sprave, sloge in krščanske ljubezni."
Ker nikakor ne mislimo, da so ti listi v zadregi z gradivom, zato sklepamo popolnoma po pravici, da smatrajo boj proti nam za svojo časnikarsko dolžnost, da spada ta boj tudi v njihov — program, in sicer, po vsem sod^č, v gospodarski del njihovega programa.
In zato smo opravičeni reči, da ti listi niso le »Narodovi" učenčki, marveč tudi »Narodovi" časnikarski sodelavci. Ker pa še ne morejo odpahniti od sebe duhovščine in prijateljev njenih, zato morajo postopati povsem drugače, nego li »Narod". Bralci bi s srdom pogrešali, če bi se kdaj pozabil v tem listu duh doktorja Nevesekdo in če bi cinična mržnja do katoliške ideje kdaj prenehala v njem. Tako ne smejo njegovi bratci izven Kranjske. Tam je treba previdnega boja; tla morajo biti najprej utrjena, potem se še le bresozirno zatrobi v bojno trombo.
2. Kaj se mora misliti o nas?
Taktika listov proti uam je po večjem tale: Najpreje se mora vsploditi in potem vzdržati proti vsemu, kar je z nami v zvezi, sum, da smo mi v narodnem oziru nevarni, ali vsaj mlačni, da nasprotujemo vsakemu odločno narodnemu pojavu, da smovladni, da rabimo katoliškoime samo z a s t r a n k a r s k a načela, dasmo v politiki popolnoma popustljivi, v slovstvu nestrpni, v vsem samo e g o -jistično osebni.
Ta sum se kuri naprestano. Vsaka manj jasna besedica, vsak še tako skromen stavek, ki se da razlagati napak, se uporabi, da se pišejo gostobesedni članki proti nam. Kadar jim kaj zapišemo po všeči, nete ta sum, češ, da nam ni verjeti in ga utrjujejo z začudenjem, kako bi mogel »Slovenec" kaj tacega zapisati; kadar pa naleti kako besedo, ki se dil zaviti, h»jd po nas I Kdor količkaj bere naše liste, bo temu rad pritrdil. Da je pa ta sum proti nam umetno vzbujen in umetno po gotovem načrtu gojen, nam dokazujejo nebrojna dejstva, ki tudi pričajo, da so imenovane baže listi samo najeti dninarji »Narodovi", ki imajo težko nalogo, širiti »Narod" in njegov vpliv pn Slovenskem. To se kaže odtod, ker jim je »Narod" vedno nedotakljiv ali vsaj tako vzvišeno stalen in trden, da se nikdar ne drznejo niti sumiti o njegovi potrebi, o njegovi značajnosti, o njegovih zaslugah in o njegovem poštenju; tudi tedaj ne, če slučajno s kako ponižno besedo izražajo njemu nasprotno mnenje, kar se pa zgodi seveda jako po redkem, rekli bi, samo kot taktična izjema.
»Narod" sme pri tem bruhati najnesramnejše psovke proti duhovstvu, proti škofom, da, tudi proti sveti stolici; obrekovanja njegova, vzlasti glede našega škofa, so mu v najširjem obsegu dovoljena. Ce bi se bil proti kateremu koli stanu, recimo proli tistim, ki ceste pometajo, ali proti ciganom, spisal tak pamflet. kakor ga je proti duhovstvu in proti cerkvi spisal dr. Nevesekdo v »Zvonu" z naslovom „4000", bi se bilo vzdignilo vse Slovenstvo proti njemu, samo slovensko duhovstvo je brez pravic. In ta pamflet še živi tudi v našem spominu, če prav niti „Soča" niti »Edinost" nista našla proti njemu nobene besede.
Cel duhovski stan je proglašen v njem kot stan podlih hinavcev, vse naprave cerkvene kot sebična
LISTEK
Pantheon.
Arabeske. Napisal Josip Jaklič.
XXII. Mercur.
(Konec.)
Zunaj nastal je nepopisen hrum. Kričanje, kletve, ječanje — vse vprek 1
»Sedaj je izšel ,Slovenec'. Ljudje se pulijo zanj", pripomnil je minister malomarno.
»Ga bodemo li kmalu dobili v kavarno?" povprašal sem nestrpno.
»Bodite brez skrbi. Naročil sem, da mi ga vajenec precej prinese semkaj. Sel bi bil sicer sam v vredništvo, toda saj ste videli sami: nebrojna množica oblegala je vrata in zaman bi bil vsak napor preriti se skozi. Zato sem tudi v teku dogodkov zaostal in ne vem, je-li so se že pogovarjali z repor-terjem na Merkurju ali ne. Najnovejša poročila mi še niso znana."
V tem trenotku stopil je na verando tiskarski vajenec. Oba sva avtomatično stegnila roko. Minister bil je hitreji in v trenutku imel je »Slovenca" v rokah. Jel je čitati na glas uvodni članek:
»Z Merkurja (izvirno fotofonsko izvestje našega
posebnega poročevalca).--Dospelo proračunje-
nem času na Merkurja. Kroglja — katere brzina je bila sama po sebi že jednaka nič in katere se
je še gibala le vsled planetove privlačnosti — zarila se je vsled velikanskega svojega obsega komaj petnajst metrov v zemljo. Mej potjo nič posebnega; zraka in hrane dovolj, vzlasti ker je spremljevalec moj dr. Strel umrl za starostno oslabelostjo. Truplo njegovo dejal sem v hidravliško stiskalnico in napravil iz njega lep, kakor marmornat križec. Električna razsvetljava kroglje obnesla se je popolnoma, kakor tudi JefFerson-ove hladilue priprave, ki so preprečile, da se ni krogla vsled silne brzine po poti vnela. Po štiriurnem hudem naporu odprli smo krogljo z največjo silo: mehanizem je bil namreč že popolnoma zarujavel.
Ko smo se skobacali ua svitlo ob 1IS1. uri zjutraj (srednjeevropski čas), uzrli smo krog sebe že nebroj ljudij. Prav taki so, kakor mi. Trojica prišla se mi je v imenu Merkurijanov poklonit. Jeden je bil žid, drugi Čeh, tretji Kočevar. O Cehu ne vem je li bil Staro- ali Mladočeh; istotako tudi o židu ne, je-li bil španskega, ogerskega ali celo poljskega pokoljenja. Bil sem iziedno presenečen. Povprašal sem jih o tem in onem, kajti češčino kot Slovenec naravno razumem, za silo spoznam se nekoliko tudi na frankobrodsko židovsko nemščino. Kočevskega jezika pa seveda ne umejem kar nič. Razložili so mi tudi, da tudi na Merkurju ni v trgovskem oziru drugače, nego na zemlji. Vsa velika trgovina je v rokah Židov, branjarstvo je domena Čehov, kar se pa tiče krošnjarstva, imajo Kočevarji že od pamtiveka izključen privilegij. Konkurence,
ki vlada na Merkurju, si zemljau skoro predstavljati ne more. Anonce cveto brezmejno: ni ga praznega prostora, da bi ga ne bili pokrili z lepaki. Če greš po gozdu, preseneči te na vsakem drevesu kaka objava, vsaka skala nosi ime kake tvrdke. Celo na oblakih leskečejo se s pomočjo reflektorjev v velikanskih svetlih črkah raznovrstna oznanila. — Električni vlaki drdrajo vse križem. Kride so na dnevnem redu, prav kot na zemlji. Poneverjesja nebrojna. Vere ni na Merkurju nikake, borza je jedino svetišče. V trgovinskih zbornicah premišljajo že leta in leta, kako bi se dal izvoz razširiti na kak drug planet in tako odpreti nov vir inozemski trgovini. Sploh skrbi vlada le za veletrgovstvo in veliko obrt — z jedno besedo za kapitalizem — v tem ko vsi drugi stanovi propadajo. Tudi zlato valuto vpeljala je vlada kapitalistom na ljubo. Delavce zatirajo grozno in jih ua vse možne načine izsesavajo: no, oni združujejo se vedno bolj in bolj. Geslo so jim besede: »La propričte c' est le vol." Socijalisti zovejo se ti nezadovoljneži; njihovim najbolj zagrizenim sedanjim nasprotnikom pa pravijo liberalci ali pa tudi bourgeoisie ob kratkem. Četrti stan seveda nima nilzaciu politiških pravic; no, sedanji premier podati jim je hotel nekaj mrvic — a liberalci, kojih gedo je: »Sfobodo zahtevamo — a le zase" :
KI pensamiente libre prodamo en altar voz, y muera el que non piense igual que pienso yo,
strankarska špekulacija. To idejo imajo vsi naši nasprotniki o nas, s to idejo se družijo v trdno zvezo proti nam. Načelno sovraštvo do vsega, kar je s cerkvijo v zvezi, jim je Jodyna mof. In ce hvalijo kako cerkveno osefro, jo JivalijoTe zato, da jo uporabljajo proti sedaj živečim.' Z rajnim ljubljanskim škofom Zlatouslom udrihajo sedaj po našem škofu, ob svojem času so pa prav tako grdo napadali »Narodovci" ravno nepozabnega Zlatoiista, ravno tako mu mazali hišo in s pouličnimi škandali proti njemu kazali svojo oliko. Nobenega vrabca več ne vjamete na te limanice, gospodje pri »Narodu" in pri lističih njegove baže!
Naši protidokazi i v besedi i v dejanju se prezirajo, »Narodovo" pisarjenje se pa molč6 ali tudi glasno odobruje. Časih se seveda bere v teh listih, da se ne more odobravati pisava »ljubljanskih listov", a stvar se že vselej tako zvito zasuče, da vsak bralec takoj ugane, da je »Slovenec" vsemu vzrok in da je on kriv vsega prepira. Ni čuda, če se mu vsled tega vedno bolj vceplja nasprotstvo proti nam. Toda o tej protidubovski strani „Narodove" plodo-vitosti ne potrebujemo ni govoriti. Lističi, ki jih imamo v mislih, se seveda ne čutijo poklicane, da bi branili čast in poštenje po zgodovini in delovanju prvih domoljubov — slovenskih duhovnikov na Kranjskem.
Raje jim še sami katero prilože, saj jih to nič ne stane, dasi sami gledč oseb v .Narodovem" taboru požirajo velblode.
A recimo katero o »Narodovi" in »Narodov-cev" skrbi za narodnost. Tu smejo pri „Narodu" početi vse, kar se jim zljubi. Nobena živa duša ni odgovorila pametne besede našim člankom o 251et-nici akcijskega lista iz Narodne tiskarne; tam smo jasno dokazali, kolikrat se je v najvažnejših točkah ta list prelevil in kako nebrojnokrat je zatajil svoja načela glede našega narodnega razvoja. Tudi sedaj sme spreminjati svoj program, kakor se mu zljubi; vse je že zatajil, kar je kdaj zastopal, samo svoje surovosti ne.
Ko je jel vlani koketirati s Sukljejem in je vsled tega nekaj časa obrnil svoje kopje proti Mlado-čehom, ko je eelo trodržavni zvezi šepetal tiho, potrpežljivo priznanje, se noben človek pri teh lističih ni ganil, da bi bil to označil. „Narod" mora veljati kot radikalen list in če bi bil t u d i d o s k r a j n e m e j e s e r v i 1 e n in nedosleden; mi pa smo v narodnem oiziru popustljivi in brezbrižni, če se tudi kar najodločneje potegujemo za naše pravice. Ta dva aksijoma mora verjeti slovenski svet in to vero razširjajo njegovi časnikarski vajenci z vso gorečnostjo. Oi, da bi bil „ Narod" v resnici radikalen, imel bi vsaj nekaj pomena in nekaj pravice za obstanek, a to ni. Vsak poštenjak, ki ga pozna, mora pritrditi, da ni.
Tisti proti nam sum oživljajoči lističi so n. pr. popolnoma zadovoljni z državnim poslancem Ferjan-čičem, Sukljejn tudi, kedar se pokaže kot največjega mamejuka, dejajo poklone in svoje dozdevne ugovore oblačijo v' svilo in jiaržun, samo kedar imenujejo ime kanonijka Kjyna, tedaj so izven sebe. In vendar so bili dozdaj'vsi naši državni poslanci jedini v jednem klubu, ^reba bi bilo pri tacih pojavih poklicati na pomoč grofa Oerin^ura in še ta bi težko kaj ^rutega re^el, nego da je tu nameravano, prešpekulirano nasprotstvo.
3. Naš odgovor.
Temu sumničenju je nam lahek odgovor. Mi zastopamo načela, katera so vzbudila in okrepila narod. Ljubezni do domovine se ne maramo učiti od ljudij, kije ne poznajo. Advokatsko-notarski stranki ne priznavamo nobene veljave. Diktiralo se nam ne bo v nobenem obziru in terorizirati se ji ne damo, če nas prav proglaša za brezdomovince. Ali smo od včeraj ? Ali meni res neka vrsta ljudij n tiskarskim črnilom zamaiati dejstvo, da je jedino slovenska duhovščina z izobraženci verskega duha v zvezi vzbudila narod in ga obranila ? Ali meni res nekaj vase zaljubljenih advokatov, notarjev in profesorjev, da so upravičeni slovensko duhovščino tirati k zagovoru? Kedo pa ste?---
Zbrezversko politiko, katere ni zasledil šele dr. Mahnič, marveč katera se je krpala že od 1. 1870. do danes, so zastrupili našo malo, ne preveč požrtvovalno buržoazijo; s slovstvom so uničevali mladino; s svojega zasebnega stališča so nam odirali narod. In taki naj bi
nas sodili?--— Zato ne odgovarjamo vsaki
nesmisli katero pošiljajo v dežel; zato ker se zavedamo, ne povdarjamo povsod, kar bi mogli, kar bi smeli. — Radikalizem ? — Mi ga nismo nikedar mešali z vero in politične taktike svoje nismo nikoli branili z verskimi načeli. V tem je svoboda nam in vsakemu. To smo v svojem listu že nebrojnokrat povdarjali. — A mi umevamo v radikalizmu, o d-ločno, pozitivno, načelno, požrtvovalno in nikomer uklonljivo delovanje, ne pa surovega kričanja v službi osebnih strasti j.
Poleg suma je važna točka taktike Narodovih Časnikarskih sotrudnikov ta, da brez dokazov obdolžujejo nas samo, Naroda nikedar. Ali ni »Rirpski katolik" bolj slovanski, nego »Slo-vanski svet"? Tudi mi z indignacijo završavamo trditev, Češ, da nismo slovanskega mišljenja. Kateri politični list bolj skrbi, da seznanja svoje bralce z razmerami slovanskimi in sicer po poljskih, češkib, in in hrvatskih izvirnih virih iu poročilih, nego naš list?
Moško in nekako diktatorično se drže ti lističi, ko pišejo o nas. Z viška nam dele bree, svete in ukaze. Toda nas hočejo učiti in h krati z napetim,
vedno proti nam umerjenim svojim pisarjenjem pričajo, da nam morajo priznavati že obstoječi, stalni vpliv.
Vrh tega ti lističj Mvdarjj^ gjojo jfofb u vero, jjolj nego mi sami. Dobro I toda p^ priznavamo vero Kristove cerkve in vsled tega ji j^(tevamo tudi pravic v javnem lovljenju, k»|,erify gima in katere se po Narodu in njegovi^ bjjjcev in sestric napori)} vedno teptajo. JVJi zahtevamo svobodo za to cerkev,^ katero sedaj vsako pričet^o^aliA dete presoja in obsoja; mi hočemo, oa se y scenskem narodu ojači zavest, da je vera in cerkev res v nevarnosti v javnem življenju in da to javno življenje žuga še z vedno večjimi nevarnostmi zanji. Ali menite, da smo slepi zato, kar se počenja že sedaj na srednjih in visokih šolah? Ali menite, da ne vidimo vsak dan, kako se razdivjavva, kako propada goli brezbožnosti naša srednje- in visokošolska mladina. Ali menite, da ne skušamo, kako se vse takozvano izobraženstvo — odtujuje cerkvi. Kedo izmed njih se še posti v petek. Kedo še obiskava ob nedeljah cerkev, izvršuje velikonočno dolžnost? In tak i ljudje, kakeršnihje neb roju o med nami so sposobni za vse — tudi za ra z kol. Ali mislite, da neverno, kaj namerava loža in kaj je že dosegla na Laškem in Francoskem? Moških protivniških besedij si želimo. Tega, kar nam je sveto, nam pa ne bo blatil vsak pisar in če nam je blati, hočemo ga videti v lice.
4. V premislek.
Menimo, da je naša beseda dovolj jasna, tudi tržaški »Edinosti". Ti pristavljamo vrh tega le še, da naj ta list opere s sebe madež, da je zvezana s „Slovanskim svetom"; potem šele bomo mi verjeli njenim besedam, da ji je resna misel, braniti katoliško vero.
V	Trstu se je pričelo najprej javno gibanje za pravoslavje v „Slov. svetu" in „Edinost" ni najmanj poučena o tej stvari, urednik „SIov. sveta" se je često že tudi v „Edinosti" produciral; v Trstu so jeli tudi že prestopati v razkolstvo. A 1 i j e „S I o v. svet" tudi zakrivila tržaška duhovna oblast? Ali je morda kak škof k r i v n e-sramni pisavi »D i r i t o croato".In »Edinost" ni bila samo molče s temi listi edina!
V	jednem zadnjih listov se mej drugim tudi izraža, češ da je mislila, da bo shod v Dekanih poravnal vse nasprotstvo mej njo iu nami. Tam je nedavno poročal dr. Laginja svojim volilcem. Mej drugimi je izrekel tudi te-le lepe besede: »Kot dober kristjan vem tudi, da človek ne živi samo od kruha; kakor nam govori sv. pismo. S tem hočem reči, da se nimamo brigati samo za telesna dobra. Seveda je to res prvi pogoj za življenje, vender pa je ta pogoj samo od danes do jutri. Kakor je prišel, tako more ga tudi zmanjkati, ker vsakdanji kruh more odvzeti vsak čas tisti, ki ga je dal. Vsak državni
»Nikakor ne."
»Tedaj kako se zove le-to poslopje?"
»Saj sem Vam že dejal, da ima različna imena."
„Prosim Vas lepo, odgovorite mi na moje vprašanje in nikar me ne storite blaznega. . . ."
»To pač ni lahko mogoče I"
n •
»Ne posrečilo bi se mi . . ."
»??"
»Da, blaznega storiti bi Vas ne mogel."
»Kako to? Govorite vendar, za božjo voljo, govorite I"
»Blazni ste že sedaj: sicer bi Vas ne bili pripeljali sčmkaj na opazovalni oddelek."
.???"
Zdelo se mi je, kakor da je treščilo v-m4. Kri silila mi je v glavo in pri srcu postalo mi je tako čudno, tako hladno. Kaj sem v tem trenotku mislil, ne v6m več: a najbrž mislil nisem ničesar. Srce se mi je krčilo in zvrtelo se mi je. — Prijel sem se stola, da se ne bi zavalil na tla. Strežnik je brzo priskočil in me prijel. V istem trenotku sem zgubil zavest.
Ko se vzbudim, ležal sem na postelji. Poleg mene stal je star, sivobrad zdravnik in njegov asistent. Opazovala sta me z zanimanjem.
Ko sem odprl oči in se mi je povrnilo življenje, jel me je starec izpraševati raznovrstne stvari. Odgovarjal sem mu seveda vse zmedeno.
so najhujši nasprotniki vsake take reforme. Socijalen
preobrat je prej ali slej neizogiben.--Toliko
za sedaj. Jutri dobite obširneje poročilo. Prosim, da me nemudoma natanko obvestite, kaj se je v poslednjih dvajsetih letih zgodilo na zemlji."
Do semkaj čital je minister javnih del.
»Želite li, da Vam pokažem in razložim dandanašnjo vredbo fotofona na vredniškem observatoriju?"
»Jako bi me veselilo in veliko uslugo skazali bi mi s tem Vaša ekscelencija."
»O, prosim. Drage volje Vam to storim. Dobro! — Garson, račun!"
Garson je brzo pristopil. Plačala sva svoj račun, vzela vsak svoj klobuk in stopila venkaj na ulico. Brezbrojna množica drvila se je še vedno semtertja. Storila sva komaj nekaj korakov in že sva se oddaljila v gneči drug od druzega. Iskal sem ga, no zaman . . .
Vprašal sem torej blizu mene stoječega:
Dovolite! Prosim Vas, kje je vredniška palača ,Slovenčeva' ?"
_ Molk.
»In kje je ,Slovenčev' observatorij?"
„??" — Zopet molk, zatem glasen grohot.
»A vraga, čemu se mi režite v obraz? Vsaj mi je vendar ravnokar pravil minister javnih del,
da ima ,Sloveočevo' vredništvo lasten observatorij."
»???"
»Kaj ste napravili tako čuden obraz in skrivili ustnice, kakor vprašaj v kakem srednjeveškem abe-
cedniku? Saj vendar veste, da so se danes vredniki pogovarjali s svojim sotrudnikom na Merkurju?"
„????" — Molčal je nekaj časa.
»Vsaj sem to čital malo prej v zadnji številki »Slovenca", ki v milijonih eksemplarov kroži po svetu."
Sedaj se mu je menda še le zjasnilo: »Pokažem Vam drage volje. Prosim, idite z menoj!"
Stopal sem xa njim. Ko sva dospela do bližnjega redarja, zašepetal mu je nekaj na uho, na kar mi redar prijazno ponudi svoje vodstvo. Hodila sva dolgo. Naposled ustaviva se pred dolgočasnim poslopjem na sv. Petra cesti, ravno za cerkvijo. Pozvoni, in vratar nama odpre. Stopimo v bližnjo sobo, kjer je stalo nekaj strežnikov.
Redar prikima bližnjemu in hladno pripomni: »Vzemite tega na opazovalni oddelek!"
Trije primejo me na mah in vlečejo gori v prvo nadstropje, potem pa me, ne rekši nobene besedice, vtaknejo v malo sobico in zaklenejo dverf za menoj. Jeden strežnikov ostal je pri meni.
»Kaj vendar to pomeni? Kje pa sem prav za prav?" povpraševal sem samega sebe poluglasno.
»Na dobrem, varnem kraju!" odvrne mi strežnik malomarno.
»Dragi moj, kako pa se vendar zove le-ta dobri in varni kraj?"
„Kako se zove?"
»Da, kako se zove?"
»Zove se kaj različno."
»Vi hočete z menoj briti burke?"
zastopnik ima tedaj še drugih dolžnostij, dolžnostij, ki jih imenujemo načelne, ki se tičejo narodnostiin vere. če bi nadvladale strasti in če bi srce ne čutilo, bi kmalu zmanikalo vsega materijalnega blaga. Srce mora imeti plemenito nrav. Oče sinu, sin unnku, unuk praunuku je zapustil v nepretrganem redu — vero. — V državnem zboru ne prihaja mnogo verskih vprašanj na dnevni red, vsaj odkar sem jaz tam, nisem imel prilike, da se izjavim o verskih vprašanjih. — Ko pa nastopi čas, da bo treba v Avstriji povzdigniti glas za katoliško vero, našli boste gotovo mene kot zastopnika za njo. — Kot vaš brat, ali mlajšim kot oče priporočam vam gojiti in negovati vero. Vaša vera in vaša narodnost mora preiti od roda na rod, ker se s tem blaži in krepi narod".
Naš odgovor slove: V Ddkanih ni govorila »Edinost", marveč dr. Laginja, katerega brezugo-vorno spoštujemo. Vrh tega vemo tudi, da se dr. Laginji gabi pisava »Dirito croato" in da on s celim srcem ljubi rimsko stolico. Mi smo čakali poročila o shodu, a ni nam došel; iz nasprotuih listov pa ne pobiramo radi poročil o tako važnih zadevah. Vendar pa smo si za kesnejše čase dobro ohranili misel, katero sedaj tu izražamo: ko bodo naši poslanci govorili kakor je govoril dr. Laginja. ko bodo naši listi n. pr. »Slov. svet", »Edinost" pisali po načelih, kakor jih je povdarjal dr. Laginja, ko bo v naših društvih živelo prepričanje, kakor je je izražal dr. Laginja, ko bodo naši doktorski in nedoktorski prvaki mislili in delali po tem, kar je naglašal dr. Laginja, pa je na Slovenskem končan — načelni razpor. Taktika bodi potem kakeršnakoli, načela nas bodo gotovo zedinila!
Gotovo pa je, da se taktika proti nam, kakor smo jo gori označili, ne bo dolgo držala. Naši prijatelji, katerih je hvala Bogu veduo vtč, se ji smejo, ker jo poznajo, neprijatelji pa gotovo nimajo radi tega umetnega zakotnega, pretuhtanega boja, koder ne morejo razviti vsega svojega srda proti nam.
Tako na pol ne bo šlo dolgo. — Vedno bolj pa se utrjuje utemeljeno prepričanje, da je naš list neizmerno potreben. Tistim, ki ta stavek potrjujejo in ki poleg tega sem pa ti j a kaj poza-bavljajo, kličemo le: Zato skrbite, da bo čim boljši, da bo tudi vreden zastopnik idej, za katere je ustanovljen. „Narod" in njegovi vsak dan dokazujejo to potrebo in v tem smislu imaio mnogo vspehov. Vedno več jih prepričujejo, vzlasti mej lajiki. Hvaležni smo jim zato in želimo jim potrebne vstrajDosti, dokler se ves slovenski svet ne oklene katoliško-narodne, katoliško-napredne ideje!
Zasnovana sprava na Goriškem.
Veleučeni gosp. dr. A. Gregorčič, naš državni in deželni poslanec, je blagovolil poslati Vam nekaj popravkov o kratkem poročilu ob občnem zboru »Sloge", v »Pr. L." Dopisnik je poročal, kakor je slišal in razumel, gosp. predsednik gotovo bolje ve
iu razume društvene stvari in za to gre njemu zadnja beseda. Zal, da ni popravil vže pred občnim zborom tudi tajnikovo poročilo, ki ima o nas neresnično trditev, da smo rovali proti Leonovi slavnosti in pa grdo besedo, da smo v zakup vzeli vse katol i č a u s t v o. Da se je to zgodilo, bi morda ne bilo treba drugih popravkov.
Toda visokočastiti gosp. poslanec je popravkom dostavil tudi nekaj drugih pojasnil kot član stalne komisije za II. k a t o I. shod. Mi cenimo ona pojasnila za pravo izjavo iu se je prav od srca veselimo, ker se bomo od zdaj naprej po njej ravnali. Vendar naj tudi podpisana, kot člana stalne komisije za II. katol. shod, objavita nekaj pojasnil v sporazumljenje. Več oči, več vidi.
1.	Iz priobčenega pojasnila se bere, da delamo visokočast. gosp. poslancu napotke, da smo sami krivi, ako se katoliška ideja ne širi, da smo veseli neprilik, katere napravljajo zdaj nekoji politiki državnemu poslancu. To mnenje pa, kakor je razširjeno, tako je hvala Bogu neosnovano iu neresnično. Poživljamo slavuo vredništvo »Slovenčevo", gg. odbornike v Ljubljaui in druge gospode, s kojimi smo o tej stvari govorili, ali se spominjajo kake Žale be sede. Nasproti pa smo slavno vredništvo »Slovenčevo" prosili, naj ne sprejema člankov proti visokočast. gosp. dr. A. Gregorčiču, če prav nismo odobravali politike ouega glasila, katero je on podpisal in priporočil. Mi se upamo navesti več dejanj storjenih njemu v Ijubav in tolažbo, nego dejanj proti njemu, si nismo v svesti. Nekateri gospodje so trdili — to smo slišali od prič — da smo se na katol. shodu poprej pomenili, kako ga bomo napali, toda prepričani naj bodo, da o takem dogovoru noben odbornik v Ljubljani in noben naših prijateljev niti besedice slišal ni, ker je nikdo ni izgovoril, niti o napadu mislil. — Veselilo pa bi nas zares, ako bi se nekateri elementi ločili od njega in v kolikor so se vže, nas zares veseli.
2.	Krivo dopovedano je bilo veleučenemu gosp. poslancu, kar je namignil o c. kr. gosp. prof. B č-u. Ni namreč res, da smo neprijazni gosp. prot. od zadnjih deželnozborskih volitev (gospod I. Pavlica, posestnik, pa je takrat glasoval zanj mesto dr. Ro-jica), ampak od Svetčevega banketa in od kar smo se p repri čali, d a j e p r i j a te 1 j s stranko nasprotno katol. shodu. Blag. gosp. profesor to prav dobro ve. Ne brani nam pa krščanska ljubezen imenovati kjerkoli: moža kandidata.
3.	Ravno tako krivo poučen je visokočast. gosp.
1 poslanec o mladočeškem (-trahu. Kar se nas dostoja
in naših prijateljev ni res, pa ui res. da smo rovali proti ujemu, češ, da bo glasoval z Mladočehi. Ob volitvi se mi nismo zganili. Se mauj je pa res, da mu zdaj to očitamo ali, da mu radi tega pripravljamo nezaupnico mi, kar smo izvedeli še-le dne 5. t. m. opoldne. Mladočeštva v mestu in na deželi je kriva »Soča". Iz nje so zajeli nekateri volilci upanje, da bo njih gosp. državni poslanec šel za svojim so-
bratom č. gosp. V. Spinčičem in glasoval z Mladočehi. Veselilo nas bi pa — ponavljamo —, ako bi to kaj pripomoglo, da se velečislani gosp. poslanec osvobodi od neke vrste prijateljev.
3.	Glede katol. shoda se naš gospod poslauec popolnoma viema in se je vedno v jemal s svojim prevzvišenim višjim pastirjem. Naj nam visokočast. gosp. poslanec oprosti nekaj opomb. Mi prav gotovo nismo krivi, ako ga j a v n o mnenje v Gorici in v Ljubljaui ima za nasprotnika I. katol. shoda, ki je bil vlani. Tega neprijetnega nesporazumljenja je zopet kriva »Soča" iu tajnik onih narodnih društev, kojim je g. dr. Gr. predsednik. „Soča", katero je gospod poslanec podpisal iu toplo priporočil, posebno še čč. duhovščini, je uprav pokopala in osramotila o n i katoliški shod, ki je bil vlani. Imenovani tajnik pa — vrednik »Soče" — je šel na Svetčev banket t. j. na znano demonstracijo proti katol. shodu in je potem dosledno v svojem listu hvalisal vse, kar je prav »Narodovi" stranki, častital »Narodu" itd., a vse kar dela s »Slovencem" in s katol. shodom, je smešil in bičal. O tem se gosp. poslanec lahko sam prepriča, ako vpraša »Sočine" čitatelje, kako mnenje imajo o katol shodu. — Zato pa odbivamo od sebe očitanje, da smo mi krivo poučili gg. v Ljubljani in somišljenike na Goriškem. »Soča" mu je kriva, da so se duhovni bratje tako ohladili zanj. Ni od nas izišla misel, da naj se izdaja nov list v Gorici, ampak od prečast. gg. dekanov slovenskih brez nas. Lepo prosimo velečast. g. poslanca naj nam to veruje in naj ne posluša onih prijateljev, ki mu vedno ter vedno ponavljajo, da so vsega krive samo nekatere osebe, ki proti njemu rujejo. Žal, da je visokočast. gospod poslanec vže štiri leta v tej veliki zmoti.
4.	Kar se pa dostaja zložnosti in vzajemnosti imamo mi prav lahko vest. Mi smo veleuč. g. dr. Gr. tudi v prvih mesecih domačega razpora prijateljsko ponujali roko in mu pri tem od naše strani obljubili bodisi poslanstvo, predsedništvo ali karkoli. Ni šlo. Vprav pred katol. shodom smo zares prosili si sprave ž njim iu z gosp. A. Gabrščekom — nismo dobili odgovora, ker je menda katol, shod vse preprečil. Toda tudi še po Svetčevem banketu smo še nagovarjali in prosili sporazumljenja z vsemi. Obrnili smo se tudi do nekaterih drugih gospodov, naj nam pomagajo. Do vspeha ni prišlo. Nazaduje smo se ustavili pri pomisleku, da ali sprava ni mogoča ali pa da smo jej mi na poti. Zadnje se nam očita od nekaterih krivo poučenih. Zavest pa imamo, da po krivici. Kako-li smo mi krivi razkola v politiki, ako v politiko ne silimo, ampak se je branimo? Ako smo pet mesecev vre-dovali političen list, se je to zgodilo z veselim odo-brenjem prevz. nadpastirja, ako smo se lotili dela za kat. shod, je bilo zopet na migljej ravno od tam proti naši volji; ako smo po kat. shodu vztrajali in
»Hm, hm!" zmajeval je z glavo in zašepetal asistentu: »Zanimiv slučaj, rečem Vam, izredno zanimiv slučaj. Nova vrsta blaznosti! In kako je vznemirjen 1"
Tedaj pa sem mu začel pripovedovati vse, kar sem vedel: o ministru javnih del, o fotofonu, o astronomu, ki je potoval na Merkur, o vredniški palači .Slovenčevi" itd. ifd. itd.
Psihiater zmajeval je samo z rameni. »Intere-santen pojav! In kako fantastične misli ima! Da, o njegovem govorjenju je eelo nekaka logika!"
»Da, da," pritrdil je asisteut. »Čital je najbrž malo preveč Lelebvra, Bellamyja in Jules Verua."
Tedaj pa mi je šinila v glavo poslednja rešilna misel. Zavedel sem se.
»Da da, gospoda doktorja, vi dva mislita, da sem zblaznel. A to ni res! Čital sem sinoči fantastične knjige in ko sem zaspal, sanjal sera tako živo ..."
»In res je malo manjkalo, da nišam prišel ob pamet! — Tudi ne vem, kaj se je poslej z menoj
zgodilo ..."
„??"
»Toda zagotavljam vaju, da sem popolnoma pri zdravi pameti in samo še nekoliko utrujen. Vpra-šujta me karkoli hočeta, iz literature, algebre, zgodovine ali kar vama sicer ljubo in videla bodeta, da bodem popoluoma pametno in praviluo odgovarjal . . ,"
»???"
»Toda prosim, ne mučita me s svojim molea- i njem in tistim zmajevanjem z rameni, sicer iblaz- i nim v resn ci . . ."
»Čudeu slučaj!" pripomnil je stari zdravnik. »Kaj tacega še uisem doživel nikdar, dasi tudi imam celo življenje opraviti z umobolnimi. Tacega blaznika še nisem videl. — Bolezen je gotovo neozdravljiva."
Srce se mi je krčilo pri teh tako usoduih besedah in v glavi se mi je vrtelo. Ali premagal sem se in odgovarjal pametno.
Stari psihijater zmajeval je sicer še vedno z rameni, no, tretji dan so me vendar-le izpustili.
Zjasnil se mi je poslej čudoviti dogodek.
Žive sanje o potovamu na planet Merkur v j letu 2563 po Kristusovem rojstvu — provzročene I na fantastičnem berilu — zapustile me niso bile niti zjutraj, ko sem bil vstal. Šel sem bil veukaj na ulice in tamkaj vzbujal s svojim nenavadnim obna-: šanjem ter čudnimi vprašauji občno pozornost, dokler me niso odvedli na opazovalni oddelek.
S e k e 1 j i.
(Rodoslovna in životopisna razprava.)
(Dalje.)
Kakor oče Jakob, je tudi Lukež Sekelj ves čas svojega življenja svoiem vladarju zvesto in udano služil in zlasti Ferdinand mu je bil kot svo-
jemu svetovalcu vedno zelo naklonjen. Že dne 16. septembra 1524 mu je potrdil vse od prednikov Se-keljem dane pravice1), a dne 6 juuija 1838 mu je o priliki njegove poroke s Katarino pl. Imbresi poslal iz Vratislava v znak posebne naklonosti dragoceno darilo, namreč pitno posodo, šestdeset cekinov vredno.2)
Da ie vladar do njega imel posebno zaupanje, pokazal je tudi v poznejših letih zlasti s tem. da da mu je častue in velevažne službe podelil in vsako njegovo prošnjo rad uslišal.
Vsled vladarjevega ukaza z dne 19. maja 1540 morali so prebivalci ormožke okolice 4 milje na okrog priti pomigat, da je Lukež Sekelj zamogel mesto iu grad Ormož z nasipi in okopi dovolj utrditi.3)
Takih in enakih priprav pa je bilo tudi zelo potrebno, kaj ti že I. 1541 se je med Turčijo in Ferdinandom unel nov boj. Kmalu je padla Buda Turkom v oblast in za njo je postala vsa zemlja med Tiso in Donavo turška.
Ferdinand, ki se je 1. 1541 v vojnih zadevah mudil zdaj tu, zdaj tam, je dne 22. julija t. I. iz Dunajskega Novega mesta ukazal L u k e ž u Se-kelj u, naj takoj 300 konjikov nabere ter se ž njimi ali v Varaždin, ali pa v Nedelišče poda4). Že avgusta
') Rokopis v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju.
') Muchar, Gesch. Steierin., VIII., «7. 464, 458 in 4(59.
') Muehar, Gesch. Steierm., VIII., 437, 454, 45S in 469.
tudi pomagali ustauoviti v Trstu listič, je bilo vse le posledica kat. shoda. Da bi bili „Soča" iu „Edinost" vsaj dostojno pisali o I. kat. shodu, bi morda ,Pr. L." ne bilo — Po našem mnenju je nesložnosti z nami iu z duhovščino v obče vsaj po katol. shodu kriva „Soča in nje g. vrednik. Ce prav tedaj srčno radi verujemo, da se veleuč. g. poslauec vjema s prevz. inetropolitom glede I. kat. shoda, moramo veudar reči, da ne vemo, kako se bodo toli nasprotni elementje združili, zlasti če pomislimo, daje g. Andrej Gabršček najprej osramotil pred svetom in odpodil od javnega delovanja „stare", zdaj si je pa odbil še ..mlade" vsaj v Gorici. Kot absoluten terorist se je pokazal tudi vže poprej v Bovcu in v Kobaridu, kjer je nastal prepir radi njegove ojstre besed* in
brezobzirnosti.
Tudi se prav res bojimo sprejemati na vest toliko krivic, kakoršne je v štirih letih „Sočina" stra&tua brezobzirnost zadala mnogim vrlim rodoljubom. Nam se visokočast. gosp. peslanec prav smili v takej družbi in ako bi mogli, bi mu radi pomagali. Cesar pa mi ne moremo deloma radi po* manjkanja zaupanja, deloma ker se V politiko zapletati nočemo, pozivljemo vse čf. sobrate, naj se zdaj po lepi izjavi Gregorčičevi vsi (morebiti po dekanatih) združijo in žedinijo v programu I. slov. katol. shoda, ki je prav gotov program bodočnosti na Slovenskem.
Po tem pa naj nam blagovole povedati, kako doseči spravo in zložhost v obče. Saj je prav gotovo res, da pri vsem priznanju od svoje stranke, visokočast. gosp. poslanec hudo trpi, da tdliko duhovnih sobratov, nekdaj brezmejno njemu zvestih, ni več ž njim. Prepričani pa smo, da če tudi mu ne bodo vsi osobni prijatelji, je vendar res: za dr. j Gregorčiča brez„SoČe" bi bili kmalu vsi. j
Menimo, da smo s tem iskreno pozdravili prvo izjavo visokočast. gosp. poslanca in da smo tudi zadeli mnenje svojih Somišljenikov.
V Gorici, 8. novembra 1893.
Dr. Ant. Mahnič, član stalne komisije za II. katoliški shod.
Dr. Jos. Pavlica, član stalile komisije za II. katoliški shod.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. novembra.
Kriza. Že sedem dni sestavlja knez Win-discbgriitz ministerstvo, ali še sedaj ni vlada sestavljena. Levičarji hočejo na vsak način imeti zase učni portfelj in pa portfelj notranjih stvarij. Levičarji se sklicujejo na to, da so najštevilnejša stranka, torej njej gredo tudi najboljši portfelji. To je baje vzrok, da se sporazumljenje o sestavi nove vlade ne more doseči. Rieger baje na Dunaju deluje proti ! koaliciji, pa se ne ve če bode kaj opravil. Pollaki i žele, da se kmalu reši kriza, ker je tudi mej njimi j se začel pojavljati razkol. V poljskem klubu jih je
muogo proti koaliciji in če bode kriza še dalje trajala, uastaue v poliskem klubu razkol, da se ne bode dal poravnati. Madeyski vstopi vsekako v ministerstvo. Ce ue dobi učnega portfelja, bode pa pravosodni minister ali pa minister za Galicijo. V pouedeljek se cesar pelje v Monakovo in do tedaj se bode moralo ministerstvo sestaviti, morda je objavi že jutršnji vladni list. Ako se pa knezu Win-discbgiii'zu ue posreči sestava nove vlade, bode pa poklican kdo drugi, kateri bode pa seveda ministerstvo sestav,1 še-le, ko cesar pride iz Monakovega. On bi pa več ue sestavljal koalicijskega ministerstva. Co se sedaj razbiiejo pogajanja mej Windisch-grti'zom iu vodjami strauk, pokopana bode tudi koalicija.
Veselje ogerskih liberalcev je bilo silno veliko, ko se je Wekerle povrnil z Dunaja z dovoljenjem, da predloži zbornici civilni zakon. Ugibali so že, ako bi ne bilo umestno, da mu priredč bakljado. Ministerski predsednik sam je pa izrazil željo, da se vsaka demonstracij opusti, ko je izvedel o te| stvari. Njemu se je menda zdelo, da je sedaj pač bilo še malo prezgodaj demonstrovati, ko se prav za prav borbe še le začenjajo. Mej narodom se bode sedaj Še-le začelo prav za prav gibanje proti vladi. Ce bode videla gospodska Zbornica, da narod zares ne mara za civilui zakon, ga bode pa zavrgla, naj vlada še tako pritiska. Največ je odvisno sedaj od prebivalstva samega. Wekerle sam to vi in nikakor ni gotov, da bi večina ogerskega prebivalstva se ne obrnila proti liberalni stranki.
. Španija. Razmere na Španskem so jako težavne. Vojska z Maročani napravila mnogo skrbi. Vsak dan bo skoro boji pred Melillo, ali vspeha ni nobenega. Vuauje utrdbe je treba preskrbovati z živežem, ali vselej pade dosti voiakov, kadar v te utrdbe peljejo živež. Španski vojaki skoro slednji dau pomaknejo nazaj Maročane, ki pa po noči za-sedeio zopet prejšnje postojauke. Tako so vsi bcji le zastonj. Sultan obeta zadoščenje, ali stori pa ničesar, in najbrž tudi dosti storiti ne more. O Angležih se pa ne vč, so li Špancem prijazni, ali ne. Misli se, da bi si radi prisvojili Tanger, ki bi jim še bolj ugajal, nego Gibraltar. — Anarhisti pa močno rujejo domu, kar dokazuje napad v Barceloni. Sedem anarhistov so že zaprli, ki sevčda taje dejanje, ali pri jednem so našli ožgan robee, kar kažp, da je bombe nosil.
Azijsko državno tajništvo hočejo osnovati v Angliji. Večina še ni za to, ali vendar marsikaj kaže, da se prej ali slej osnuje ta urad. To državno tajništvo ali ministerstvo bode raideljeuo v več oddelkov za posamezne pokrajine, katere bodo vodili državni podtajniki. Angležem se zdi potrebuo, da se osnuje poseben urad za azijske stvari, ker Rusija Angleže izpodriva v Aziji in je torej potrebno, da se na azijske zadeve obrača vsa pozornost.
t. 1. je dirjal s svojim krdelom na Ogersko avstrijskim armadam v pomoč ter se je pri obleganju in osvojitvi Pečuba iz turške oblasti tako odlikoval, da ga je vladar dne 15. decembra t. 1. imenoval poveljnika te trdnjave5). A že v spomladi prihodnjega leta moral se je ogromni turški armadi umakniti in Pečuh sovražniku prepustiti. Podal se je v Ormož, kamor mu je vlada vsled njegove prošnje poslala mnogo različnega orožja6).
Pa še na jesen tistega leta moral je L u k e ž Sekelj v Slavonijo za poveljnika vojnih čet, ki so se ob hrvatski meji zbirale, da bi združene s Hrvati turške navale odbijale. S tamošnj'h grsdov nastala je namreč slavonska krajina, v katero si vojake pošiljali Štajerci, od Kolpe do morja pa se je raztezala hrvatska in primorska krajina s kranjskimi in hrvatskimi vojaki v gradovih7).
Kraljevi vojaški poveljnik v slavonski krajini, — „Capitaueu8 Regni" je postal Lukež Sekelj, ki je z vojaškimi svetovalci, katere so mu stanovi notranjih avstrijskih dežel priredili, zaukazoval ravno tako stanovskim vojakom, kakor tudi tem, katere |e kralj vzdržaval. L. 1544. meseca marca so sicer štajerski deželni stanovi namesto njega imenovali Jurija Wildensteiuskega „leuteuaut-a" v Slavoniji, a ko je bil ta vsled svoje prošnje z dne 12. novembra 1545., februvarja 1546 iz službe izpuščen prevzel je zopet Lukež Sekelj, „Liber Baro iu
6) Mucliar, Gesch. Steierm., VIII., 437, 454, 458 in 469.
«) Mucliar, Gesch. Steierm., VIII., 437, 454, 458 in 469.
') Smičiklas, Poviest hrvatska, II., 45.
Ormosd" tudi ovo službo8). S svojim vplivom je dosegel, da je Koprivnica due 30. avgusta 1546. kralju Ferdinandu zvestobo prisegla. Zato ga je kralj dne 22. decembra 1548. postavil stotnika ne le v Koprivnici, ampak tudi pri sv. Juriju in v Prodaviču, katere gradove je bil ban Petru Kegleviču vzel. Lukež Sekelj se je zavezal, vzdržavati pri Sv. Juriju upravnika, šest konjikov, hišnega oskrbnika, pisalca, 18 strelcev in 6 stražnikov, v drugih dveh gradih pa primerno posadko. Za to je dobival na leto 2000 gld. plače3).
Ko je 1. 1547. tudi škof zagrebški, Miklavž III. Olah več škofovskih gradov kralju Ferdinandu v ob-skrbovanje izročil, postavil je vladar nadzornika čez nje zopet Luke ž a Sekelja z enim zastopnikom štajerskih deželnih stanov. Poveljnik posadke v Zagrebu je postal Gregor l Myndszentby — „servitor Luce Zekel geucium provinciarum hereditariaruin regie Majestatis in Regno Sclavoniae Capitanei"10).
Zadnjega decembra 1. 1550. je cesar Ferdinand, ki se je takrat v Augsburgu mudil, ukazal, naj se L u k e ž u S e k e 1 j u pošliejo topi, puške in smodnik11), a dne 27. septembra 1551. ga je — „in Ansehung seiner Schiehl chkeit, Kriegserfahrenbeit und aus besonderen Vertrauen" imenoval poveljnika vseh votaških načelništev v Slavoniji, da mejo slovenskih dežel pred turškimi navali in roparji brani12).
•) Mittheil. d. hist. Ver f. St., XXXIX., 47, 43 in 49.
•) Mittheil. d. hi,t. Ver. f. St., XXXIX , 47, 43 in 49.
10) Mittheil. d. hist Ver. f. Sl., XXXIX., 47, 43 in 49.
") Muchar, Oeseh. Steierm., VIII., 506
i	Občinske stvari.
Iz Poljan nad Skofjo Loko, 8. nov.
Ker je „Narod" izpregovoril prvo, dodaj „Slo-venec" drugo besedo, Z dopisom samim je do-pisuik oziroma njegova stranka pokazala, koliko jej je na miru in spravi. Mi smo mislili molčati o stvari, vzlasti še, ker so nas nasprotniki toliurat nazivali hujskače. Pričakovali smo dopis v „Narodu", toda povsem s t varen dopis. V svojem dopisu na se dopisuik kar uič ne dotakne stvari, bržkone ker mu smrdi. Maha le po osebah, »katolikih", „Mahui-čevcih" v znanih ,Narodovih" umazanih frazah. Vse kar piše, le sumniči, da je tako, poz tivuega ne vč n česa; tako, da dopis nikakor ni vreden peresa iu roke. izpod katere je po naši sodbi izšel. Mi pa izpregovorimo o stvari sami, ker so uam osebe preveč svete in nedotakljive, da bi jih črnili m mazali v svet.
Povdarjala je nasprotna stranka, in če se ue motimo, poslala celo Vam pojasnilo, da se o liberalcih v naši občini ne more govoriti. Mi o tem sodimo tako, da liberalci naši hribovci pač niso, nasprotno, dobri, krščanski ljudje so., kar jim bodi tu javno povedano v pohvalo. Liberalcev imamo v dolini nekaj glav, ki zvone liberalni zvonec, dasi povsod povdarjajo svoj konservatiaem. Jedna stranka je vzlasti še o času zaupnic mil. knezu in škofu odločno povdarila tudi versko stran. Vsakdo bo to le odobraval, ako le ni liberalec. Toda koliko piša in vriša je vzbudila poljanska zaupnica! In to še na taoem mestu, kjer bi se spodobilo govoriti za zaupnico, nikakor pa ne proti njej. Pa recimo tudi, — posito non concesso — da bi to ne bilo prav od stranke, zakaj pa se ne bi potem obe stranki zjedinili in to na verski podlagi, bolje zjedinili s tem. da proglasita katoliško-politični program ? Ako je bilo glavam res kaj na spravi in miru, zakfj delati še veči razpor, in tako kazati, da se boje katoliškega programa, z drugimi besedami, da so liberalci? Prepričani smo, da bi bil daues mir med nami, ako bi se bili zjedinili na oni podlagi. Toda ne, nikakor ne. Vera nima pri nas nič opraviti, seveia ker po Svetčevem ni na dnevnem redu. Ce tudi bi vera ne bila v nevarnosti, vsaj duhovnik moral bi se ogrevati toliko z&njo, da bi jo vrini! tudi v občinske volitve, vzlasti še, če jo že jedua stranka toliko poudarja
Toda bob v steno, liberalcev ni na Slovenskem. Konec temu je bil ta, da je prišlo do načelnega razpora. V nedeljo pred volitvami povabilo je županstvo volilee na shod v Srednjo vas, češ, pomenimo se prijateljsko o kandidatih. Poudarilo se je še;p<»9«be, da bomo j<*jifli vsi, ako vsi proglasimo katoliško-politični program, oziroma, da si damo častno besedo, pri volitvah v deželni in državni zbor voliti vselej tako, kakor nam bode svetovalo katoliško politično društvo v Liubljani.
A glej spravljivost poljanskih korifejev! Brž, ko so čuli, kaj se snuje, sklicali so pozno v noč tisto nedeljo z vso silo volilee na dr. Tavčarjevo posestvo „ Visoko", kar posebno označuje vse njihovo stremljenje. Mi pa 6mo vsi jednoglasno prisegli na katoliški program in izjavili županstvu zaupnico na poslovanje ter postavili kandidate.
Popravka na vse laži v „Narodu" ne mislimo pošiljati, ker se nam zdi nas nevredno, odgovarjati na take umazanosti, in ker včmo, da so razsodni bralci sami lahko sodili, je-li vse ono mogoče, kar trdi dopisnik o dr. Papežu, g. kapelanu iu posestniku Drnovšeku. Z naše strani agitovalo se je bore malo, skoro nič. Kar pa trdi dopisni* o g. kapelanu, da so mu kar iskre švigale izpod podplatov, je podla laž.
Jedino pri dveh volilcih je bil, pa ni agitoval, temveč poučeval; in kar trdi, da bi bil mazal g. župuika, je laž. Še zinil ni o n)?m, kt-r ve bolj spoštovati osebo njegovo, nego vsi najboljši mu prijatelji poljanski.
Dopisnik naj imenuje le jednega volilca, izvzemši omenjenih dveh, pri katerih bi bil agitoval, le jednega! Ali pa volilee uaj se sam oglasi! Dokler pa dopisnik tega ue stori, sodijo naj častiti bralci sami, kako ime zasluži. Ce bi bilo to res, da bi bil gosp. kapelan govoril take budalosti, in če bi bil šel Vam na limanice in postal sam liberalne, potem bi smeli s polno resnico reči, da je ravnokar izletel iz s«me-niškega jajca. Vemo pa, kaj nameravate s tem. Toda bodite prepričaui, da z lažmi ne opravite ničesar! Da bi nas pa strašili z izmišljotinami, ki so nastale po poljanskih ženskih jezikih, to je sicer
ne«ram«u, a premajhej) „bavb»v" za u?s. Govorite raiši o svojih agitaaiiskih sredstvih, ki so bila V toliko poštena, da smo se morali pritožiti.
O drugem molčimo, ša žal nam je, da sipo to zapisali, ker nam gredo gcnazauo8t' uerade izpod rok. S»mo to še pristavimo: če bi bil res g. kapelan letal po hribih, verjemite nam, da bi jih bil pridobil več, nego vsi s svojimi „bavbav-i" : kapelan maže g. župnika in B^darji hočejo zopet županstvo v hrihib. Ob>ie je l.až. Soer pa aoslej tega m bilo treba; dobilo pa se bode kako pošteno sredstvo, da izvedo tudi oddaljeni volilci resnico in zakaj se tudi gre. Da bi pa volili »Narodovce" pri rias, v tem ste se zmotili. Dovolj!	>
Dnevne novice.
y Ljub Ij&piTll. novembra. j
I
(Dr. Josip Stadler,) prevzvišeni nadškof vrh- ' b o s e u s k i, pripelje se nocoj povračajoč se iz Rima z brzovlakoiu v Ljubljano
(Naslov cesarskega svetovalca) je podelilo Nje- ; govo Velit. presv. cesar č. g. Franu Janežiču, ! profesorju veronsuka nt. učitelpšču mariborskem.
(Petindvajsetletnimi žnpnikevanja Predvarom) Jutri 12. t. m. slavi preč. gosp. župnik jpreddvoir^i Ivan De beljak petmdvaiseiletuicj, odkar je •"župnik ;Predvorom. Zauimanje za to slovesnost pp domači fari je bilo #p>lqšno i p »a to ho slovesnost gqtovo vršila spodbudno in sijajno. Cerkvepi govor je za to priliko predel .^ogpl^c slavljenčev in defean kranjski preč. g. Anton Mežnarec. Fp-rapi bodo gospodu župniku ob tej priliki kot znamenje svoje hvaležnosti in liubezni izročili dragocen kri., .katerega je zato okusno napravil pasar g. Ivan Kregar. — Z domačjtpi farani radujeio se tej redki slavnosti tudi oddaijeui prijatelj1 iu čestitci gosp. župnika, katerega poznajo kot značajnega za katoliško in slo,vensko ^tvar vnetega in delavpega moža, ter mu žele, naj ga Bog ohrani krepkega in srečnega še mnoga, mnoga leta!
(Novi zvonovi.) Pri tukajšnjem dvornem zvo-oarju A- Samassi posvečeni so bili danes 4 zvonovi in sicer 2 za farno cerkev v Praputniku na Hrvatskem (teža 1232 in 166-5 klgr.); velikega je daroval preč. g. kanonik dr. Martin Stiglič v Zagrebu ; eden je za farno cerkev v Zelimovacu v Bosni, eden pa za farno cerkev v S t. Vidu nad Ljubljano (teža 312 klgr.).
(Dolenjske železnice.) Sl.abo vreme zadnjih dni| |elo je z malo izjemo vsa dela ua Ijubljansko-novomeški progi ovirati, vendar se bodo pa nekatera kolikor moč popolnoma dovršiti skušala, v kolikor bode to možno, zlasti pri stavbah, k%kor ostalih napravah. — Kakor poizvedame, izide v kratkem dodatua znižana tarifa za dolenjske železuice, in sicer za tovorno blago (les, živino itd.). Ta ukrep je bil pač umesten in potreben, če hale železnica vspevati brez deželne garaucje.
(Iz Maribora.) Zrna je tukaj! Po dvodnevnem deževju jel je naletovati v sredo sneg m je pobelil tekom treh dni vso okolico. Jesenski pridelki, ki so se prav dobro obnesli, so že večinama pod streho. V tem oz>ru so Marburžani pač srečnejši od Pohor-cev, kojira je sneg že pred tremi tedni pobelil visoko ležečo okolico. Jesen je bila vseskozi lepa, ugodna posebno zidarjem, ki so imeli sedaj skozi 6 tednov lepo brezdeževno vreme. Posledice lepega vremena se vidijo posebno pri zidanju nove frančiškanske cerkve, ki se je že dobro za moža visoko vzdignila. Ce bode vreme prihodnje leto zidarjem jednako ugajalo in ne bode drugih zaprek, upati smemo, da bode cerkev začetkom leta 1895. dogo-tovljena, da bodo častiti gg. 00. frančiškani mogli opravljati slnžbo božjo v veličastni v romanskem slogu zidani cerkvi mesto v mali kapelici svojega samostana.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Čast. g. Mihael B a r b o , župnik trebelski, s« je odpovedal svoji novi župniji v Šmarje ti. Čast. g. Peter Bohiujee, kap-Ian na Vrhniki, gre za ekspozita v Trnje uri Slavini; ija niegovo mesto pride čast. g. Luka Smolnikar, kapelan v Ško-cijanu pri Dobrd^i. V Skocijan pri Dobrdvi pa gre čast. g. Iyan Volk, doslej kapelan v Polhovem Gradcu, čast. g. Vinceiicij Vidergar ,je nameščen za provizorifnega kuratnega beneficijata v Moravčah.
(Zglasilni nrad) f Melduogsarai] tukajšnjega mestnega magistrata preselil se je iz> dosedan|ih prostorov v I. nadstropje sostduje, nekdaj Galletove
hiše, M>stni trg št. 2, kar naj ondi poslujočim strankam služi v vednost.
(Iz Št. Vida pri Vipavi,) 10. novembra. Včeraj ziutraj malo pred 6. uro naznanial je žalostni glas zvouov, da gori Vnelo se je v hiši štev. 15, katera je popolnoma pogorela, kakor tudi štev. 88, ki se prve tišči. Sosedne hiše so le uekoliko poškodovane. Komur je znaua zidava prestarega trga šentviškegj, da se hiša tišči hiše, mora se res čuditi, da se otienj ni širil še bolj ua okrog, kajti b la ie že poprejšnji dau in tudi ta dan grozovita burja, da malokdaj lako velika. Le Boeu in ue-ustrašljivi delavnosti iu vztrajni pridnosti uaše mlade požarne brambe se imamo zahvaliti, da je bil ogenj nekako ob 10. uri zjul\išen. Tudi vipav^kf požarna bramba je prišla hitro ua pomoč, ko je zvedela za nesrečo. Hvala ji z? to! — Pegorelca Jyla sta zavarovana za prjiv majhne svote, škoda pa je primerom^ veliko- Kako se ie vnelo, se qp »4, slutijo, da je zažgala — pačka. — Isti {lan popoludne bila je volitev novega župana. Pri Slovencih ukoreninjenemu grehu nejedmosti se imamo zahvaliti, da bo tri leta nam ^upanji — Lozičan. Tudi prav.
(Iz Metlike) dne 10. novembra. Na pozi,* metliškega gospoda župan,a zbrali smo $e sinoči poleg Murtličflpov tH|h zastopniki občip Bohovo, Drajšiči, Radovjfia in Suhpr, da vo|jnuo .{neukemu odseku za nadaljevanje dolenjske železni«;^ n^ačel-ništvo. Prvomestnik je gosp. vitez ^avipscbe^, namestnik g. Proseniji in tajnik gosp. notar S^ajer. Mesto odsotnega g. Zavinschegga poroča mestni tajnik g. Gangl o dosedanjih naporih za omenjeno progo, kar smo odnbrovaje na znanje vzeli. Prvi stroški se bodo jednakomerno razdelili med občine obeh belokranjskih soduih okrajev in med na$e veleposestnike. Govori se, da se ogerska vlada ne bode upirala zvezi Karlorca z Belokrajino. Nedavno so hi|i tu trije gospodie, poslani od skupnega vojqega ministra, in sicer dva obrista in železniški načelnik. Ogledali so si Metliko, Novomesto, Črnomelj jn okolico. Gospojdje so se ugpdoo izjavili p podaljšanju dolenjske železnice in o zvezi Kranjske s Hrvatsko po progi Novomesto, Črnomelj, Metlika.
(Iz Pivke) 7. novembra 1893. Zdaj smo jim pa dali — ta glas se je čul po nekaterih krajih uotranjskih od strani naših »liberalcev" po času. zadnjih volitev. Mi kmetje smo na to močali in čakali ugodneje prilike, vedeli smo, da bode »Rodoljub" tudi tukaj nosil zastavo z bobnom. Zdaj pa vprašamo, kaj ste pa nam dali? Dali ste nam poslanca, kateremu zaupate le to, da bode pristaš liberalne stranke! Ali smo vas dne 31. oktobra poslali zato v Postojino, 'na volišče, da se z nasprotno stranko v politiki skusite? Mi ne potrebujemo tega, hočemo in zahtevamo, da se nam v gospodarskih zadevah pomaga. Dovolj žalostno je od tistih volilnih mož, kateri se izrazujejo, da so Kraigherja volili le zato, da so liberalno stranko podprli; Modica pa, če bi bil tudi dober poslanec zavrgli zato, ker so ga volili duhovniki. To je res liberalno - n^predniški razum! Kaj to nam kmetom koristi? Mi ue grajamo nikogar, hvalimo pa le to, kar je vredno. Vaših nazorov, »liberalci", prav nič ne čislamo; dan za dnevom nam kažete svoje nazore v luči žalostnih nasledkov, potem pa še hočete, da naj trobimo v vaš rog? Hvala Bogu, da vam ne gre pravi kmet več na limanice, da ste čezdalje bolj osamljeni, radi tega napenjate zadnje moči, da omrežite trpina kmeta; ta bode vas pa prej ali slej odslovil, pri nas na Pivki upamo da kmalu. Na volilnem shodu v Šent Petru smo čuli dobro vaše doneče glasove, ki pa niso bili glasovi prijateljev zagovornikov, temveč nasprotnikov kmetovih. Spogledovali smo se kmetje nad kandidatovim govorom, kateri je le to premleval, kar gladi pri naših liberalnih kolovodjih pot do izvolitve: kar bi nam kmetom največ koristilo ni imel v misli in vendar so časopisi o tem iz našega okraja več ali manj pisali. Gospod Franc Gržina drugi občinski svetovalec, odzival se je tako neolikano g. Šempeter-■ skemu kuratu, da uas je osupnilo. Pošteni šempeter-čanje za take kolovodje ne marajo. Obžalujemo trud dotičnih duhovnikov, prizadevali so si sicer najti ' pot do besede, a bila je zaman, obilna množica tujih kričačev prevpila je vsak pameten glas. To in temu ; euako naj bi mi katoliški kmetje z mimo vestjo prenašali? Nikdar! Trud naših najboljših prijateljev ue bode brezvspešen. Zvesto pa se bodemo oklepali svoje duhovščine ter hrabro stopali če tudi v srdit j boj proti liberalnim brezverskim nakanam.
Mnogi pivški kmetje.
(Ogenj.) Iz Budanj, 10. novembra. Danes zjutraj po pejti uri začelo j^ goreli pohištvo Alojzija Stefančič-a v Budanjah hišna št. 69 sreijli vasi v največji guječi med drugimi dotikajočimi se poslopji. Ker je burja hudo natiskala, bila je nevarnost za celo vas velika. Ljudje, na pol oblečeni, so prihiteli gasit ter so tudi po velikem naporu preprečili, da se ogenj ni razširil na druga poslopja, ampak omejil ua gorečo hišo. Bati se je, da vsled velikega strahu, napornega dela in vlažnega sneženega vremena jeden ali drugi oboli. Pogorelec je bil zavarovan pri bank,i »Slavija". Kako je ogenj nastal, nihče ne v6 povedati. Čudno pa je, da je v tukajšuii vasi v teku treh let bilo že šest ppžarov, več kot poprej v jednem stoletju. Pravega vzroka požarom, razven v jednem slučaju, nismo nikoli dognali. To daje misliti, zlasti ako iraaino pred očmi, da so hišui posestniki splošuo zavarovani in da zavarovalna svota zlasti pri manjših hišarjih večkrat presega dvakrat ali ce.'o trikrat vrednost zavarovanih objektov. Menim, da bi bilo umestno, da banke svojim agentopp zpukažejo, da v prihodnje natanko pregledalo in precenijo vrednost objektov, katere jeml|ejo v zavarovanje ter le po tej vrednosti zavarovano svoto in zavarovalnino določujejo. To bi znalo biti n^ korist banki, kakor tudi zavarovancem, kateri bi gotovo bolj na ogqn) pazili, ker bi bili prepričani, fia jim požar v nobenem slučaju koristiti ne more. Res je, da bi gg. agentje imeli nekoliko več dela in posla, pa saj jim mnogokrat časa preostaja, da se nekateri mešajo v reči, za katere pe jim ne bi bilo treba brjgati.
(Snega) je padlo zadnje dnij pp Gorenjskem in osobito Notranjskem nad 4 palce, a upati je, da ne bo še obležal.
(Osepnice.) V ribniški dolini je zbolelo 105 otrok za psepnicami, od katerih sta pa dosedaj le samo dva umrla.
(Iz Cola) 10. novembra. V sredo nas je pozdravila prva zimska burja in sicer precej z žvižganjem in snegom. Ta pozdrav je posebno neljub vinskim trgovcem, katere j,e burja v Vipavi vjela. V torek je šlo nad 30 vozov po vjno čez Col. V sredo je prišlo 6 vozov nazaj; pa za Colom proti Črnemu vrhu so morali pustiti vozove in vino na cesti, sami so pa prišli se na Col gret, odkoder jim še danes ne bo moč iti. Še več pa jih čaka ugodnega vremena v dolini. — Farovž smo srečno zgradili in sicer hitro. 28. marca smo imeli konkurenčno obravnavo, majnika smo starega podrli do dna, 15. junija začeli zidati in sedaj je gotov. Stavba je lepa, ne prevelika in bi bila v kras vsakemu kraju. Tudi novo cerkev bomo zidali, ako najdemo kaj obilo dobrotnikov.
(Zlata poroka.) V P o d 1 i p i sta praznovala 8. t. m. Matevž Jesenovec in njegova soproga Helena rojena B u t i n svojo zlato poroko. Po lepi krščanski navadi sta prišla omenjeni dan pred oltar, da se Bogu zahvalita za to izvanredno milost; po sv. maši zbrali so se v hiši slavljencev od blizu in od daleč došli njeni otroci: trije siuovi, pet hčera in 21 vnukov, drugi prijatelji iu znanci, da čestitajo jubilantoma. Bog ju ohrani ša mnogo let tako čvrsta in zdrava, kakor sta sedaj, da dočakata, če je božja volja, čez deset let še dijamantno poroko !
(Cirkus Corradini) Prve štiri predstave so bile z ozirom na neugodno vreme še dokaj dobro obiskane. Vse točke programa pa so bile vrlo dobro izvršene, osobito ugajajo občinstvu produkcije z dresovanimi iu izšolanimi konji, jezdeci in burkasti klovvni. Cirkus je od včeraj dalje kurjen. Družba ostane tu še 5 dnij. Jutri ste dve predstavi; prva (za otroke) ob 4. uri, druga ob 8. uri zvečer. Kdor se želi za par desetič izborno zabavati, lahko mu obiskati imenovani ta športni cirkus. — Od tod poda se družba v Z*greb.
(Avstrijske državne železnice) so v preteklem mesecu septembru prepeljale 13 986.194 ljudij in 9,219 974 ton blaga. Skupnih dohodkov so v tem mesecu imele 29,871.094 gld.
Društva.
i ( V a b i 1 o ) k zkorovanju »Pedagogiškega društva", ki se bode vršilo dne 16. novembra ; t. i., ob 10. uri dopoludne. v krški šoli z nastop-• nim vsporedoit' ■ 1. Odborovo poročilo o društvenih | zadevah ; 2. »Nova šolska labla iu klop", razkaže ; in po|asni g. Flor. Rozman ; 3. predlogi.
Odbor.
(Podpornemu društvu za sloven-' s k e v i s o k o š o 1 c e na Dunaju) so došle v zadnjih mesecih te-le podpore: I. Gosp. dr. Urban
Lemež, odvetnik v Slov. Bistrici, poslal je 8 50 gld., Ki jih je nabral v Slov. Bistrici in katere so darovali: pnčast. g. Anton Haišek, mestni župnik, dekan in častni kanonik, 3 gld.; g. dr. Urban Lemež, odvetnik, 3 gld.; g. J. Pintar, odvetniški uradnik, 50 kr., prečast. g. Ignacij Bom, mestni kapelan, 2 gld. — II. Gosp. dr. Jožef Kolšek, odvetniški Kandidat v Novem Mestu, nabral je tamkaj ter poslal 36 gld., katere so darovali: gosp. Jožef Kovač, c. kr. okraiui sodnik v Ilir. Bistrici, 1 gld.; gosp. J. Zurc, posestnik in gostilničar v Kaudiii, 1 gld.; nadalje v Novem Mestu: gosp. Avgust Bele, c. kr. ooštni uradoik, 1 gld.; gosp. J. Bevc, voditelj zemljiških knng, 1 gld.; gospa Frančiška Brunner, posestnica, 2 gld.; g. I. I. 50 kr.; e. J. J. 2 22 gld.; gosp. Ivan Fon, gimnazijski profesor, 1 gld.; gosp. I. I. 50 kr.; gosp. Frančišek Kastelec, posestnik, 1 gld.; gosp. dr. Jožef Kolšek, odvetniški kandidat, 1 gld.; gosp. Fr. Kovač, gostilničar in posestnik, 1 gld.; g. J. Mehora, hišni posestnik in pek, 1 gld.; g. I. I. 1 gld.; gosp. Otmar Skale. c. kr. živinski zdravnik, 1 gld.; gospa Sofiia Skedl, odietnikova vdova, 2 gld.: g. dr. Karol Slane, odvetnik, 2 gld.; g. dr. Jakob Šegula, odvetnik, 5 gld.; g. Božidar Vidic, c. kr. poštni kontrolor, 1 gld.; g. A. Virant, trgovec, 1 gld.; in naposled g. J. Bus, gostilničar in posestnik iz Mirne peči, 3 gld. — III. Gospod Anton Flis, knjigovodja na Vrhniki, nabral je med tamkajšnjimi rodoljubi in poslal 17 gld., katere so darovali: g. M. Brilej, trgovec, 1 gld.; g. Anton Flis, knjigovodja, 2 gld.; g. Gabrijel Jelovšek, župan, 2 gld.; g. Antou Komotar, c. kr. notar, 3 gld.; g. Frančišek Korenčan, posestnik, 1 gld.; g. J. Lenarčič, veliki posestnik, 3 gld.: g. dr. Janko Marolt, okrožni zdravnik, 3 gld.; g. J. Požar, c. kr. voditelj zemljiških knjig, 1 gld,; in g. Karol Semen, c kr. davkarski pristav, 1 gld. — IV. Gosp. Anton Porekar, nadučitelj na Humu pri Ormožu, nabral je in poslal 18 gld., katere so darovali: a) na Humu Dri Ormožu: g. nabiratelj sam 1 gld.; b) pri Sv. Miklavžu : prečast. gosp. Albin Schwinger, dekan, 1 gld.; g. Ludovik Vrbnjak, stud. phil., 2 gld.; gosp. Oton Vrbnjak, trgovec, 2 gld.; c) v Ormožu; prečast. g. Jakob Cajnkar, mestni župnik, 1 gld.; g. Frančišek Gomzi, meščan in posestnik, 1 gld.; g. dr. Ivan Gršak, c. kr. notar itd., 3 gld.; g. dr. Jan. Knop, c. kr. davkarski kontrolor, 1 gld.; g. Vekoslav Krajne, notarski kandidat, 1 gld.; gosp. Vekoslav Miki, veletržec, 1 gld.; prečast. g. Frančišek Munda, mestni kapelan, 1 gld.; g. dr. Ivan Omulec, odvetnik itd., 1 gld.; d) pri sv. Tomažu: prečast. g. Jožef Plepelec, kapelan, 1 gld.; e) pri sv. Urbanu: prečast. g. Matej Mežnarič, kapelan,
1	gld.; in prečast. g. Frančišek Zmazek, župnik,
2	gld. — V. Gosp. Frančišek Ssedelj, pristav v c. in kr. vojnem pomorstvu v Pulju, nabral je med tamkajšnjimi rodoljubi ter poslal 15 gld., katere so darovali: prečast. g. Ivan Ambrož, kapelan v c. in kr. voinem pomorstvu, 2 gld.; g. Aloizij Kolijančič, strojnik v c. in kr. vojnem pomorstvu, 1 gld.; g. Kukman 1 gld.; g. Peternel, c. in kr. kadet, 1 gld.; prečast. g. Anton Pipan, kapelan v c. iu kr. vojnem pomorstvu, 2 gld.; g. Jožef Pire, pristav v c. in kr. vojnem pomorstvu, 2 gld.; gosp. Frančišek Skedelj, pristav v c. in kr. voinem pomorstvu, 6 gld. — Naposled je bilo društvu sodno naznanjeno, da je rajnki ljubljanski meščan g. Jožef Bernard volil društvu svoto sto goldinarjev, kateri pa se do sedaj še niso izplačali. — Za vse te darove izreka odbor v imenu podpirancev najsrčnejšo zahvalo ter prosi nujno nadaljne pomoči, katere je silno treba. Letos je namreč prispelo toliko novincev na Danaj, da društvu ne bo mogoče, tudi v bodoče podpirati vseh, katerim se je podpora podelila v prvem mesecu tekočpga šolskega leta, ako se rojaki tega društva ne usmilijo. Vse lansko solsko leto je bilo podpiranih samo 31 dijakov, letos pa je že v oktobru samem dobilo podporo 3 5 dijakov, katerim je bilo v gotovini in obednicah izplačano 155. gld. Ti pričakujejo od podoornega društva se-*eda podpore tudi v bodoče, pa odbor jim ne bode mogel niti malenkosti dodeliti, auo mu rojaki ne prihit^ z obilnejšimi prispevki na pomoč. Vsem pri-lateljem naše mladine priporoča se torej podporno društvo najtopleje, posebno sedal ob pričetku mrzle zime, ko je treba preganjati mladini ne samo lakoto, ampak ko iei ie tudi pomagat', da si život obvaruje
mraza Odbor prosi konečno vse one gospode, katerim so se bile o svojem času doposlale nabiralne pdle, da nai jih z nabranim denarjem prej kot mogoče vrnejo.
(Obrtniško in kmetiško društvo v Vipavi), o katerem smo že poročali in ki ima namen, probujati k vedi in omiki obrtni stan z berilom, iako lepo vnDeva. Kakor se nam poroča, ima že do 30 udov. Spreime se vsakdo, ki šteje že 20 let. — Na| bi društvo, kateremu želimo srečo, le take časnike in take knjige bralo, ki res bamejo vedi in omiki in ki ne končavajo najpotrebnejše omike, — versko živega srca!
Telegrami.
Dunaj, 11. novembra. Pri včerajšnjih posvetovanjih so se odstranile marsikatere težkoče, ovirajoče sestavo vlade-
Dunaj, 11. novembra. Cesar je včeraj namestnika Badenija vsprejel v avdijenci. Badeni se je potem povrnil v Lvov.
Dunaj, 11. novembra. Cesar je podelil načelniku predsedniške pisarne ministerskega sveta, ministerskeinu svetniku Klapsu, ba-ronstvo.
Dunaj, 11. novembra. „Wiener Ztg." objavlja, da je cesar podelil Lillegu, dav-karju v Zatičini, naslov in značaj glavnega davkarja.
Dunaj, 11. novembra. Cesar je vsprejel Plenerja v polurni privatni avdijenci.
Dunaj, 11. novembra. Cesar je podelil bavarskemu ministerskemu predsedniku veliki križ Štefanovega reda.
Barcelona, 20. novembra. Včeraj je bil pogreb ponesrečencev v Licejskem gledališču. Pogreb se je vršil na mestne troške. Mrtvece peljali so na 16 vozeh in pogreba so se udeležila vzlic dežju vsa oblastva in pa mnogo ljudij.
Washington, 10. novembra. Danes se je je podpisala pogodba s Svedijo in Nor-vegijo zastran izročenja zločincev.
Davčni in oarlnskl dohodki v Bolgariji. Letošnje leto je za bolgarski državni zaklad nenavadno ugodno. Carinski dohodki znašajo prvega pol leta 4 640.069 frankov, 817 555 frankov več nego lani v tej dobi. Tudi v drugi dobi so dohodki ravno tako ugodni. V avgustu znašali so carinski dohodki 687.330 frankov, za 25.255 frankov več nego lani tega meseca. Tudi davčni dohodki so povoljni. Od 1. do 29. avgusta se je n. pr. plačalo 1.941.378 frankov davka, torej za 376.199 frankov več nego lani v tem času. Te številke kažejo, kako napreduje Bolgarija v gospodarskem in denarnem oziru.	558 1
Tu j ci.
8. novembra.
Pri Maliču: Fischer, Orešnig, Hautz. Kostler, Illek, Konigstein, trgovek; Kren, Hartman, Sehutz in Karafiat z Dunaja. — Jesenko. stotnik, iz Jaroslav*. — Kranc iz Ilirske Bistrice. — Kušlan, pristav, iz Pulja. — flafenrichter iz Oplot-nice. — Sagasser, potovalec, iz Bludenca. — Szanto, potovalec, in Budimpešte. — Herzig, potovalec, iz Plzna. — Buchman, potovalec, iz Brna. — Battiscutta z Dunaja. — Essenger, tr-ggec, iz Monakovega, — Luzarto iz Trsta.
Pri Ht-o tu* : Griinbaum, Kmeiner, Kohn ; Bauer, Gellis, Pollak, Mossman in Gruber, trgovci, "z Dunaja. — Kren, potovalec, in Schuschnik, nadzornik, iz Gradca. — \Vortman z Reke. — VVinterstein iz Prage. •— Andrejka, stotnik, iz Celovca. — Močnik in Binter iz Kamnika. — Schoner, trgovčeva soproga, iz Leskovca. — Hofbauer, oskrbnik, z Gornjega Grada. — Ahčin iz Radeč. — Beissbarth, trgovec, iz Norim-berka. — Matsehek, trgovec, iz Št. Vida. — Massaratti, trgovec, iz Trsta. — Pogačnik, trgovec, iz Cirknice. — Wirl, trgovec, iz Zagreba. — Demschar, trgovec, in Sušteršič iz Železnikov. — Hafner iz Zagorja. — Višnikar, okr. sodnik, s soDroeo. iz Ribnice.
Pri bavarskem dvoru: Kosserer iz Klinje vasi. — rtpan, kooperator iz Šenpasa. — Schairing, zidar; Zirl in Hagenau iz Ptuja.
Pri Južnem kolodvoru: Krone in Koder, potovalec, iz Prage. — Vertove iz Idrije. — Goreč, župnik, iz Istre. — Bachrich z Dunaja. — Schroderer, trgovec, iz Crefeld-a.
Pri avstrijskem caru: Oselk, kapelan, iz Polhovega Gradca. — Krašovic in Markovic iz Ljubljane. — Kramer, dubovik, iz Poljao. — Vorgang in Schmir iz černovie.
Vremensko sporočilo.
J Cas		Stanje		Ve ter	Vreme	Mokrine ! na 24 ur v 1 mm
opazovanja		zrakoraera v mm	toplomera po Celziju			
10	7. u. zjut 2 a. pop. 9. a. zveč.	737 7 736 0 735 5	12 2-8 16 '	si. vzh.	oblačno n n	0-80 dež
V Katoliški Tiskarni v Ljubljani
je ravnokar lzfiel in se dobiva
g n

Vozni red
in
vozne cene
železničnih prog
na slovenskem ozemlji
Proge:
Ljubljana - Trst Ljubljana - Dunaj d. 2. Ljubljana - Dunaj Ljubljana-Kočevje Ljubljana - Kamnik Nabrežina-Gorica t. Peter-Reka most-Zagreb
K
_ .«.»•■■••».	Nab
V	št I
Veljaven od 1. oktobra 1893.
SSJT Komad 10 kr., po pošti 12 kr.
Xij
n ■
K K M
u
; a Holidno blngo C SE )
•a
mizarski obrt
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
m
H H M
u
Garnitnre, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	3fi (30—24)
KO
;a Nii)iii>ii<' ccn«^ Cžl

Eal^^SLlSL™
Vsem cenjenim sorodnikom in znancem, ki so mej boleznijo in ob smrti našega presrčno ljubljenega soproga, očeta in brata, gosp.
dr. Roberta Schreya pl. Redlwerth-a
nam skr.zali na tako prisrčen način sočutje svoje, vsem, ki so dragega pokojnika spremili k poslednjemu počitku in njegov spomin počastili z darovanimi lepimi venci in ganljivim petjem na grobu, izrekamo s tem najiskreuejšo in najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1893.
Žalujoči ostali.
Promcnjenje stanovanja._
Čast mi je javiti prečast. duhovščini in si. občinstvu, da sem svojo
krojaško obrt
preselil
iz Kolodvorske ulice štev. 12 na
Sv. Petra cesto št. 10.
Ker in i bode i nadalje vestna skrb in dolžnost, postreči pošteno z dobrim delom in možno nizkimi cenami, usojam si tudi za bodoče naprositi prečast. duhovščino in si. občinstvo, da mi ohrani isto zaupanje, katero mi je naklanjalo do sedaj.
Storjeno obleko imam vedno v zalogi za gospode in (lečke, istotako tudi vrhne suknje za ženske (Dameninantel und Jacken), suknj.ee za otroke, in raznovrstno perilo.
Odličnim spoštovanjem
Anton Presker,
krojač, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16.
*) Tontina imenuje se nabiranje skozi gotovo vrsto let in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti
1. 1653.
Tržne cene v Ljubljani
_dne 11. novembra.
Pieni"*. m.st.
$ei, \ Ječmen, „ Oves, Ajda. Proso, oruza,
rompir Leča, Grah, Fižol, Maslo, Mast, Čpeh svež
Speh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Kostrunovo „ „ .
Pišanec.....
Golob .....
Seno. 100 kgr. . . Slama, „ . . Drva trda, 4 kub. mtr. „ mehka, „
EQDITABLE
Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku.
Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
Na Dunaju, Stock-im-Eisenplatz, y svoji palači.
,,Equitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje,
Računski Hltlep leta. lSOti :
I. Dohodki . gld. 100,715.593 72 Izdatki . „ 60 404.868-35
40,310.725 37
77,974.53872 501,225.790 —
Prebitek.......gld.
II. Premoženje . . gld. 382,650.130 02 Obveze . „ 304,675.59130 Zaklad dobičkov .... gld. Novih zavarovanj sklenjenih
leta 1892. ...'..„ Zavarovanega kapitala koncem leta 1892 . . . . „ 2.127,405.613 —
Avstrijskim zavarovanoem posebna garancija je velika drnštvena palača „Stook-im-Eisen" na Dunaju,
katera je vredna gld. 2,300.000'-.
"Vspolii
dvajsetletnih 1. 1893. plačilnih tontin*) (polic z dvajsetletnim nabiranjem dobička) društva „Equitable".
A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I.
Starost	Vsota plačanih	Vrednost police	Polica oproščena premij
	premij	v gotovini	in plačilna za slučaj smrti
30	gld. 454-—	gld. 532 —	gld. 1140-—
35	„ 527 60	„ 644- -	„ 1220—
40	„ 626 -	,. 789--	1340 —
45	„ 759-40	„ 98V-	„ 1500-—
50	„ 943 60	„ 1274--	„ 1770 -
gld. 607-20 „ 681-60 „ 776-60 „ 900'60 „ 10S7 60
gld.
855 — 976-— 112S--1329'-1619 —
gld. 1830,— ., 1S60--„ 1910-— „ 2030 — „ 2250-—
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za učakanje. Tabella X.
30	gld. 970-60	gld.	1619-	gld. 3470—
35	,. 995-80	n	1653 —	„ 3140—
40	„ 1035-60		1712 —	„ 2900—
45	„ llOO SO		1817 —	„ 2770—
50	„ 1209'—	»i	2013 —	„ 2800-—
Športni cirkus F. Corradinija
v Ljubljani na Cesarja Jožefa trgu.
3J5T Samo Se (i dnij! "žgjf Cirkus je dobro zakurjen.
Danes v soboto dnž 11. novembra ob 77» uri zvečer JU velik šaljiv večer
(Komična predstava.)
Motto: Kdor se smejati želi, Le danes zvečer pridi.
Nastop vseh izvrstnih klovnov ln treh neumnih Avgustov s popolnoma novimi velekomlčniml entrees.
Prvikrat!	Prvikat!
Čevljar in marquis,
velekomu-en prizor. Dalje	'	552 5
gospod ravnatelj F. Corradini
s popolnoma novimi čudovitimi točkami konjske izvežbanosti in mnogim drugim.
Jutri v nedeljo 12. novembra
dve veliki slovesni predstavi
ob 4. uri popoldne in 1,8. url zvečer. Za obe predstavi nov sijajen program.
Dva rokodelska
® jm- «? f»
išče ključavničarski mojster.
Kje, pove vredništvo našega lista. 562 4—1
Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela II.
Kakor kažejo zgoraj navedene številke, povrnejo se po tako zvanem tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po tabeli 1. vse vplačane premije z 2»/4 do 43/g°/0, po tabeli II. s 44/„ do 6®/5°/0, po tabeli X. s (i3/, do 7°/0 jednostavniini obrestmi.
Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do čveterno vsoto vplačanih premij.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu,
in	449 4-2
glavni zastopnik za Kranjsko:
ALFRED LEDENIK
v H-ijnl>ljani, Mestni trg:
G. Piccoli-ja, lekarjav Ljubljani
je vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno
__pospešuje.
Izpelovatelj razpošilja io proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gl. 36 nove., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gl. 26 nove. Poštnino plača vedno naročnik. Cena eni steklenici 10 novoev.
lefaraii f^afeš©®!«!®
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dati s pošto razpošiljajo.
Glasovita
radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Briielju in Tunlsu.	324 20
Mlm tMtora
SkuŠena redilna stnpa za živino,
za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo_2 gld.
za živino se dobijo v 203 31
najboljše blago.
Najboljše in najceneje
kupuje se
železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri
vi "v
n,

v Ljubljani
Mestni trg- IO.
28
nagrobnih križev, štedilnikov in njih posameznih delov, ledeni e, finih žag; itd. po najnižjih cenah.
Zaloga
železniških
šili
po najnižjih cenah.

Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti, slabo prebav-lja ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd.
Steklenica z rabilnim navodoin vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld.
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
K<^mmm	33 52-46
athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava
z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešano navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejio, pri tem pa Se zdravejšo in redilnejao kavo. — Neprekosljlva kot dodaja navadni kavi. — Pona-
redeb se skrbno Izogibaj. — '/> kilo 26 kr. — Dobiva se povsod.
Pristno samo v lbelilt zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko
Stolpne ure!
Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinskim predstojništvom /.a napravo novih ali popravo starih stolpnih ur.
Moje ure so iz najboljšega blaga ln zelo trajnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem načinu, in ker so matematično popolnoma natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati.	486 6—6
Cene so zelo nizke. — Jamstvo 5 let.
Proračune nu znlitovnnjo brezplačno,
Bogdan Oblak,
«■ srn- ,
un, Vrhniki (Kranjsko).
Teodor Slabiinja.
srebrar v Gorici (Gorz),
ulica Morelli št. 17,
se priporoča prečast. duhovščini za napravo gC cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebriin in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni pla-čilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko.
JPLfr-V^r', Pošilja vsako blago dobro spravljeno Jm ^"jnKii	in poštnine prosto. 3 36-81
w
v
MATIJA HORVAT,
čevljarski mojster,
v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32,
lOj priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v obila naročanja raznovrstnega
L*»i pri porot obila n:
f^ katera izvršuje con6. pošteno, iz zanesljivo trpežnega L™J blaga iu po zahtevi od najfinejšo do naiprostejše ^ oblike.	88 12—10

t: #
# # # # # #
►'v #
#
Izvrstni letošnji
štajerski planinski jabolkovec
liter 5 kr., in
sladek hruševec
liter 4 kr.,
je v večjih množinah s postaje Hartberg na Gor. ! Štajerskem na prodaj.
Na vprašanja odgovarja iz uljudnosti gospod Karol Tomšič, c. kr. poštni upravitelj v Hartbergu n& Štajerskem.	536 3—3 I
r
mesarije.
Najuljudneje se zahvaljujoč za meni dosedaj ska-zano zaupanje javljam h kratu, da sem se 4. nov. s svojo mesarijo, ki je dosedaj bila na sv. Jakoba nabrežju. preselil v
I Slonove ulice št. 1.
Mj Na novem mestu si bodem skrbno Diizade'

Na novem mestu si bodem skrbno prizadeval tudi zanaprej p. n. kupovalcem postreči z okusnim, zdravim mesom in dobro vago in priporočam se za blagovoljni mnogobrojni obisk.
Z velespoštovanjem
Milan Kozak,
I
I
M,
Večjo množino tirolskega in dolenjskega
le pristno blago, — ponuja po primerno nizki ceni v posodah od tO litrov višej	_ _
Jos. Faulin
426 1
v Ljubljani, Marijin trg St. 1.
Jubilej ske ustanove.
Podpisana zbornica razpihuje s tem za 1. 1898.
osem cesar Franc-Jožefovih ustanov po 25 gld.
za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske.
Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 28. novembra t. 1. in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeuo dokazilo, da je pro-sitelj kaki obrt zainostalno (ua svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več de>ati iu da je ubog.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
V L j u b 1 j a n i, dne 8. novembra 1893.
559 3-2
Solidne, zložne
močne in čudovito cenene
stole
vsake vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa.
Jos. Vertič-a
v Bistri,
pošta Borovnica.
(230 52-29)
l mrrntrn
338 26—19 izdelovatelja napisov. Pleskarska obrt za stavbe in mebelje. ^	Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
55 >♦
Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene.

i
S
Žf® ...
" 1*M>6 Af MS
w> m
i- -Ti " v>- ■*•■ •
mmm
mtm^.ri 'rnmmmi
\>'m i!
U'.l ■i- t/
>:•. v
siiis©
Jilf
izdelovatelj cerkvenega orodja ■ ^
v Ljubljani, Poljanska cesta 8 lHj
(poleg Alojzljevišfitt) 74 6 M
se priporoča prečastiti duhovščini, slav. U cerkvenim predstojništvom in cerkvenim I dobrotnikom v najnatančnejše in točno U izdelovanje vsakovrstne	Jjj
1 H


iz zlata, srebra ali druge kovine N
po uzorcih ali lastnem načrtu
dur Izvršeno blago pošlje dobro, varno W zavito poštnine prosto. "fcli 29 52-35 JJl
0 Najprimernejša darila za vsako priliko so^|
katere ima v največji izberi v zalogi f^l
žepne ure [h &
France Čuden, h
nrar v Ljubljani, Veliki trg 25. ^
Po najnižji oenl dobe se tudi naj-raznovrstnejše	fyl
stenske ure, ure za dvo- W i rane in s stojalom, ure- U budilnice itd.	1 J
Največja zaloga prstanov, uhanov,
verižic, srebrnili in zlatih, vse po to-
i > u u a j s k a l>
o r z a.
Dne 11. novembra.
Pipirna renta 5 %, 16% davka ....	96	gld.
srebrna renta 5*, 16* davka ....	96	.
Zlata renta 4%, davka prosta.....118
avstrijska kronina renta, 200 kron . ,	95	.
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	994	„
Kreditne akcije, 160 gld................332	.
London, 10 funtov stri........127	„
Napoleondor (20 fr.)........10	„
Cesarski cekini....................6	„
Nemških mark 100 ..................62	„
65 kr. 50 * 65 „ 95 „
n
75 . 60 „ 16 . 02 „ 75 „
Dn6 10. novembra.
Ogerska zlata renta 4*.......115 gld. 40 kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	93
4	% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	144
5	% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	1C0
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....196
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	98
4% kranjsko deželno posojilo.....97
Kreditne srečke, 100 gld.......195
8t. Genois srečke. 40 "gld.......68
20 75 50
10 25 75
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	136	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	IS	„
Rudolfove srečke, 30 gld.......23	„
Salmove srečke, 40 gld........09 „
Windischgraezove srečke, 20 gld.....60	„
Ljubljanske srečke.........24	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	148	,
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2870	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	„
Papirnih rubeljev 100......134	„
75 kr. 40 „
25 50
25 50
Nakup ln prodaja "5£J£ vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„31 E B C U R"
Wollzeile st. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
aSJT Pojasnila^gat v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih nj 1 r v u 1 e. -^g