TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 150 SIT Foto: Majda Kunčnik 13. SEPTEMBER / KIMAVEC 2006, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XI, ŠTEVILKA 8 (101) Občan - 13. september 2006 Pogovarjali smo se ... Pogovor z ministrom za šolstvo in šport dr. Milanom Zverom Šola ni samo prostor za pridobivanje znanja Minister Milan Zver je osnovno šolo obiskoval na Destrniku, gimnazijo pa na Ptuju. Leta 1987 je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo na ljubljanski univerzi, se kot mladi raziskovalec tam zaposlil in vpisal magistrski študij. 1989 je pod mentorstvom prof. Horsta Haselsteinerja tri mesece raziskoval zgodovino politične misli na Karl-Franzens Universität v Gradcu v Avstriji. Tu je nastal tudi večji del njegove magistrske naloge, ki jo je uspešno zagovarjal 1990. Nato je prijavil dispozicijo za doktorsko tezo Avtonomizem pri Slovencih. Leta 1992 je prekinil raziskovalno delo na omenjeni fakulteti in se zaposlil na Vladi RS, čeprav je vmes nekaj časa še bil asistent pri predmetu Zgodovina slovenske politične misli. Habilitacija za asistenta na ljubljanski univerzi mu je potekla leta 1994. Od takrat pa do začetka 1999 je bil zaposlen na Mestni občini Ljubljana, večino časa kot sekretar mestnega sveta, nato pa nekaj mesecev kot strokovni sodelavec v DZ RS. Leta 1998 je uspešno zagovarjal doktorsko tezo na Fakulteti za družbene vede Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver: »Želim, da šola ni le prostor, kjer gre za prenos znanja od učitelja do učenca, ampak je to prostor, kjer lahko vsak učenec, vsak posameznik uresničuje svoje želje, tudi svoje potenciale.« in vložil prošnjo za izvolitev kalne skupnosti, v prejšnjem v naziv visokošolskega uči- sklicu tudi državni svetnik, telja za predmetno področje na zadnjih državnozbordružboslovja. Habilitiran je skih volitvah je bil izvoljen bil junija 1999. Tega leta je za poslanca. Nasploh je depostal predavatelj in nosilec javen v političnem življenju predmeta sociologija na vi- RS. V prostem času rad igra sokošolskem in univerzitet- tenis, nogomet in šah. nem programu na Ekonom- Kljub delu v vladi RS rad sko-poslovni fakulteti UM. V prihaja na Destrnik, kjer se devetdesetih letih je bil v sve- sestane s prijatelji, se pometovalec Vlade RS, svetnik lo- ri v tenisu ipd.. Začelo se je novo šolsko leto, zato smo ga zmotili na Destrniku in mu zastavili nekaj vprašanj o novostih letošnjega šolskega leta. Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik O spremembah, ki so zaUredništvo: Nataša Žižek, Milena Širec, Jasmina Bauman in čele veljati v letošnjem Sabina Žampa. šolskem letu, je povedal: Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. “Teh sprememb je kar veliko Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid in kar nekaj sprememb zakomedijev pod zaporedno številko 275. nodaje je v igri. Med drugim Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. v Zakonu o organizaciji in fiTelefon: 02/761-92-50 nanciranju vzgoje in izobraTelefaks: 02/761-92-52 ževanja spreminjamo sestavo E pošta: casopis.obcan@siol.net svetov zavodov, pa tudi vloČasopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov go ministra pri imenovanju Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. ravnateljev. V primerjavi z Odgovorna urednica: Nataša Žižek dosedanjo ureditvijo si mora Lektorica: Bojana Kolenko svet pred imenovanjem kanOblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., didata za ravnatelja namesto Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 dosedanjega soglasja pridoTisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače biti le njegovo mnenje. Cen- 2 traliziran sistem je slab, zato sem se odločil, da končno odločitev ali največjo moč pri izbiri kandidata prenesemo na svete zavodov, ki so sestavljeni iz predstavnikov lokalne skupnosti, staršev in učiteljev. Novela uvaja tudi sistem enakopravnega soodločanja vseh faktorjev v šolskem sistemu. Po novem so v svetu zavoda enakopravno zastopani predstavniki ustanovitelja, delavcev in staršev, da sedaj so bili delavci – učitelji v privilegiranem položaju, kar je nek relikt samoupravljanja iz prejšnjih časov in tudi v Evropi to ni prevladujoča praksa. V osnovni šoli uvajamo tudi možnost, da šole same izberejo dve ali tri ocenjevalna obdobja. Ne glede na izbrano obliko morata biti v vsakem ocenjevalnem obdobju ustna in pisna ocena. V osnovni šoli smo letos uvedli tudi fleksibilni predmetnik, kar pomeni, da bodo lahko v panelih šole organizirale izvajanje tistih predmetov, ki imajo manjše število ur. S tem bomo šolam omogočili večjo avtonomijo pri organizaciji pouka in večjo fleksibilnost pri organizaciji dela. Strokovnjaki pravijo, da gre za pozitivne učinke, ker se učenci več naučijo pri koncentriranem število ur, kot pri eni uri tedensko skozi celo šolsko leto. V perspektivi bomo morda še povečali fleksibilnost pri določenem predmetniku celo za zadnjo triado. Tako bi lahko nek predmet, ki je samo v enem razredu, učili v katerem koli razredu ene triade. Pomembna novost ali celo najpomembnejša so različne oblike diferenciacije. Pred leti so uzakonili samo eno obliko zunanje diferenciacije, to je nivojski pouk, kljub temu da so v nekaterih državah ukinili nivojski pouk kot edino predpisano obliko diferenciacije. Zgledujemo se po skandinavskih državah, ki omogočajo različne oblike. Nekatere šole so pogumno Občan - 13. september 2006 Pogovarjali smo se ... pristopile k vsem tem novostim, druge bodo ohranile nivojski pouk. Zame je pomembno, da se šole same odločijo, katera oblika je glede na njihove kadrovske in prostorske potenciale zanje najprimernejša. Prepričan sem, da šola bolje pozna razmere in laže izbere pot do cilja, ki pa mora biti enak povsod po Sloveniji, saj ga jasno opredeljujejo standardi znanj, ki jih morajo učenci dobiti.” Te novosti veljajo s tem šolskim letom, kako je s sveti zavodov. Ali bodo ponovno razpisane volitve vanje? “Ne, to se bo spreminjalo ob zaključku mandatov. Menim, da je ta sprememba potrebna, še zlasti zato ker sveti ravno s to novelo zakona dobivajo večjo vlogo. Želim tudi, da je ravnatelj nekoliko bolj neodvisen od volje kolektiva. Odnosi med učitelji in ravnateljem morajo biti dobri, saj je ravnatelj svojevrsten pedagoški vodja, ki opravlja tudi pedagoško funkcijo in ne samo menedžersko-upravljavske. Šola ni podjetje, vendar mora biti vodena gospodarno.” Kako je z investicijami v šolski prostor? “Slovenska država precej vlaga v izboljšanje materialnih pogojev dela. Veliko daje za šolstvo, velik del tega denarja je namenjen za plače, ki so zelo dobre. V šolstvu so najboljše plače v javnem sektorju, ker še dodatno plačujemo četrti aneks. V vrtcih so v okviru tega plače še višje. Kljub temu smo v zadnjih dveh letih povečali sredstva za investicije in stabilizirali šolski sistem, saj sem ob prihodu na ministrstvu našel zelo veliko finančno luknjo.« Kako je v letošnjem šolskem letu z učbeniki in z vojno med ministrstvom in založniki? “Pri založnikih prednjači Rokus, ki poskuša spor internacionalizirati. Temeljni motiv založnikov je profit, jaz pa moram braniti nacionalni interes ali interes staršev. Starši smo vedno kupovali Občan - 13. september 2006 in precej obremenjevali svoj družinski proračun z ogromnim številom učbenikov in tudi delovnih zvezkov, ki v nekaterih primerih sploh niso bili uporabljeni. S spremembo pravilnika in z novelo zakona smo želeli določiti učbenike, ki jih potrdi strokovni svet, vse ostalo določi učitelj. V katalogu A so nanizani učbeniki, v katalogu B pa tudi delovni zvezki. Prejšnja leta je bilo to skupaj in starši smo se večkrat motili in kupovali oboje. S to manipulacijo so računali založniki, mi smo jo letos odpravili in ravno ta prenos delovnih zvezkov v katalog B je kamen spotike. Želimo pomagati staršem, zato smo povečali dotacijo države za nakup učbenikov za na klop, za to bo porabljena skoraj milijarda pomoči. Tako učencem ne bo treba nositi težkih torb, saj bodo nekatere učbenike imeli kar v šoli. Z ohranjanjem učbeniških skladov smo razbremenili tudi družinske proračune. Ravno učbeniški skladi so druga točka spora z založniki, ker ti menijo, da se s tem na nek način kršijo pravila trga. Mi menimo, da imamo pravno podlago za delovanje učbeniških skladov.« Kako pa je z zasebnimi šolami, saj je vaša izjava o zasebnih šolah v javnosti dvignila precej prahu? “V primerjavi s skandinavskimi, srednjeevropskimi ali z anglosaksonskimi državami ima Slovenija izjemno malo zasebnih šol. To je bil vzrok, da sem že večkrat izrazil željo, da bi jih v Sloveniji ustanovili več. Želja ni dovolj, na tem področju moramo nekaj storiti in zato poskušamo odpraviti različne sistemske ovire pri razvijanju zasebnega šolstva v Sloveniji, ki jih poznamo in so evidentirane. S spremembo zakonodaje prihodnje leto bomo verjetno odpravili tudi te ovire. Sem edini minister, ki do sedaj ni uvedel nobene zasebne šole, kljub temu mi pripisujejo zasebno šolstvo. Moji predhodniki so zelo pogumno ustanavljali katoliške gimnazije in še druge šole, a niso bili predmet takšnih kritik. Menim, da je zasebno šolstvo dobro, zato ker je dodatek ali korektiv javnemu šolstvu – javni mreži. Tudi ta bi se s konkurenco bolje razvijala in zagotovo tudi bolje opravila svojo nalogo. Če bi imeli več zasebnih šol, bi bil to svojevrsten pritisk na kakovost javne šole. Zasebne šole so se doslej izkazale kot izjemno kakovostne. Katoliška cerkev si želi osnovno šolo in glede na to si želim, da bi ji to uspelo, mi pa ji bomo pri tem pomagali.” Kako pa je s spremembami predmetnikov, omenili ste zgodovino in še nekatere druge predmete, kakšna bo vizija slovenskega šolstva v bodoče? “Ravno sedaj poteka prenova. Zavod za šolstvo dela vsebinsko kurikularno prenovo pri več predmetih. Tudi biologija je tipičen primer, kjer je kurikulum pretežak, prenatrpan, celo znanstveniki govorijo, da je učbenik za nekatere razrede (ne samo zadnje triade) pretežak. Če je dikcija prenaporna za učenca, ga odbija in ga ne privlači. Ravno naši težki kurikulumi, zlasti pri naravoslovnih predmetih, so razlog, da imajo otroci premalo veselja do teh predmetov in potem ni čudno, da bi se vsi želeli vpisati na družboslovne smeri. Tudi te bomo spreminjali, saj nam rezultati mednarodne raziskave kažejo, da bo treba uskladiti naš kurikulum z nekim povprečnim evropskim. Seveda so tudi zgodovina in slovenščina ter nekateri “mehki” predmeti potrebni prenove. Pri zgodovini je zagotovo še nekaj zaostalih vrednostnih sodb, ki ne spadajo v učbenik 21. stoletja. Na tem področju delamo in poskušamo doseči strokovni konsenz, kompromis med stroko, ki je tukaj razdeljena. En del stroke močno brani nekatere pozicije stare zgodovinske šole, drugi ne in zelo trezno gledajo na situ- acijo. Približujemo se nekemu splošnemu strokovnemu soglasju o tem, kaj in kako spremeniti. Tudi na ravni EU poteka proces standardizacije nekaterih ključnih sodb, zgodovinskih opredelitev, ocen, nekaterih dogodkov, oseb ali pa procesov. Nihče ne more danes govoriti, da je ta ali ona oseba iz 20. stoletja pozitiven lik, če vemo, da ni. Enako velja za kakšen sistem ali proces. Nekatere stvari se pač v evropskem merilu postavljajo na skupni temelj.” Kaj bi dodali ob koncu najinega pogovora? “ Želim, da šola ni le prostor, kjer gre za prenos znanja od učitelja do učenca, ampak je to prostor, kjer lahko vsak učenec, vsak posameznik uresničuje svoje želje, tudi svoje potenciale. Torej ne samo tisto, kar je dano s strani enega, ampak mora šola zaznati posameznikove potenciale in sodelovati pri tem, da te svoje potenciale, cilje in želje uresničuje. Šele takrat bo učenec vzel to šolo za svojo. To bo zelo težko brez čim večje vključenosti staršev v šolski sistem. Zlasti v vzgojnem vidiku so starši nepogrešljiv element. Večkrat smo rekli, da naj bo vzgoja doma, učenje ali izobraževanje pa naj bo v šoli, vendar takšne delitve dela v sodobni šoli ni mogoče postaviti. Tudi doma se učimo in vzgajamo in tudi v šoli se poleg učenja vzgajamo. Ravno pri tej vzgoji morajo starši in učitelji sodelovati, tako da učenec ne bo že v zgodnji mladosti dobil dvojnega sistema vrednot, zlasti vzgojnih. Če bi vrnili v šolo zdrav sistem vzgoje, bi seveda rešili še marsikateri drugi problem, ki nastane pri mladih zlasti v obdobju pubertete. Torej šola ni samo prostor za pridobivanje znanja, ampak je tudi prostor, kjer naj učenci pridobivajo še druge veščine in vrline, skratka opremo, po domače rečeno, ki jo bodo potrebovali skozi življenje.” Zmago Šalamun 3 Kmečki praznik na Destrniku Tradicionalni 25. kmečki praznik Destrnik – največje turistično središče v Sloveniji V nedeljo, 20. avgusta, je na Destrniku potekal tradicionalni 25. kmečki praznik, ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Destrnik. Člani društva so že v soboto pri turističnem domu postavili klopotec in ob jubileju razrezali torto. V Zg. Velovleku so se včasih vozili v Varaždinske toplice, sedaj se bodo pač v Terme Urban Torta ob jubileju Nedeljsko praznovanje se je pričelo s prikazom starih kmečkih običajev. V mimohodu se je predstavilo šestnajst skupin. Najprej se je predstavila konjenica iz Zg. Velovleka, nato konjska vprega iz Destrnika, krajani Gomilcev so prikazali opravila na Izdelovalci sodov iz Jiršovc Gomilčani so nas »pošpricali po domače« polju s starim orodjem, skupina vaščanov iz Zg. Velovleka se je s konji odpeljala v Terme Urban, vaščani Jiršovcev so prikazali delo v vinogradu in pobiranje sliv ter izdelovanje sodov, skupina iz Ločkega Vrha je delala »tuklo«, skupina iz Desencev je prikazala »klopfanje sončnic«, skupina iz Vintarovcev pa trebljenje buč, vaščani Svetincev so izdelovali eko kurjavo – drva, članice društva kmetic so se predstavile z zimskimi kmečkimi opravili, skupina iz Janežovskega Vrha je izdelovala metle, v Placarju pa Občinski svetniki so menili: »Brez zrna ni kolača« in »od roke do stroja je pot razvoja« 4 V Ločkem Vrhu so »prešali« jabolka V Vintarovcih so trebili buče Občan - 13. september 2006 Kmečki praznik na Destrniku so žgali žganje. Ob koncu so se predstavili člani ansambla Dinamika skupaj s pihalno godbo iz Dupleka in člani hoduljarskega društva. Sodelovali so tudi člani občinskega sveta s prikazom mlatitve. Hudobni jeziki so govorili, da že spet mlatijo prazno slamo. Gonilna sila na »geplu« je bil sam župan Franc Pukšič. Po končanem prikazu starih kmečkih opravil so praznovanje na Destrniku popestrili padalci Aerokluba Ptuj. Sledil je pozdrav- »Klopfanje sončnic« v Desencih Dinamika in Pihalni orkester občine Duplek V Svetincih prisegajo na ekološko kurjavo Nagrajenci srebrnih in bronastih znakov TZS s predsednikom TD Destrnik Ivanom Hauptmanom in predsednikom TZ Slovenije Marjanom Rožičem V Janežovskem Vrhu so izdelali brezovo metlo posebej za župana »Šnops« ne sme biti premočen Občan - 13. september 2006 ni nagovor predsednika TD Destrnik Ivana Hauptmana, ki je poudaril pomen sodelovanja vseh društev in občanov za razvoj turizma. Zbrane na Destrniku je nagovoril tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, ki je dejal, kako lepo je videti, da se preko kmečkega praznika ohranjajo dejavnosti, ki so se nekoč odvijale na podeželju, na kmetih, saj jih mnogi danes ne poznajo več in jih spoznavajo le s pomočjo takšnih prireditev, kot je kmečki praznik na Destrniku. To je posebej pomembno za razvoj turizma, saj turista danes zanima utrip na podeželju nekoč in danes. Predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman in predsednik TZ Slovenije Marjan Rožič sta podelila tudi bronaste znake TZ Slovenije, ki so jih prejeli Vinko Horvat, Alenka Gregorec, Srečko Košar, Kristina Hauptman in Terezija Brunčič. Častni srebrni znak TZ Slovenije sta dobila Janez Fridl in Feliks Majerič. Med gosti na Destrniku je bil tudi direktor direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar, ki je zbrane pozdravil in dodal: »Prepričan sem, da bo občina Destrnik v naslednjih letih postala eno največjih turističnih središč v Sloveniji. Danes vidimo tukaj veliko pridnih rok članov turističnega društva in prepričan sem, da bo v bodoče vse več ljudi izmed vas dejansko turizem pričelo doživljati kot poslovno priložnost. Na Ministrstvu za gospodarstvo smo bili pred kratkim seznanjeni z zelo ambicioznim načrtom gradnje Term Janežovci in naj vam povem, da smo ta projekt uvrstili med glavne projekte pri nadaljnjem razvoju slovenskega turizma. Ta kmečki praznik je pravzaprav pokazal, da se tukaj nadaljuje tradicija. Kolikor sem 5 Kmečki praznik na Destrniku in ekskurzija Dobitniki priznanj za lepo urejene hiše s predsednikom TD Destrnik Ivanom Hauptmanom, predsednikom TZ Slovenije Marjanom Rožičem, direktorjem direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo Marjanom Hribarjem in županom Francem Pukšičem seznanjen, bodo tudi bodoče terme, ki bodo zaposlovale od 200 do 400 ljudi, tesno povezane s krajem, kar bo seveda nova priložnost za vse kmete, za pridelovalce hrane in tudi za pridelovalce izvrstnih vin. Želim, da bi vas veliko našlo izzive v turizmu, saj vas slovenski turizem potrebuje in prepričan sem, da bo v naslednjih letih, ko se bomo zbirali tukaj, ob vas, domačinih, na tem kmečkem prazniku tudi veliko obiskovalcev in gostov Term Janežovci.« Na kmečkem prazniku vsako leto podelijo tudi priznanja za lepo urejene hiše, ki jih izbere posebna komisija. Letos so jih prejeli Janko in Elizabeta Koren iz Jiršovcev, Irena in Anton Zelenik iz Svetincev, Mihaela in Sašo Simonič iz Vintarovcev, Milena in Jože Holc iz Placarja, Kmetija Žampa iz Levanjcev, Bogdan Horvat in Sonja Čondič iz Vintarovcev, Marija in Janez Fridl iz Destrnika in farni župnik Jože Škofič. Po končanem uradnem delu se je praznovanje nadaljevalo z družabnim srečanjem ob dobri kulinarični ponudbi in zvokih ansambla Toneta Rusa. Tekst: Zmago Šalamun Foto: Nataša Žižek in Nada Zupanič Turistično društvo Destrnik Ekskurzija po Prlekiji in Prekmurju Tudi letos je Turistično društvo Destrnik po uspešno opravljenem kmečkem prazniku nagradilo svoje člane s poučno ekskurzijo. Namen je bil spoznati delo drugih društev, navade ljudi, zlasti pa si nabrati novih moči in se družiti, saj v obilici dela, ki je bilo opravljeno ob izvedbi praznika, nismo imeli časa za sproščene pogovore. Naša pot se je začela pred turističnim domom Destrnik. V Juršincih smo se okrepčali s kavico in si nato ogledali Puhov muzej v Sakušaku, ki je v lasti Društva rojaka Janeza Puha. Ustanovljeno je bilo leta 2000 in ob ustanovitvi si je zadalo veliko nalog, najpomembnejše pa so, da predstavljajo tehnično dediščino širši javnosti, obujajo spomine na rojaka Janeza Puha in njegovo delo, upravljajo in promovirajo Puhov muzej. Ta se ponaša z mnogimi eksponati, prav posebej pa izstopa- 6 jo originali: ženski in moški kolesi iz časa pred 2. svetovno vojno, fotografije Juršincev in portret Janeza Puha iz leta1900, dvocilindrični motocikel z bočno prikolico iz leta 1906 in mnogo drugih. Zanimiva je tudi soba s krušno pečjo, posteljo in kuhinjsko posodo. Človeška zloba ni počivala, a kljub dvema požaroma so člani društva muzej obnovili, dodali gospodarsko poslopje in obiskovalcem podarili domačijo, ki spominja na tisto, v kateri se je rodil Janez Puh. Na Gomili se je večina udeležencev izleta povzpela na stolp. Ogledali smo si okoliške griče in doline. Zaradi naklonjenega vremena so naše oči uzrle tudi domači Destrnik. Pot smo nadaljevali proti Jeruzalemu, kjer se nam je pridružil Milan Belec, lastnik izletniške kmetije, lokalni vodič in dober poznavalec Prlekije. Na šaljiv način je predstavil Jeruzalem s cerkvijo matere božje, park, v katerem rastejo različne rastline, tudi kristusova krona, ki so jo prinesli iz daljnega Jeruzalema. Topolov drevored vodi mimo gostišča Brenholz, ki se ponaša s kapaciteto 500 sedežev, do najstarejšega kostanja daleč naokoli. Za kraj je značilen tudi Babji klanec, ki je svoje ime dobil po upornih ženskah, ki so tu pričakale Turke, jih obmetavale s kamenjem in polivale s kropom ter na ta način preprečile vdor Turkov v Jeruzalem. Središče ob Dravi je bila naša naslednja postaja. Omamni vonj po pravem domačem bučnem olju, prikaz proizvodnje in degustacija jedi z bučnim oljem, vse to nam je dalo novih moči. Pot smo nadaljevali proti Presiki, kjer se Franc Hriberšek ukvarja z restavriranjem starodobnih vozil, zlasti motorjev. Posebej je ponosen na motor, ki so ga izkopali iz zemlje, v kateri je ležal dobrih 30 let. Potem smo zapustili Prlekijo, pot nas je dolgo vodila ob hrvaški meji, opazovali smo Prekmurje – ravnico, ki je očarala že mnoge ljudi. Na jezikovno zelo drugačnem področju nas je vodič opozoril na cerkev, ki jo je sooblikoval Plečnik. V času gradnje je življenje izgubilo več delavcev, saj se je podrl strop in jih pokopal pod seboj. Ogledali smo si še edini plavajoči delujoči mlin na Muri, se z brodom popeljali po reki in se sprehodili po otoku ljubezni. Seznanili smo se tudi z delom »burašev«, to je delavcev, ki so krotili Muro, ko je ta prestapljala svoje bregove. Potovanje se je zaključilo z družabnim večerom in sproščenim razgovorom na izletniški kmetiji Belec v Železnih Dverih. Tekst in foto: Nada Zupanič Občan - 13. september 2006 Uradni vestnik 7/2006 13. september 2006 Leto XI, številka 7 1. JAVNI RAZPIS o dodeljevanju proračunskih sredstev za intervencije ohranjanja razvoja kmetijstva v občini Destrnik za leto 2006 2. JAVNI RAZPIS o dodeljevanju sredstev pospeševanja razvoja malega gospodarstva v občini Destrnik v letu 2006 3. JAVNI RAZPIS za izbor izvajalcev za opravljanje zimske službe v sezoni 2006–2007 1. Občina Destrnik objavlja na podlagi 6. člena Statuta ObObčina Destrnik na podlagi 6. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/ 05) in 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva ter razvoj podeželja v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2003) objavlja naslednji JAVNI RAZPIS o dodeljevanju proračunskih sredstev za intervencije ohranjanja razvoja kmetijstva v občini Destrnik za leto 2006 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Občina Destrnik razpisuje proračunska sredstva za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva ter razvoj podeželja za leto 2006 v skupni višini 3.700.000,00 SIT. Od tega je 3.300.000,00 SIT za razpisne namene po računih in 400.000,00 SIT za sofinanciranje strokovnih društev. Če bo skupna višina zaprošenih sredstev večja od razpoložljivih, bo odbor sorazmerno zmanjšal višino odobrenih sredstev. II. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SREDSTEV Upravičenci do sredstev so fizične osebe – kmetje in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v občini Destrnik, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo hrane, z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter s promocijo in z izobraževanjem na področju razvoja kmetijstva in podeželja. III. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV ZA POSAMEZNE NAMENE, VIŠINA POMOČI IN POGOJI ZA PRIDO- Občan - 13. september 2006 BITEV POMOČI 1 Živinoreja 1.1 Izboljšanje genetskega potenciala v živinoreji – umetno osemenjevanje Namen ukrepa Namen ukrepa je skozi program umetnega osemenjevanja s strani pooblaščene veterinarske organizacije z uporabo semena kvalitetnih plemenjakov izboljšati prirejo mleka in mesa na kmetijah. Višina pomoči – do 50 % upravičenih stroškov umetnega osemenjevanja govejih plemenic, plemenskih svinj in kobil, - do 50 % upravičenih stroškov za nabavo semena kvalitetnih plemenjakov za kmete, ki imajo koncesijo. Sofinancirajo se naslednji ukrepi: – preventivno zatiranje parazitov pri svinjah. Višina pomoči Subvencija znaša do 50 % upravičenih stroškov za izvedbo navedenih preventivnih ukrepov. Pogoji za pridobitev pomoči - zahtevek vlaga prosilec na podlagi ustrezne dokumentacije za čas od 1. 11. 2005 do 31. 10. 2006. Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2006. 2 Rastlinska pridelava 2.1 Sofinanciranje testiranja škropilnic in pršilnikov ter sofinanciranje analiz zemlje Pogoji za pridobitev pomoči – račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije, ki opravlja storitev osemenjevanja živine v kmečki reji, – za sofinanciranje nakupa semena: kopija odločbe o koncesiji in predložen račun o nakupu semena, - zahtevek vlaga prosilec na podlagi ustrezne dokumentacije za čas od 1. 11. 2005 do 31. 10. 2006. Namen ukrepa Namen testiranja škropilnic in pršilnikov je optimalna raba zaščitnih sredstev in s tem zmanjševanje onesnaženosti tal in okolja. Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2006. Višina pomoči – do 50 % upravičenih stroškov za testiranje škropilnic in pršilnikov, – do 50 % upravičenih stroškov za analizo zemlje. 1.2 Preventivni ukrepi veterinarske službe na živinorejskih usmerjenih kmetijah Namen ukrepa Namen ukrepa je z izvedbo preventivnih ukrepov pri živalih izboljšati njihovo zdravje, dolgoživost in kondicijo – s ciljem proizvodnje kakovostnega mleka in mesa na kmetijah. Analiza zemlje se sofinancira s ciljem izdelave gnojilnih načrtov in s tem pravilnejšega dodajanja manjkajočih hranil posameznim kmetijskim kulturam. Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijonaslednjo dokumentacijo: – račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije za testiranja škropilnic, pršilnikov, – račun pooblaščene organizacije za 7 Uradni vestnik 7/2006 analizo zemlje. - zahtevek vlaga prosilec na podlagi ustrezne dokumentacije za čas od 1. 11. 2005 do 31. 10. 2006. Rok za oddajo ponudb je 15. 11. 2006. 3 Ureditev kmetijskih zemljišč 3.1 Manjša zemeljska dela, ki ne pomenijo posega v prostor – male agromelioracije Namen ukrepa Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, kot so: ureditev pašnikov do končne postavitve električne ograje, krčenje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, drenažiranje kmetijskih zemljišč, priprava zemljišča za nove nasade sadovnjakov in vinogradov, izgradnja manjših vodnih zajetij za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč do bruto tlorisne površine 150 m2 ter druga manjša zemeljska dela z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oziroma pogojev za obdelavo kmetijskih zemljišč. Višina pomoči – sofinancira se do 50 % upravičenih stroškov za krčenje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, drenažiranje kmetijskih zemljišč in pripravo zemljišča za nove nasade sadovnjakov in vinogradov – do višine 600.000 SIT/ha, Pogoji za pridobitev pomoči – minimalna površina ureditve kmetijskega zemljišča je 0,30 ha. nosti 4.1 Programi izobraževanja kmetov Namen ukrepa Pri programih izobraževanja kmetov se za kmete – nosilce kmetijske dejavnosti sofinancirajo programi izobraževanja kmetijske svetovalne službe in programi ostalih verificiranih izvajalcev izobraževanja. Višina pomoči – pooblaščenim izvajalcem izobraževanja posameznih programov se krijejo upravičeni stroški izobraževanja do 50 %, – kmetom (udeležencem izobraževanja) se krijejo upravičeni stroški izobraževanja do višine 60 %. Pogoji za pridobitev pomoči – za pooblaščene izvajalce izobraževanja: vloga za sofinanciranje s priloženim računom o izvedeni storitvi ali finančno ovrednoten program izobraževalne dejavnosti izvajalca z ustreznimi dokazili (iz vloge mora biti razvidna kotizacija oziroma participacija kmetov za posamezne oblike izobraževanj oziroma usposabljanj, če se izvajalec zanjo odloči) in seznam udeležencev izobraževanja, – za udeležence izobraževanja (kmete): račun oziroma dokazilo o izvedeni storitvi (program izobraževanja), – če je dana pomoč izvajalcem izobraževanja, se posameznim udeležencem istega izobraževanja pomoč ne dodeli. - zahtevek vlaga prosilec na podlagi ustrezne dokumentacije za čas od 1. 11. 2005 do 31. 10. 2006. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: – kopijo katastrskega načrta, – program del, ki ga potrdi pristojna kmetijska svetovalna služba, – račun o opravljenih strojnih delih in nakupu opreme, – lokacijsko informacijo za tista zemeljska dela, ki so navedena v odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju občine Destrnik, – zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je upravičenec lastnik ali solastnik kmetije in ima v uporabi najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin, – zakupno pogodbo, sklenjeno za obdobje najmanj 5 let, v primeru zakupa zemljišč, na katerih je bil izveden ta ukrep, – izpis iz registra proizvajalcev vina in sadja. Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2006. Rok za oddajo ponudb je 15. 11. 2006. Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: 4 Izobraževanje in društvene dejav- 8 5.1 Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev Namen ukrepa Sofinancirajo se programi oziroma izvedene aktivnosti posameznih društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, za izvedbo strokovnega dela – strokovnih prireditev (razstave, demonstracije, predavanja, promocije) in izdajo strokovnih publikacij. Razpoložljivih sredstev za ta namen je 400.000,00 SIT. Višina pomoči – do 30 % upravičenih stroškov finančno ovrednotenega programa. – finančno ovrednoten letni program dela, – finančno poročilo o delu društva v preteklem letu, potrjeno s strani nadzornega odbora, – potrdilo o registraciji društva (če je društvo ustanovljeno na novo). Rok za oddajo ponudb je 15. 10. 2006. IV. VSEBINA VLOGE Upravičenci zahtevkov izpolnijo vlogo za pridobitev finančnih sredstev za izvedbo ukrepov ohranjanja in razvoja kmetijstva v občini Destrnik v letu 2006. Obrazec bo na razpolago v sprejemni pisarni Občine Destrnik. Upravičenci morajo vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu. V. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Vloge morajo biti oddane v roku, ki je določen pri posameznem namenu tega razpisa. Roki oddaje vlog po posameznih namenih so različni. Prepozne ali nepopolne prijave bodo izločene iz nadaljnjega postopka, vlagatelji bodo o tem posebej obveščeni. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 30 dni po zaključenem razpisu. VI. INFORMACIJE IN MESTO ODDAJE VLOGE ZA DODELITEV SUBVENCIJE Informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na Občini Destrnik, telefon 02/ 761 92 50 – vsak delovni dan od 8.00 do 13.00 in v sredo do 16.30. Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo v sprejemni pisarni Občine Destrnik. Vlogo za dodelitev sredstev po tem razpisu vlagatelji naslovijo: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom »RAZPIS KMETIJSTVO – 2006«. Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za resničnost in pravilnost v zahtevku navedenih podatkov. Štev: 430 -21/2006 Destrnik, 4. 9. 2006 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. 2. Občina Destrnik na podlagi 6. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005) in 4. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev Občan - 13. september 2006 Uradni vestnik 7/2006 za pospeševanje malega gospodarstva v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2003) ter v sodelovanju z banko posojilodajalko objavlja naslednji JAVNI RAZPIS o dodeljevanju sredstev pospeševanja razvoja malega gospodarstva v občini Destrnik v letu 2006 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Občina Destrnik razpisuje proračunska sredstva za subvencioniranje obrestne mere kreditov, namenjenih pospeševanju razvoja malega gospodarstva za leto 2006, v skupni višini 500.000,00 SIT. Če bo skupna višina zaprošenih sredstev večja od razpoložljivih, bo odbor sorazmerno zmanjševal višino odobrenih sredstev ali spremenil obrestno mero II. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SREDSTEV Za sredstva lahko zaprosijo gospodarski subjekti s sedežem, dejavnostjo in krajem investicije v občini Destrnik, in sicer: majhna in srednje velika podjetja, samostojni podjetniki – posamezniki, občani, ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma na pristojnem sodišču vložili priglasitev za vpis v sodni register, in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev gospodarske družbe. III. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV IN POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI Namen ukrepa Obrestno mero se subvencionira za naslednje upravičene namene: – nakup, urejanje in opremljanje zemljišč za poslovne namene, vključno s pridobivanjem projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, – gradnjo, adaptacijo ali nakup poslovnih prostorov, – uvajanje novih proizvodnih in storitvenih programov, – nakup opreme – osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti, – stroške nematerialnih investicij (knowhow, patenti licence). Razpisnih sredstev za ta namen je 500.000,00 SIT. Višina pomoči Prosilec lahko pridobi sredstva za subvencioniranje obrestne mere do največ 50 % predračunske vrednosti upraviče- Občan - 13. september 2006 nih stroškov investicije z obrestno mero – 6 mesečni EVRIBOR + 1. Sredstva občinskega proračuna se dodelijo za kredite z odplačilno dobo do 5 let. Investicija se mora ohraniti na območju občine Destrnik vsaj 5 let po njenem zaključku. Subjekti za pridobitev pomoči Za sredstva lahko zaprosijo gospodarski subjekti s sedežem, dejavnostjo in krajem investicije v občini Destrnik, in sicer: – majhna in srednje velika podjetja, – samostojni podjetniki posamezniki, – občani, ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma na pristojnem sodišču vložili priglasitev za vpis v sodni register, in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev gospodarske družbe. Pogoji za pridobitev pomoči Nepovratna sredstva za pospeševanje malega gospodarstva so namenjena spodbujanju investicij pri samostojnih podjetnikih in v podjetjih (v nadaljevanju: gospodarski subjekti), kadar ta sredstva predstavljajo spodbudo za izvedbo projekta oziroma so zanj nujno potrebna. Prednostni kriteriji Prednostni kriteriji za subvencioniranje obrestne mere so: – vlaganje v deficitarne dejavnosti, – vlaganje v dejavnosti oziroma programe, ki so energetsko varčni in ekološko čisti, – zagotavljanje novih delovnih mest. Dokumentacija k vlogi 1. poslovni načrt ali investicijski program za manjše projekte; 2. obrtno dovoljenje ali potrdilo o vloženi zahtevi za pridobitev obrtnega dovoljenja ter vpis v sodni register ali potrdilo o priglasitvi za vpis v sodni register; 3. dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca (za obrtnike je to davčna napoved za leto 2005), podatki o poslovanju v letu 2005 (obrazec), za podjetja pa zaključni račun za leto 2005 (bilanca stanja in bilanca poslovne uspešnosti) ter podatki o poslovanju v letu 2005; 4. zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma lokacijska informacija pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov; če je prosilec najemnik, soglasje lastnika, oziroma lokacijska informacija na ime lastnika ter najemna pogodba, ki mora biti sklenjena najmanj za obdobje vračanja posojila, vključno z moratorijem za začetek odplačevanja posojila. IV. VSEBINA VLOGE Upravičenci do zahtevkov izpolnijo vlogo za pridobitev finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Destrnik v letu 2006. Obrazec bo na razpolago v sprejemni pisarni Občine Destrnik. Upravičenci morajo vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu (priloge morajo biti v dveh izvodih). V. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Vloge morajo biti oddane najkasneje do 15. 10. 2006. Prepozne ali nepopolne prijave bodo izločene iz nadaljnjega postopka, vlagatelji bodo o tem posebej obveščeni. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 10 dni po zaključenem razpisu. VI. INFORMACIJE IN MESTO ODDAJE VLOGE ZA DODELITEV SUBVENCIJE Informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na Občini Destrnik, telefon 02/ 761 92 50 – vsak delovni dan od 8.00 do 13.00 in v sredo do 16.30. Razpisno dokumentacijo interesenti dvignejo v sprejemni pisarni Občine Destrnik. Vlogo za dodelitev sredstev po tem razpisu vlagatelji naslovijo: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom »RAZPIS OBRT – 2006«. Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za resničnost in pravilnost v zahtevku navedenih podatkov. Štev: 430 – 22/2006 Destrnik, 4. 9. 2006 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. 3. Na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 – popravek) in Navodila o oddaji naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 403-1052/ 2000, z dne 13. 11. 2000) objavljamo JAVNI RAZPIS za izbor izvajalcev za opravljanje zimske službe v sezoni 2006–2007 Naročnik: Občina Destrnik, Vintarovci 9 Uradni vestnik 7/2006 50, 2253 Destrnik, telefonska številka 02/761 92 50, faks: 02/761 92 52. Predmet razpisa: Izbor izvajalcev za opravljanje zimske službe na območju občine Destrnik. Izvajanje zimske službe: Zimska služba opravlja dela na kategoriziranih lokalnih cestah, javnih poteh in javnih površinah. Zimska služba vključuje: Pluženje s čelnim plugom, posip s samonakladalnim posipalcem – z mešanico (pesek, sol), posip s samonakladalnim posipalcem – s peskom, stalno pripravljenost izvajalca zimske službe v času sezone. Merila za ocenitev ponudb: Sprejem cene, ki jo določi občinski svet (izhodiščna cena je sezona 2005–2006), strojna opremljenost (spredaj snežni plug, zadaj samonakladalni posipalec za pesek), doseglivost 24 ur na GSM zvezo. Dosledno spoštovanje telefonskih rokov in časa izvajanja del (začetek in konec naročene- ga dela) po naročilu dežurne službe. Dokazila, ki jih morajo ponudniki predložiti ponudbi: 1. Ponudniki, ki bodo oddali ponudbo za izvajanje zimske službe s traktorjem (kmetje), morajo ponudbi priložiti kopijo veljavnega prometnega dovoljenja za traktor, s katerim bodo opravljali zimsko službo, in zavarovalno polico. 2. Podjetniki – posamezniki in pravne osebe, ki bodo oddale ponudbo za izvajanje zimske službe, morajo priložiti: – kopijo veljavnega prometnega dovoljenja za vozilo, s katerim bo izvajana zimska služba, – kopijo zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti zaradi odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo pri zavarovancu zaradi škode, povzročene z opravljanjem dejavnosti. Ponudnik mora predložiti kopijo zavarovalne police za vozilo in za stroj, s katerim bo opravljal zimsko službo. Z izbranimi izvajalci bo sklenjena po- godba za opravljanje zimske službe v sezoni 2006/2007. Obračun opravljenih storitev se opravi mesečno, plačilo pa se izvede v 30 dneh od prejema računa oziroma obračuna. Informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na Občini Destrnik, telefon 02/ 761 92 50 – vsak delovni dan od 8.00 do 13.00 in v sredo do 16.30. Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo v sprejemni pisarni Občine Destrnik. Ponudbe z vso zahtevano dokumentacijo in dokazili morajo biti oddane na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik (Razpis zimska služba 2006–2007). Ponudbe morajo ponudniki predložiti do 30. 9. 2006. O izboru bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb. Številka:430 – 23/2006 Datum: 4. 9. 2006 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. V novem šolskem letu znova med vami z BIBLIOBUSOM Počitnice in dopusti so za nami. Šolarji ste pričeli s poukom, starši s službo, »potujočnika« pa se z velikim veseljem vračava med vas. Veliko novih knjig, DVD, revij in še kaj se bo našlo za vse vas, ko naju obiščete. V tem šolskem letu bova nadaljevala z zgodami in nezgodami slovenskih mladinskih pisateljev iz knjige Vesne Radovanovič »Kdaj ste umrli?« V tej številki bo o svoji nezgodi pripovedoval pisatelj in pesnik Tone Pavček. 10 TONE PAVČEK se je rodil 29. 9. 1928 v Šentjurju pri Novem mestu. Pesmi: Maček na dopustu (1957), Juri Muri v Afriki (1958, 1973, 1976, 1978, 1988, 1993, 1997, 2000), Polž pred nebotičnikom (1960), Sončece v žepu (1960), Velesenzacija (1961), Vrtiljak (1965, 1967, 1978, 1980, 1985), Strašni lovec Bumbum (1969), Čenčarija (1975), Domače živali (1976, 1983), Deček gre za soncem (1978), Slon v žepu (1979), Marko na belem konju jaše (1984, 1996), Prave in (neprave) pesmi (1986), Besede za sladkosnede (1991), Majhen dober dan (1992), Sonce in sončnice (1993), Živalski ringaraja (1994), Majnice (1996), Juri Muri drugič v Afriki (2001), S črko čez Krko (2003), Redkobesednice (2004). Proza: Trije bratje in zlata ptica (1956), Mokedaj (1976), Kaj je najlepše (1969). Tone Pavček: »Kot šolar nisem maral šole, kot pisec pa sem zelo rad hodil med šolarje. Hodil sem po šolah po vsej Sloveniji pa po slovenskih šolah po tujini, hodil najprej z Bevkom, Seliškarjem, Ribičičem, potem z vrstniki in nazadnje sam, hodil kar pol stoletja. S šolarji sem se pomlajal, poživljal, polepšal in zmeraj posladil vsakršno grenkobo mojih starikavih dni. Tako sem se pred leti na srečanju Oko besede v Črenšovcih med šolarji pomladil za eno celo svojo starost. Zato se je po prireditvi še pred šolo lahko zgodilo tole: Žena me je prišla čakat in je postavala na šolskem dvorišču med šolarji, ki so čakali na šolski avtobus. Pa so jo ogovorili:«A ti tudi čakaš?« »Tudi.« »Na avtobus?« »Ne. Na Toneta Pavčka.« »Aja. Na Tončka! On je res prava faca! A ti si njegova mama?« Malo zadrege in velik nasmeh. Tako so otroci mojo ženo postarali in mene pomladili, oba pa nagradili s svojo ljubko resničnostjo, ki čara in očara.« BIBLIOBUS vas bo obiskal: DESTRNIK – OŠ četrtek, 21. 9., 12. 10. 12.30–13.30 DESTRNIK – GD četrtek, 21. 9., 12. 10. 14.00– 14.30 ZG.VELOVLEK torek, 26. 9., 17. 10. 10.00–10.30 LEVANJCI torek, 26. 9., 17. 10. 10.40–11.10 JANEŽOVCI torek, 26. 9., 17. 10. 11.30–12.00 Srečko,Tjaša Občan - 13. september 2006 Jubilej in uspeh LOVSKA DRUŽINA DESTNIK Večina si nas predstavlja lovstvo v podobi uradnih mož, oblečenih v značilno lovsko opravo, s puško v roki in hitrim korakom na poti v gozd. Vendar lovci niti približno niso samo to. Delo lovcev pomeni veliko več. Skrbijo za varovanje naravnega okolja in njegovo ohranjanje ter pravilno gospodarjenje z divjadjo. Lovec ne more postati vsak, tudi tu so določene omejitve. Lovska družina Destrnik je bila ustanovljena leta 1946. Takrat se je na predlog Okrajnega ljudskega odbora, da se morajo ustanoviti lovske družine, na ustanovnem občnem zboru zbralo 9 lovcev in farni župnik. Prvi starešina lovske družine je postal Konrad Vela, sledili so mu Janko Dokl, Marjan Čeh, Konrad Bezjak in sedanji starešina Feliks Majerič. Med prednostnimi nalogami je bila organizirati takšno obliko lovstva, ki bo pritegnila še druge lovce, s čimer skušajo zatreti krivolov. Članstvo se je počasi večalo in že nekaj let je v Lovski družini Destrnik okrog 50 članov. V letu 1970 so lovci dobili potrebno dokumentacijo za gradnjo doma na Drstelji, 1975 je bil lovski dom predan svojemu namenu. V izgradnjo doma je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela in lastnih sredstev. Leta 1982 so se odločili za gradnjo gospodarskega poslopja, kupili so tudi gozd v Svetincih, njivo v Levanjcih in zemljišče okoli lovskega doma. Lovci vzdržujejo lovski dom Občan - 13. september 2006 60 let delovanja in gospodarsko poslopje, dograjujejo in obnavljajo lovske naprave, krmišča, solnice ter skrbijo za varne lovske preže in druge naprave. Naši lovci gospodarijo predvsem s srnjadjo, ki je osrednja divjad našega lovišča, zastopana pa sta še divji zajec in fazan. Lovski turizem je prisoten že preko 30 let. V družini skrbijo tudi za redno izobraževanje članstva in vsako leto organizirajo strokovno ekskurzijo. Ob svoji 60-letnici je LD Destrnik pripravila veliko praznovanje, na katerem so poskrbeli za vse, kar je potrebno za dobro počutje v njihovi družbi. Boter Anton Zelenik je namenu predal novi prapor, na njegovem drogu je čez 200 zlatih žebljičkov. Družina je podelila tudi veliko priznanj. Dobili so jih: – bronasta: Zdravko Malek Tomaž Kampl, Janez Simonič, Aleksander Koser, Jože Sever – srebrna: Rudi Malek, Albin Tašner, Stanko Nipič, Srečko Zelenik – zlata: Konrad Bezjak, Ivan Slukan, Marjan Tašner, Silvo Geršak, Drago Murko, Feliks Majerič Priznanja za čas delovanja v družini so prejeli: – za 30 let: Franc Murko ml., Franc Murko st., Peter Pehan, Alojz Pihler, Franc Zagoršek – za 40 let: Franc Kolednik, Štefan Kmetec, Konrad Bezjak, Stanko Nipič – za 50 let: Marjan Čeh, Viktor Šuligoj, Jožef Sakelšek, Jože Lovrenčič, Janko Dokl Prav tako je priznanja podeli- la Zveza lovskih družni PtujOrmož: red za lovske zasluge II. stopnje so dobili: Janko Dokl, Stanko Nipič in Viktor Šuligoj, red za lovske zasluge III. stopnje pa: Peter Pehan, Milan Slana in Franc Zagoršek Te visoke obletnice se je udeležilo veliko pomembnih ljudi s področja lovstva, gospo- darstva in politike. Za kulturni program so poskrbeli člani godbe na pihala Gorišnice, Rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, učenci OŠ Destrnik, ljudske pevke in Urban Zelenik s harmoniko. Po uradnem delu je za zabavo poskrbel Ptujski kvintet. Tekst in foto: Sabina Žampa Uspeh ansambla Dinamika V petek, 26. avgusta, je v športni dvorani Center na Ptuju potekal 37. ptujski festival domače zabavne glasbe. Letos se je predstavilo 11 izbranih kakovostnih ansamblov z 22 novimi vižami, med njimi je bil tudi ansambel Dinamika z Destrnika. Nastopili so še ansambli Juhej, Zreška pomlad, Zaka’ pa ne, Šum, Slovenski šopek, Rubin, Tapravih 6, Pogum, Vandrovci in Strici. Strokovna komisija, ki ji je predsedoval Franc Lačen (Radio-Trdnik Ptuj), glasbeni urednici Irma Rajh (Radio Slovenija) in Urška Čop Šmajgert (Radio Maribor), direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija Ivo Umek, ravnatelj Glasbene šole Karol Pahor Štefan Petek in profesor umetniške gimnazije v Mariboru akademski glasbenik Damjan Kolarič, je med klasičnimi kvinteti za najboljšega izbrala ansambel Dinamika z Destrnika, za najboljšo melodijo letošnjega festivala pa razglasila valček Najlepše romance. Valček je skonponiral Edvin Fliser, največkrat nagrajeni avtor ptujskega festivala, avtorica besedila je Metka Ravnjak Jauk. Iskrene čestitke ob doseženem uspehu veljajo članom relativno mladega ansambla, ki je lani praznoval 10-letnico svojega delovanja. Tekst: Nataša Žižek OBVESTILO Spoštovani! Obveščamo vse svojce umrlih za posledicami vojne, katerih imena niso vpisana na skupnem spominskem obeležju na pokopališču Destrnik, da lahko izpolnijo obrazec v sprejemni pisarni Občine Destrnik. Komisija bo zbrane podatke pregledala in preverila ter pripravila vse potrebno za vpis na spominsko obeležje. Podžupan Občine Destrnik: Branko ZELENKO 11 Ekskurzija in srečanje Društvo kmetic Destrnik Zadnjo soboto v juniju je društvo kmetic posvetilo strokovni ekskurziji. Prvi postanek je bil na gradu pri Veliki Nedelji, kjer smo si ogledali mogočno stavbo z bogato etnološko zbirko. Dvorišče gradu krasi 35 metrov globok vodnjak, ki sta ga za kazen kopala na smrt obsojena moška, od katerih je eden med delom umrl, drugemu pa je bila sreča naklonjena in je po uspešno opravljenem delu postal svoboden. V prostorih gradu so mnogi predmeti iz zgodovine, ki so jih uporabljali okoliški kmetje. Med zanimivejše spadajo: »mačohi« za žganje, ki so dobili ime po mačku, kot posledici preveč zaužitega alkohola, skrinje, svitki, žrmlje, tunke, različna česala za škopanje, Poučna ekskurzija cepci, didldajci za vezanje vinske trte, več kot sto let stari otroški voziček, »bagerli« iz leta 1854, klavir, izdelan na Dunaju, in še mnogo drugih predmetov. Vse smo si z zanimanjem ogledovali prav vsi udeleženci. Posebnost etnološke zbirke je črna kuhinja s kuhinjskimi pripomočki, veliko pozornost pa so pritegnile tudi pustne maske z ormoškega področja. Po sprehodu mimo odra, na katerem Kulturno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja vsako leto pripravi igro na prostem, smo si ogledali cerkev iz leta 1219, ki je daleč naokoli najstarejši zgodovinski spomenik. Cerkev ima bogato okrašen pevski kor in oltar v baročnem stilu, glavno ladjo krasijo freske, med katerimi prav posebej izstopa podoba svetega Jurija, zavetnika nemškega viteškega rodu. V eni izmed stranskih ladij je krstilnik oziroma krstni kamen, ki bi naj bil najstarejši v Sloveniji. Potem nas je pot vodila na biokmetijo »Zel«, kjer sta nas sprejela lastnika Romana in Zvonko Pukšič. Kmetija se leži v dolini ob potoku v vasi Jastrebci – v krajevni skupnosti Kog blizu Ormoža. Ukvarjajo se s predelavo sadja in zelenjave in ideja o kmetovanju se je Zvonku porodila že pred 25 leti v srednji kmetijski šoli, kjer so dijake učili o pridelavi hrane z uporabo obilice kemičnih pripomočkov. Na začetku so uporabljali umetna gnojila in kemična sredstva za varstvo rastlin. Ob prebiranju literature in lastni aktivnosti na kmetiji je mladi gospodar ugotovil, da so vsi ti pripomočki strupeni za ljudi in za živali. Odločil se je, da bo vsem, ki kupujejo izdelke pri njih, ponudil zdrave in naravno kakovostne. V oljarni v Središču ob Dravi nas je objel prijeten vonj, ki se širi iz nje. Oljarna je zelo stara, o čemer pričajo zapisi v središki kroniki. Prijazna vodička Metka je predstavila potek proizvodnje bučnega olja in spregovorila o pomenu buč v prehrani, zdravilstvu in kozmetiki. Sledila je pokušnja jedi z bučnim oljem: pecivo, skuta z bučnim oljem, pražene bučnice, skutni namaz in rženi kruh. Dobili smo tudi recepte za pripravo dobrot z bučnim oljem. Pot nas je naprej vodila po vinsko-turistični cesti prek Jeruzalema, kjer smo si ogledali kristusovo krono in druge rastline v njihovem naravnem parku ter cerkev matere božje. Ustavili smo se še na turistični kmetiji Puklavec v Zasavcih, kjer nam je prijazni lastnik povedal nekaj več o delovanju kmetije. Povzpeli smo se še na grič in iz ptičje perspektive opazovali vinograde, ki se razprostirajo daleč naokoli. Polni novih spoznanj iz naše ožje okolice smo se v poznih večernih urah vračali v prelepi Destrnik. Tekst: Nada Zupanič Foto: Miran Božič Srečanje sošolcev, rojenih leta1936 Šolske klopi smo zapustili pred 56-imi leti V soboto, 12. avgusta, smo se srečali sošolci, rojeni leta 1936, torej smo šolske klopi zapustili pred 56 leti. To je dolga doba in prav je, da smo se srečali in obudili spomine na čase naših šolskih let. Prvič smo se srečali, ko smo bili stari 60 let, in takrat smo sklenili, da se bomo srečevali vsakih pet let. Po prvem srečanju smo ugotovili, kako pomembno je takšno druženje, saj se z nekaterimi, ki živijo v oddaljenih krajih, skorajda nismo več poznali. Leta minevajo, obrazi se spreminjajo, zato so takšna srečanja še kako pomembna. Spomini, ki smo jih obudili, segajo daleč nazaj, saj smo generacija, ki je začela osnovno šolo obiskovati v času nemške 12 okupacije. V tem obdobju bi morali končati drugi razred, a se je začela vojna in so šolo zaprli. Po osvoboditvi so nas priključili v razred učencev, rojenih 1937, ker smo obvladali nemščino, slovenščine pa ne. Pogovarjali smo se tudi o takratnih razmerah v šoli, o učiteljih in o verouku, ki smo ga obiskovali v šoli, in še in še. Veliko je teh spominov. Pa še nekaj o našem tretjem srečanju. Najprej so sledili pozdravi. Naš sošolec Franc Ornik, ki je organiziral več srečanj, je hkrati tudi vodja pevske skupine iz Rogoznice. Jubilantom, ki bomo, če bo bog dal, dopolnili 70 let starosti, so zapeli več pesmi. Imeli smo tudi harmonikarja s frajtonarico, to je naš do- mačin Stanko Mušič, ki nam je zaigral nekaj poskočnih in popestril naše srečanje. Sledilo je kosilo in zdravice z dobro slovenjegoriško kapljico. Bilo je prijetno in želja vseh nas je, da bi se srečali prej kot čez pet let. Zahvaljujemo se organizatorju srečanja Francu Orniku, da je druženje potekalo po programu pozno v noč. Na svidenje na naslednjem srečanju. Tekst in foto: Milan Muraj Občan - 13. september 2006 Dogodki Jiršovci, Grajenščak, Destrnik Slovenjegoriški klopotci so zapeli Postavitev klopotca na Grajenščaku V poznem poletnem času v in prav nič se niso ustrašili naših vinogradih že veselo mogočnega »klipa klapa«. Blipojejo klopotci, ki jih vino- zu jih ni bilo samo v nedeljo gradniki postavijo v vinogra- popoldne, ko so se ob prijetde, da bi preganjali morebit- nem druženju in sproščenem ne nepridiprave. Klopotci klepetu zabavali povabljeni napovedujejo letino, ki se je gostje na najvišji točki v Jirveseli vsak gospodar. Izde- šovcih. Ob zvokih harmonike lani so tako, da jih poganja so tudi zaplesali in prepevali že najmanjši veter. Glede na ter obljubili, da bodo po konvelikost so razdeljeni v štiri cu trgatve klopotec, ki ga je razrede in vsi klopotci, veliki izdelal Franc Bolčevič, tudi več kot 1 meter, so velikani, pomagali pospraviti. najmanjšim pa pravimo spo- Na Grajenščaku pa je 19. avminek. Njihova velikost je do gusta letos že peto leto zapo15 centimetrov. vrstjo klopotec postavljalo Stol je tisti del, ki drži gred. Društvo vinogradnikov in Biti mora iz močnega in trde- sadjarjev osrednje Slovenske ga lesa, ponavadi iz bukovi- gorice v sodelovanju s Kmene, hrasta ali jesena. Na gred, tijsko šolo Ptuj. Ravnatelj za katero je najboljši akacijev Jože Korošec je v uvodu med les, izvrtajo luknje, v katere drugim povedal, da je postavpritrdijo macleke ali kladivca ljanje klopotca lepa sloveniz hruškovega lesa. Kladivca ska tradicija, ki simbolizira udarjajo po deski, najboljša je upornost slovenskega kmeta, iz češnjevega ali kostanjevega da vztraja na svoji zemlji in lesa. Deska visi na verižici. jo obdeluje od ranega jutra Klopotec ima tudi rep, da se do poznega večera. Peter Prilahko obrača po vetru, ta je božič iz Kmetijske svetovalne iz brezovih ali hrastovih vej. službe Ptuj, kandidat za župaVetrnice so iz topolovega ali na razmišlja, naj klopotec prelipovega lesa, ker ni pretežak. žene težave, da naznanja, da Haloški klopotec ima šestkra- bodo volitve in naj bo novo ko vetrnico, slovenjegoriški vodstvo naklonjeno tudi vipa štirikrako. nogradnikom. Župan Občine Pri vinogradniku Marjanu Destrnik Franc Pukšič se je Lovrecu v Jiršovcih so se le- dotaknil cen vina, ki so, gletos prav na njegov rojstni dan de na vloženo delo, mnogo zbrali sorodniki in prijatelji prenizke. Ekipo za postavitev in postavili klopotec, prave- klopotca so sestavljali člani ga velikana. Osnovna naloga društva vinogradnikov in kleklopotca bi naj bila s hrupom tarjev in predstavnika Sredodganjati ptice od grozdnih nje kmetijske šole, oder pa je jagod, ki so se začele mehča- prispevalo zidarstvo Murko. ti že sredi avgusta. Vendar Moški pevski zbor KUD-a ni tako. Ptiči so tukaj doma Grajena je s pesmimi o vinski Občan - 13. september 2006 Postavitev klopotca v Jiršovcih trti in vinu kulturno obogatil Postavili so tudi klopotec, prireditev, ki se je zaključila delo Franca Bolčeviča. Srebrz družabnim srečanjem. Pri- ni jubilej so kronali s torto, ki pravili so tudi vinogradniške jo je posebej za to priložnost igre: tek na smučeh, prena- izdelala Majda Čeh z Gomile. šanje vode z natego in hojo s Košček torte je teknil tudi hoduljami. županu Francu Pukšiču, ki je Prav tako so se 19. avgusta Turističnemu društvu zaželel zbrali pred Turističnim do- še mnogo delovnih uspehov mom člani Turističnega in čestital za četrt stoletja dedruštva Destrnik. Očistili so lovanja društva. Tudi srečanje okolico doma, ploščad pred v Destrniku je trajalo pozno domom in postorili vse po- v noč. trebno za 25. kmečki praznik. Tekst in foto: Nada Zupanič Lenarška C-liga v malem nogometu Pomerili sta se domači moštvi V nedeljo, 4. septembra, je na igrišču pod šolo na Destrniku potekala nogometna tekma v malem nogometu med ekipama ŠRD Urban in ŠD Destrnik – Virtuozi, ki igrata v Lenarški nogometni ligi. Žreb je določil, da se bosta v prvi ligaški tekmi te sezone pomerili domači ekipi. Za ŠRD Urban so zaigrali: David Arnuš, Branko Kocmut, Bojan Kukovec, Darko Domjan, Klemen Kramberger, Mitja Simonič in David Pauko, za ŠD Destrnik – Virtuozi pa: Zdenko Strgar, Matej Preložnik, Danijel Šilec, Matjaž Žmavc, Elvis Horvat, Adrijan Pivec in Miha Govedič. Igralci obeh ekip so vložili v tekmo veliko truda in znanja. Prvi polčas se je končal z rezultatom 2 : 1 za ŠD Destrnik – Virtuozi, tekma pa se je končala z rezultatom 6 : 3 za ekipo ŠRD Destrnik. ŠRD Destrnik bo v vlogi organizatorja ponovno nastopilo 5. novembra. Tekmo so si prišli ogledat ljubitelji malega nogometa, ki so tako igralcem izkazali pohvalo za njihov trud. Tekst in foto: Nataša Žižek 13 Občan Pristojnosti krajevnega urada Večina občanov je seznanjena, da v občinskih prostorih deluje tudi krajevni urad, oziroma matični urad, kot nekateri še vedno radi poimenujejo to podaljšano roko upravne enote. Starejši se spominjajo, da se je bilo mogoče na krajevnem (matičnem) uradu nekoč tudi poročiti. Vendar so bili to časi, ko je bilo letno zelo veliko porok in je vsakemu krajevnemu uradu pripadal še en, slovesneje opremljen prostor, ki je služil kot poročna dvorana. Sčasoma se je število porok zmanjševalo, spreminjale pa so se zahteve glede prostorov, kjer so se sklepale. Ker je bilo vzdrževanje tolikšnega števila prostorov, ki so bili na vseh krajevnih uradih, le-teh pa je bilo na območju takratne velike občine Ptuj kar 25, predrago, se je število krajev, kjer so se sklepale zakonske zveze, Gomila Spletanje žingerla Nekoč so se vaščani in sosedje vsak dan srečevali ob vsakdanjih opravilih, saj ni bilo dela, ki ga ne bi opravili skupaj. Po opravljenem delu pa so se znali tudi poveseliti. Na Gomili se trudimo, da stare navade in običaji ne bi šli v pozabo, zato vsako leto spletamo žingerli. Spleteni venci ob godovanju farne zavetnice device Marije (15. avgusta) krasijo cerkev na Vurbergu, kar ji daje poseben in veličasten izgled. Vaščani Gomile po občinski plati sodimo v Destrnik, po farni pa v cerkev na Vurbergu. Odločili smo se, da bomo vsako leto spletali pri drugi hiši, letos smo bili pri Čehovih. Žingerli je treba lepo očistiti – pustimo samo dva lepa lista na vrhu. Spletanje na videz ni težko delo, pa vendar spet ni tako lahko, saj je treba paziti, da žingerli z vrvico močno pritrdimo v venec, pri tem pa lahko kaj hitro na rokah dobimo žulj. Tisti, ki spleta venec, ena podaja po tri ali štiri vejice – odvisno od tega, kako bogate so. Pri delu so nam pomagali tudi najmlajši – večkrat za kratek čas, najpomembneje pa je, da jim je bilo v veselje. Letos smo vse štiri vence spletli v enem dnevu – imeli smo se »lušno«, zraven smo si kakšno zapeli, rekli besedo ali dve, poskrbljeno je bilo tudi za jedačo in pijačo. Na Gomili spletemo štiri enajstmetrske vence, ki krasijo sprednji del cerkve, na Grajenščaku in Krčevini pri Vurbergu pa spletejo štirinajstmetrske, ki krasijo zadnji, širši del cerkve. Tekst: Nataša Žižek Foto: Branko Veselič začelo postopoma zmanjševati. Tako smo počasi prišli le do ene poročne dvorane za celotno občino Ptuj. Takšno stanje je tudi danes, saj je za celotno območje upravne enote določen le en uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez, to je poročna dvorana na ptujskem Magistratu. Glede na predpise, ki urejajo sklepanje zakonskih zvez, je zakonsko zvezo mogoče skleniti tudi izven tega uradno določenega prostora, vendar je za to treba zadostiti nekaterim pogojem in od upravne enote pridobiti ustrezno dovoljenje. Na katerem koli krajevnem uradu, ne glede na kraj rojstva, pa je po uvedbi računalniško vodenega matičnega registra mogoče dobiti izpisek iz matičnega registra rojstev in porok in (ne glede na kraj smrti) tudi izpisek iz matičnega registra smrti – za osebe, ki so umrle po 3. 5. 2005. Na krajevnem uradu lahko prijavite ali odjavite stalno in začasno prebivališče in oddate vlogo za pridobitev osebnega dokumenta, to je osebne izkaznice in potnega lista – ne glede na kraj stalnega prebivanja. Če bo vaš mladoletni otrok v tujino potoval z drugo polnoletno osebo, lahko ustrezno potrdilo dobite tudi na krajevnem uradu. Tukaj lahko overite kakršen koli prepis ali fotokopijo, pa tudi podpis za potrebe vseh upravnih postopkov. Na krajevnem uradu je torej mogoče overiti tudi podpis prodajalca na kupoprodajni pogodbi ob prodaji avtomobila. Vendar poudarjamo, da upravni organi overjajo le listine za uporabo v upravnih postopkih, za overitev pogodb za promet z nepremičninami in vse ostale listine, ki se uporabljajo pred pravosodnimi organi, vključno z oporokami, pa so še naprej pristojni notarji. Če prodajate kmetijsko zemljišče, oddate ponudbo na krajevnem uradu, ki bo poskrbel, da bo v skladu s predpisi izobešena na oglasni deski. Naši uslužbenci na krajevnih uradih evidentirajo tudi podporo volivcev različnim referendumskim pobudam in kandidaturam kandidatov na volitvah. Izdajajo potrdila iz evidence gospodinjstev in registra prebivalstva ter iz drugih uradnih evidenc in sprejemajo vloge, ki jih posreduje v reševanje na upravno enoto. Če morate urediti kaj od navedenega, se torej ni treba odpraviti na sedež upravne enote na Ptuj, ampak lahko v času, ko posluje vaš krajevni urad, vse to uredite v svoji občini. Krajevni urad Destrnik, ki ima sedež v prostorih občinske stavbe, za vas posluje vsak ponedeljek, sredo in petek. Do odstopanja od tega urnika lahko pride v času dopustov in nepredvidenih odsotnosti posameznih uslužbencev, vendar lahko podatke o času poslovanja posameznega krajevnega urada predhodno dobite tudi na upravni enoti – na telefonski številki 798 01 00. UE Ptuj VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 4. leta starosti), ki poteka v Termalnem parku Term Ptuj. Vadba se bo pričela v torek, 3. 10. 2006, in bo potekala enkrat tedensko. Informacije in prijave na telefon 051 220 984 (v ponedeljek od 20.00–21.00 in v sredo od 10.00–11.00)! Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! Obiščite tudi našo internetno stran www.plavanje-dojenckov.com. 14 Občan - 13. september 2006 Občan JVIZ Destrnik-Trnovska vas Začetek novega šolskega leta Mogočna velikanka na Destrniku je v šolskemu letu 2006/07znova odprla vrata otrokom. Na novo so se vrata odprla še eni generaciji devetletkarjev – našim prvošolcem, na Destrniku jih je letos 20, v Trnovski vasi 2. V Javni vzgojno-izobraževalni zavod Destrnik-Trnovska vas je vključenih 327 otrok, od tega je v OŠ Destrnik 265 učencev, 62 jih obiskuje PŠ Trnovska vas, 38 otrok obiskuje vrtec pri OŠ Destrnik in 28 vrtec pri PŠ Trnovska vas. Nekateri so pričetka pouka zelo veseli, drugi malo manj, vendar je osnovna šola po zakonu pač obvezna. V devetletni šoli so tri triletja, kar po mnenju strokovnjakov omogoča postopnejše in s tem lažje prehajanje iz nižjih v višje razrede. Šolsko leto ima z začetkom tega šolskega leta dve ocenjevalni obdobji. O novostih v šolskem letu 2006/2007 v JVIZ DestrnikTrnovska vas je ravnatelj Drago Skurjeni dejal sledeče: »V tem šolskem letu smo se ob že uveljavljenih projektih – Zdrava šola, ASPnet, minuta za zdravje, priključili še projektu EKO ŠOLA. To je mednarodni program, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. Osnovni namen projekta ni le ozaveščanje mladih, ampak poskuša vnašati v pouk poleg znanja o okolju predvsem vzgojo o okolju in za okolje. V vsako šolo prinaša sveženj novih zamisli in pobud, kako še bolj obogatiti pouk in obšolske dejavnosti. Mladim pomaga graditi čustven in strokoven odnos do zmogljivosti okolja. Namenjen je povezovanju ciljev okoljske vzgoje in posameznih dejavnosti med šolami v Sloveniji ter z ostalimi državami Evrope in sveta. Omogoča izmenjavo in bogatenje idej med šolami različnih držav. S tem postaja pomembno in potrebno sodelovanje med različnimi šolami, različnimi kulturami in navadami, ki jih je prinesel čas in razvoj ob dejstvu, da skrb za okolje in varovanje narave ne pozna meja. Sodelujejo učenci, učitelji, vodstvo šole, svet šole in svet staršev skupaj s predstavniki lokalnih oblasti. V tem šolskem letu bo pote- Obvestilo V Slovenskih goricah se bodo prvič predstavili slovenski rojaki iz Buenos Airesa iz Argentine. V petek, 6. 10. 2006, ob 19.00 se bodo s komedijo predstavili v Kulturni dvorani Destrnik – Volkmerjev dom. VABILO Agencija Harmony iz Maribora in Zavod Vid iz Kranja organizirata humanitarni koncert za Jana Vilčnika, ki bo v petek, 29. 9. 2006, ob 19.00 v športni dvorani Osnovne šole – Destrnik. Nastopili bodo: skupina Harmony, Korado Buzeti, Ptujskih pet, Mili, Dolores, Gašperji iz Ptuja in ostali. Vljudno vabljeni! Občan - 13. september 2006 kal tudi projekt »Od tablice in kamenčka do računalnika«, ki je povezan z 230 letnico šole na Destrniku, zaključili ga bomo junija s prireditvijo v telovadnici šole. Omeniti moramo tudi božično-novoletni dobrodelni koncert, ki ga že po tradiciji pripravimo v decembru. Izkupiček bomo ponovno namenili za plačilo šol v naravi in bivanja v CŠOD učencem iz socialno šibkejših družin. Tako se bodo lahko letne in zimske šole v naravi ter bivanja v CŠOD udeležili tudi tisti učenci, ki bi bili sicer prikrajšani za to doživetje. Prijavili smo se tudi na tekmovanje v ŠKL – nogomet. Tekmovali bosta ekipi dečkov in deklic ter plesna skupina. Glede na rezultate tekmovanj v preteklosti lahko upamo na dobre rezultate. Z novim šolskim letom bo Nogometna šola Drava začela izvajati nogometne treninge za dečke 2. in 3. razredov. Ostali ljubitelji nogometa pa se bodo lahko še naprej vključevali v interesno dejavnost nogomet. Po letnem delovnem načrtu bomo tudi letos izvajali dneve dejavnosti, plavalne tečaje za učence 1. in 3. razredov, fakultativno učenje nemščine in računalništva v nižjih razredih osnovne šole, številne interesne dejavnosti, fleksibilno diferenciacijo v 7. razredu in nivojski pouk v 8. in 9. razredu ter še veliko drugih dejavnosti. Z velikim veseljem smo 1. septembra odprli vrata vrtca na PŠ Trnovska vas, ki je pomembna pridobitev za starše, šolo in kraj. Pomen bližine vrtca in šole še kako cenijo starši, saj je ob današnjem tempu življenja in vse daljših delavnikih zelo pomembno, kako organizirajo varstvo svojih otrok. Tudi letos bodo v okviru tradicionalne likovne kolonije na Destrniku ustvarjali likovni umetniki in svoja dela razstavili na likovni razstavi ob občinskem prazniku. Trudili se bomo, da se bodo naši učenci v šoli in vrtcu čim bolje počutili, da bodo pridobili veliko znanj in spretnosti ter se aktivno vključevali v življenje kraja, v katerem bivajo, s tem prispevali k njegovemu razvoju in ga dostojno zastopali tudi v širšem prostoru.« Na vprašanje, kaj bi ob začetku šolskega leta dejal otrokom in delavcem JVIZ Destrnik–Trnovska vas, župan Franc Pukšič, odgovarja: “Vsem, ki bodo prvič prestopili šolska vrata, in tistim, ki bo to zanje zadnje šolsko leto v osnovni šoli, želim, da jim poteka čim bolj prijetno in da naberejo čim več znanja, vrtičkarjem pa želim obilo veselih uric s svojimi vzgojiteljicami. Zagotovljeni so materialni in strokovni pogoji. Pohvalil bi razumevanje članov občinskega sveta, v mislih imam t. i. B-program, po katerem financiramo tuje jezike in računalništvo že v nižjih razredih devetletke, ker menim, da so to odlična izhodišča za prihodnost. Vlaganje v izobraževanje je naložba na daljši rok. Ne smemo pozabiti, da so z Destrnika izhajali izobraženi ljudje, ki so vplivali na širši družbeni razvoj. Pomembno se mi zdi, da v Destrniku s kulturno dvorano ponovno pridobivamo nove možnosti za kulturno udejstvovanje. V letošnji proračun smo uvrstili sredstva za projektno dokumentacijo za vrtec, športni center na Drstelji in za ureditev igrišča ob šoli. Naslednji korak so prijave na razpise in upam, da bo sofinancerski delež ministrstva višji od 20 %, vsaj tolikšen kot je bil pri financiranju izgradnje šol – le tako bomo lahko manjše občine sledile projektom, ki jih izvajajo v večjih, bogatejših občinah.” Tekst: Nataša Žižek, Drago Skurjeni 15 Vabimo vas ... VABILO NA OTVORITEV KULTURNE DVORANE IN PREDSTAVITEV ZBORNIKA »DESTRNIK – ČAS, LJUDJE, DOGODKI« Drage občanke in dragi občani! 17. septembra 2006 se bomo zbrali v dograjeni in prenovljeni kulturni dvorani (bivši kulturni dom), kjer bo po več kot dvajsetih letih ponovno oživelo izvajanje kulturne dejavnosti in kulturnih prireditev. Ob tej priložnosti bo predstavljen tudi zbornik Občine Destrnik z naslovom »Destrnik – čas, ljudje in dogodki«. Občina Destrnik je zbornik, ki zajema 344 strani, izdala v čast praznovanja 500-letnice cerkve in več kot 800-letnice omembe kraja. V njem je predstavljena zgodovina za nas in za prihodnje rodove, zato ga bo mogoče na dan prireditve kupiti po simbolični ceni 3.000,00 SIT. Program prireditve: ob 13.00 – slavnostna maša 14.00 – otvoritev in blagoslovitev kulturne dvorane 16.00 – družabno srečanje pred gasilsko-turističnim domom Vljudno vabljeni! VRTEC PRI NAS Otroci se morajo igrati in igrati več, kot to počnejo danes. Če se veliko igraš, ko si majhen, odneseš v odraslost zaklade, ki te bogatijo vse življenje. Potem veš, kaj pomeni v sebi nositi skrit, topel kotiček, ki ti daje moč, kadar ti je življenje težko. Karkoli se še zgodi, karkoli doživiš – ta kotiček ti je v oporo in tolažbo, daje ti moč in ti pomaga vztrajati. Astrid Lindgren V teh dneh se v vrtcu trudimo na čim prijetnejši in prijaznejši način sprejeti nove člane naše vrtčevske druži- 16 Vaš župan: Franc Pukšič POČITNICE V VRTCU nice. Zavedamo se, da je to velik korak za starše in otroke, zato si želimo biti vrtec, ki ima odprte dlani, srce in oči za bivališče otroške igrivosti, medsebojnega zaupanja in skupne uspešnosti. Kmalu bodo prvi strah in solze zamenjala velika prijateljstva, zanimiva doživetja in vezi, ki združujejo nas, »vrtičkarje«. Da ne moremo drug brez drugega, smo dokazali tudi med letošnjimi počitnicami. Čeprav se je veliko naših prijateljčkov potepalo po planinah, spoznavalo neznane kraje, čofotalo v morju ali uživalo doma, pa se s tudi mi v vrtcu to poletje nismo dolgočasili. Prebirali smo razglednice, ki so prihajale iz počitniških krajev, si privoščili »blatno kopel«, uživali v razgledu z našega drevesa, izdelali barvna očala in si tako privoščili pogled na drugačen, pisani svet. Nasmejali smo se otroškim domislicam, prisluhnili poročanju o počitniških dogodivščinah tistih, ki so se vračali z dopusta, in izvedeli, da so se nekateri celo naučili plavati »kravjak« (kravl)! Upamo, da so si otroci med počitnicami nabrali veliko zalogo prijetnih trenutkov s starši, sorodniki in prijatelji in da so se starši v dopustniških dneh, ko življenje malo upočasni svoj tempo, vsaj malo naužili bližine svojih otrok. Pa ne bomo jokali, da je vse lepo s počitnicami vred mimo! Vsi skupaj se bomo trudili in poskušali za naše otroke ujeti vsak dan, ga naredili lepega in zanimivega, saj kot pravi Gabriela Mistral, Nobelova nagrajenka: »Veliko stvari lahko počaka – vendar ne otrok. Otroku ne moreš reči – jutri. Njegov čas je danes.« Foto in tekst: Majda Kunčnik Občan - 13. september 2006