176
Naši dopisi.
Z Dunaja 25. maja. — Hitreje kakor se je pričakovalo , sklenilo se je za to zasedanje zborovanje državnega zbora.   Včeraj popoludne  ob  3/4 2. uri izrekel
*) Plahta je spodnje žensko krilo iz kockaste (gewurfelt) volnene robe.
177
je predsednik, da je dnevni red končan in da bode dan prihodnje seje in pa dnevni red naznanil pismeno. — Izrednih dogodeb v zadnji seji ni bilo, razun ako se hoče omeniti, da je pri tretjem branji VI. poglavja obrt-nijske postave zanjo glasovala tudi vsa levica, kakor se mora tudi priznati, da popravki, katere je med razpravo predlagala levica, niso bili v bistvenem nasprotji z onim, kar je priporočal obrtnijski odsek. — Po vsem, kar se zdaj da soditi, se državni zbor ne snide zopet pred 1. novembrom, ker ravno prestali ogerski državni zbor sklican je za 25. septembra. V eni prvih sej voli svojo delegacijo, in ako te začnejo zborovati takoj s 1. oktobrom, toraj ne dokončajo svojega posla pred me-secom dni.
V  VI. dunajskem okraji in pa v srednjem mestu bilo je zadnji teden in še prej zelo živahno gibanje zarad volitev v državni zbor na mesto umrlega dr. Ku-rande in odstopivšega dr. Koppa. — Kopp je odložil poslanstvo zarad prejete nezaupnice in je ob enem izrekel, da v VI. okraju ne kandidira več, zato ga je pa z veseljem sprejelo judom zmiraj prijazno srednje mesto. Ni se mu sicer posrečilo v dvorani borse govoriti pred svojimi volilci, ker so ga nasprotniki z velikanskim sikanjem in vrišom pregnali z odra. — Toda vse početje nasprotnikov, kateri so deloma za bar. Walterskirchena, deloma za Kronawetterja, drugi zopet za prelata klo-sterneuburškega, kaže, da se ne upajo mu resno nasprotovati in uže zdaj je gotovo, da bode jutri voljen z veliko večino dr. Kopp.
V  VI. okraju „Mariahilf" so sicer antisemiti Scho-nerer in dr. Pattai z velikim vrišem, pravijo, da tudi z velikimi svotami novcev delali za Pattai-a. — Toda tudi VI. okraj še ni goden za namene antisemitov in sploh se dvomi, da bi Pattai dobil izdatno manjšino. — S Kronawetterjem bi se bilo dalo zmagati na „Mariahilf*, toda Schonerer hotel je imeti za vsako ceno moža, ki bi izvoljen vstopil v njegov klub — kot tretji.
Iz Vipave 23. maja. (Izv. dopis.) Danes je uže tretji dan, kar strašanska burja po naši dolini razsaja. Skoda bode velika toliko na trti, kolikor na sadji, posebno pa še na murbovem listju, katero bode tako raztrgano in zmandrano, da prevagljivi del niti za rabo ne bode. In ravno letos so si Vipavci precej močno čez sviloprejke spravili, misle si, dobička je sicer pri tako nizkih svilnih cenah, kakoršne uže več let zaporedoma vladajo res da izginljivo malo zravno — osobito, ako je treba murbovo listje kupovati — pa v tako kritičnih časih, kakoršni so dandanes za kmetovalca, se ne sme niti enega krajcarja prezreti.
Sicer je dozdaj v Vipavi vse dobro kazalo, obilo ploda obečalo, osobito trta, sadje, krma in tudi žito; toda kaj pomaga, ako kar h kratu zrak tako besen postane, kakor je ravno zdaj. Zdaj naj bi prišli tisti v dolino, kateri pravijo, da je ona „kranjski* ali še celo „slovenski raj", in prepričali bi se, da je tak raj, da Bog pomagaj! Drugod škodi toča, škodi suša, slana ali moča, no, pri nas imamo pa povrhu vsega še peto in šesto nadlogo, burjo in splošno nerodovitnost zemlje. Brez gnoja noče pri nas kar nič več rasti, kaj še le roditi. Gnojiti se mora vsem poljskim pridelkom in pa kako močno, ako se hoče kaj pridelati, gnojiti se mora pa tudi trti, gnojiti še celo sadnemu drevju. To so res znamenja paradiža ali ne? — Deteljo se je pričelo kositi, pa namesto da bi se je, kakor se je upalo, več memo lanskega leta nakosilo, nakosi se je sploh manj. Na prostoru, kjer se je lansko leto v prvič 12 starih centov nakosilo, se je je letos komaj 7 centov. Vipavci imeli smo od leta 1875. naprej same slabe letine, no,  uže lansko leto smo se nadejali,  da
bode po egiptovskem izgledu po sedmih slabih prva dobra letina, no, pa še letos v osmem imamo le slabe auspicije.
S Šenturške gore 24. maja. — V drugem letopisu muzej nega društva kranjskega, v katerem je pokojni Haufen priobčil v naši lepi domovini nahajajoče se polže, opomni na strani 21 pri Helix pomatia L., da do tiste dobe se še nikomur ni posrečilo, dobiti na Kranjskem H. pomatia, var. sinistrosa, to je, te pasme polža, da bi imel od desne na levo zavito polževino ali hišico! Jaz imam uže pet takih polževin v svoji zbirki. Prvega sem dobil, če se prav spominjam, 1. 1872. pri sv. Jakobu nad Predvorom, ki je kaj lep eksemplar. Njegova iz 4 zavojev obstoječa polževina (hišica) je b% dolga, 3%t 8% široka in 3% visoka. Utsje ima v premeri 2% 8^. Enako lep in nič manjši je zadnji, kojega sem 9. dan t. m. v bistriški dolini kamniški dobil. Oni trije, ki sem jih prejšnja leta tudi ondi dobil, so pa nekoliko manjši. Predzadnji, ki mi je v pest prišel, delal mi je mnogo skrbi in truda. Bil je mladič, še le kake 3 do 4 leta star, torej nepripraven za Kako zbirko. Da bi nekoliko dorastel ter povečil svojo malo hišico, spletel sem mu na vrtu prav na ugodnem mestu prijetno utico v bivališče, koja pa prostost ljubečemu spaku ni bila všečna; skorej vsaka noč se je splazil iz nje, in kje zunej potuhnjeno tičal. Mislil sem, to ne bo nič, da bi ti meni toliko sitnosti prizadeval, da bi te moral vsak božji dan iskati in nazaj v tvoj šotor nositi. Stopim tedaj v Kamnik, kupim dratii, spletem iz njega prav prostoren mrežast „salon" in ga preselim vanj; pa tudi ta mu ni ugajal. Nekaj dni je sicer ponosno plazil se po njem; a neko jutro pridši na vrt, ne zapazim ga več v njem, vpihal mi jo je. Marljivo ga iščem v bližnji in daljni okolici, pa nikjer ga ne zasledim. Kedo popiše mojo žalost? Raji bi bil zgubil ne vem kaj, kakor pa njega. Šaljivo potožim žandarju, ki je došel k meni, da imamo na Senturški gori beguna, ki se uže nekaj dni potika v bližnji okolici, obljubivši mu, ako ga kje stakne, da mu srčno rad dam dva litra vina. Vse zaman; tudi to ni ničesar pomagalo. Ko pa drugo spomlad doli pod župnijskim vrtom po polžkih brskam, zagledam, oj veselje! mojega begunca počasno se premikati s svojim tovorom na hrbtu, kojega je minulo poletje dokaj razširil. Hlastno ga zgrabim in koj obsodim k smrti. Vržem ga v vrelo vodo, v kateri je hipoma poginil. Truplo njegovo je šlo sicer v stranišče, a njegova zanimiva polževina pa množi in lepša zdaj mojo zbirko.
S. Robič.
Iz Ljubljane. ( V posvetovanje nacrta deželne postave za povzdigo govedoreje) sklicana je enketa pri c. k. deželni vladi v Ljubljani na jutri dne 29. t. m. ob 4. uri popoludne. V imenu kmetijske družbe imajo se posvetovanja vdeležiti gg.: predsednik baron Wurzbach. podpredsednik J. Seunik, dr. Poklukar in tajnik G. Pire.
— (Binkoštni prazniki) so veseli prazniki enako za otroke birmance, kakor za odrasle, posebno za meščane, ki si tačas radi ogledavajo lepo naravo. — Pri nas sta binkoštni ponedeljek in postojnska jama uže od nekdaj tesno zvezana in ta zveza je ptujcem, Nemcem, Madja-rom in Lahom enako dobro znana, kakor Slovencem. — V postojnsko jamo dohaja vsako leto brezštevilna množica obiskovalcev, letos pa se jih pričakuje še mnogo več, ker bojama prvič razsvitljena z električno razsvetljavo. — Culi smo od povsem poklicane osebe, da se je prva poskušnja razsvitljave — minulo nedeljo — prav dobro obnesla.
—  (Krasno izdelano diplomo častnega meščanstva) mesta krškega izročil je včeraj župan in državni po-
170
slanec gosp. Viljem Pfeifer ministerskemu predsedniku grofu Taaffe-u.
— (Vreme) je pri nas letos za kmetovalce sploh ugodno. Polje, travniki, vinogradi in sadno drevje — vse kaže prav lepo. Enako čujemo iz sosednih dežel, samo na Doloje-Avstrijskem je tu in tam uže suša hudo pritiskala. Še le minulo nedeljo je tudi tam došel prav izdaten dež.
Žalibog, pokazalo je tudi letos pri nas svoje hude ure s točo. Tako izvemo, da je dne 21. t. m. v ljub-Jjanski okolici, in to v katastralnih občinah: Setnik, Šentjošt pri Polhovem Gradcu, Podlipa, Velika Ligojna, Stara Vrhnika, Blatna Brezovica, Pre ser je in Jezero in na Selih pri Šmarji, toča pokončala vse poljske pridelke. — Ravno tisti dan zadela je enaka nesreča vasi Kompolje, Pod-gora, Podgorica in Bruhajnavas pri Dobrepoljah. — Nesreča pač nikdar ne miruje!