KOŠAČAN: Razmišljanje o materijalnem stanju uradništva. O tcm S:c je zapisala že marsikatera be« scda, stvarno prepričajoiča, a!i ostro žigosa« joča. Ali naj umotknemo? Ne smemo. Go> vorimo'in pišimo tedaj, da se stvair ne pozabi. S trojnega poigleda hočem razmoitriivati gorenjo snov: a) Vzroki, b) posledice našega bednega stanja, c) odpomo6 proti temu. K a). Vzroki našega nadvse slabega ma> tcrijalnega stanja se dajo obeležiti v nasled* njih stavkih: 1. Naši pr.ejemki so nezadostni že od prevrata sem; 2. pravice našega stanu še niso ustaljene, marvcč se iste navzlic ob> stoječemu uradniškemu zakonu samovoljno izpreminjajo in krčija po finančnih zaikonih in ministrskih uredbah; 3. uradniški prejemki niso enaki v vseh pokrajinah, marvieč dovo* ljujejo vsakoletni državni proračuni. posebne nagrade osobju glavne 'kontrole, drž. sve» ta, politični upravi v južni Srbiji itd.; 4. ŽU vimo v razdrapanih državni-h in finančnih razmerah. Vse to so znane stvari in ni treba izgubs ljati mnogo besedi. Mesečni prejemki pre^ čanslkega uradništva znašajo- do 1000, 2000 in 3000 Din (bele vrane so !oni, ki prejemaijo več). Kjct pa je dokazano, da potrebuje drus žina brez otrok vsaj 2500, z enim in dvema otrokoma 3200^—3700 Din, s tremi otroci 4200—5000 Din mesečno, si moremo pned^ stavljati, kako beraško, pasje življenje žive državni nameščenci že vsa ta leta. Življenje upokojencev pa sploh ni ždvljenje1 ljudi. Pri vsein tem se nam mrcvarijo in ods vzemajo že zakonito zajamoe;ne pravioe, na^ laga vedno večji davek in drugi kakor z neba sklateni odtegljaji. Ali naj sporminjamo, ika^ ko so nam odtegavali prispeVke za. poplav? ljence (100 Din mesečno) in ito najprej pro» vizoirično, potem pa definitivnoi v prid —¦ državni blagajni! Opetovano so biLe naše draginjske ctoUlade v nevarnosti, da se šc bolj okrniejo. Le z največjim naporom smo to preprečili. Naša uradniška pragmatika nam je pri* nesla raze-n dc<brih strani tudj marsikaj sla= bega, krivičnega in .n.ejasnega. In zdaj de^ lajo z lepimi dnevnicami (hic Rhodus) ptstavljene ik-omisije že 5 dolgih čfSkih let na tem, da izdelajoi ob predlogih uradniških organizacij nov, zadorvolji'v činovniSki zakon in boljšo, pravičn.ejšo razvrstiitveno uredbo. Zaman čafcamoi dn čakamo: Ni osnuflka, še manj pa spričo nebrižnosti naaih vlad za= kona Kar se da enemu več, ne rečem ravno preveč — glej razne specijalne doklade —¦ toliko manj ostane za nameščence ostalih resorov in piokrajin. Vse državnoi uradništvo naj bi prej.cmalo ©nake, sevedai zadostne pre* jemke, ddfereni^irane le po kategorijah in sl^upinah. Izjemo bi bilo morda delati le pri prometnem uradništvu. S itega stališčai tudi niso upravičene posebne doiklade sodnikom, aJ.<o jdh istočasno ne- uživajo nameščenci dru^ gih upravnih panog .s faikultetno izobrazbo. Delo in lodgovoraost je povsod, potreba' ne* odvisnosti tudi. Kot začetni državi se nam je boriti z ne= broj naravnimi težavami, še več pa smo si jih ustvarili sami z ibrezplodnim, brezmejndm pclitiziranjem, večnimi ministrskimi krizami in partiza.nstvom. Zatoi pa je naše narodno in držaivno gospodarstvo na tleh in rasto pa* sivnost naše trgovske bilance (v I. polletju 1928. smo pasivni za 1132 miiijoinioiv Din). Spričo ponavljajoiče se gospodarske in finan= 5ne krize tudi noče vlada imeti sredstev za izboljšanje našega gmatnega stanja, nasprot» noi prejemki se natn zmanjšujejoi, dasi traja draginja naprej. Izplačatd. nam nooe' država niti •tistih bornih, že davno zapadldh razlik na nrejemkih od 1. okto.brai 1923 do 1. maja 1924. In ta častni njen dolg znaša le 250—300 niilijonov dinarjev. K b) Posledice našega ijidzeTnega gmioit* nega položaja &o uničujoče. Uradnik, strt po večnih skrbeh za obtsanek, je zašel v od= visnost iod gospodarsko boljše situiranih Krogov (trgovcev, obrtnikov), dzgubil je po» trebno samozavest. Njegov nastop kpt pred* stavndk državne oblasti je postal negotov, labilen. Tako tvori dan,es drža.vno uradništvo pravi duševni in itelesni proletarijat. In v takih proletarcih naj gleda Jjudstvo zastopnika države, zastopnika avtorket! Včasih je uradnik prednjačil v javnem, družabnem in društvenem življenju; danes se stiska zadolžen in ponižan v svojem ibo» nem stanovanju in si ne upa ven, v svet, v prirodo, na> prireditve. Ako bo trajaloi današ^ nje stanje še nekaj časa, bo moral izstopiti uradnik z vseh dTuštev, ker ne bo zmagovai več članarine, ali p.a postati tudi v severnih Kr.ajiih oferaš in zaradaš. Kdo:r ni živel sam življenje uradnika z Qori oznaoenimi prejemiki, ta ne pozna večno grizočega črva sramu in najhujše ozlovolj* nosti, koi nedostaje dan za dnevom, mesec za mesecem denarja za najpotrebnejše stva* ri, za družino kot oclorto, za šolo posečajiočo deco posebej. K c). Za odpomoč smo se obračali na državo s predstavkami, resolticijami in proš* njami. Zaman je bilo in najbrže i bo. Skoro smo izgubili viero, mi, ki smo toliko hrepe» neli po naši državi. Preveč je pri nas balkan« stva, preveč intrig. Zato pa je cvetelo ali še cvete ob pripregi politične uprave tam doll partizanstvo, demagogija in izrabljanje jav» n.ega, državnega denarja. Letno sta šld 1—2 milijardi po zlu (na provizijah, umetnih dnev= nicah, sploh korupciji). Kaj bi se dalo s tem denarjem napraviiti! I nam bi se mogli pr.e» jerrtki povečati. Postaviti se nam ba treba na lastne noge gospodarskoi in politično. Strnimo svoje za» stopnike v clkviru drugdh strank, kreditne in stavbne zadruge, predvsem pa si izberimo pri prihodnjih skupščinskih volitvaih lastno politično delegacijo ali vsaj svojie zastopnike v okvru drugih strank, pa< bodete videli, da se bo pela takoj druga pesem. Obenem apeliramo tudi na naše gospo* darske kroge, da nas v naših težnjah pod= pirajo. Ta bo tudi niim v prid! Saj se more narodno gospodarstvo redno dn uspešno raz= vijaiti le ob dobri, pošteni upravi, ne pa ob pioletarizirani in korumpirani (»Naš glas«).