Političen list za slovenski narod.

?Po poStf prejeman v«!}*: Za oelo le4o predplačan 1& fld., za pol let« S gld., za estrt leta 4 rld., za en meaac 1 fld. 10 kr
V administraciji preminuli, velja: Za celo leto 12 jld., za pol leta «6 yld., za fotrt leta 3 (Iti., ia en mene« 1 -gld. V Ljublj&ui na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto,
Posamerac številke veljajo 7 kr.
' t T
jifarožnino in oznanila (inser.itel orejema upravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove uliee št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I„ 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob lltd. uri popoludne.
'SISHsbSS
V Ljubljani, v ponedeljek 27. novembra 1893.
Imetnik XXI.

Iz (IiMViic^i /bora.
1) u u a j, 25. novembra.
Volitev drnsega podpredsednika.
Ker je drugi podpredsednik poslanske zbornice, dr. Madejski, postal učni minister, treba je bilo danes voliti novega podpredsednika. Po dogo.-voru, skleujenem med raznimi strankami že v pri-četku sedanje državnozborske dobe, pri dopolnilnih volitvah novega kandidata, predlaga stranka, katere član izstopi ali odpade.
Ker je bil drugi podpredsednik izbran iz poljskega kluba, imel je po odstopu njegovem poljski klub nasvetovati njegovega naslednika. Poljska delegacija ;priporoeala je poslanca Davida Abrahamo-viča, katerega sta se cavezala voliti tudi konservativni in levičarski klub.
Mladočehi s tem niso bili zadovoljni, iu ko je prišlo danes do volitve, oglasil se je dr. Iv a i z 1, ter se pritoževal, da se pri nas premalo varuje parlamentarna dostojnost. Pri vseh parlamentih velja načelo, da se pri volitvah predsedništva ozirajo ua manjšine in jim dovoljujejo po jednega podpredsednika, samo v Avstriji se ne ravnajo po tem načelu, dasi šteje opozicija tretjino glasov.
Odločno oporeka natolcevanju, kakor da bi ta manjšina kalila mir, in prosi podpredsednika, da naj odloži podpredsednikovo volitev za toliko časa, da se natisnejo in razdele glasovnice za dr. Klaiča, katerega si je manjšina izbrala za svojega kandidata.
Podpredsednik dr. K a t h r e i n , ki je zaradi obolesti Chlumeckega predsedoval današnji seji, je ustregel tej prošnji in odložil volitev na poznejšo uro. Vršila se je namesto ob jednajstih še le ob dveh popoldne.
Izvoljen je bil A b r a li a m o v i č s 185 glasovi; opozicijonalni kandidat dr. K 1 a i č dobil je 55 gla-
sov ; nemški nacijonalci ga kot Slovana niso hoteli voliti in so oddali 14 praznih listkov, tri glasovnice se niso mogle vštevati, ker so se glasile samo na Abrakamoviča brez imena, pa sta dva poslanca s tem imenom, namreč David in Evgen Abrahamovič; jeden glas, menda Abrahamovičev, dobil je po-slanee dr. Weigel.
Mladočehi so čutili, da bi kak član iuladoče-škega kluba ne dobil pritrditve drugih opozicijonalnih strank, zato so hoteli sprva priporočati morav-skega poslanca dr. Fanderlika za druzega podpredsednika. Toda dr. Fanderlik menda ni hotel sprejeti te kandidature, zato so se poprijel! dr. Klaiča.
Po dovršeni volitvi pretrgal je podpredsednik sejo, da so prešteli oddane glasove. Potem jo je zopet piičel in zbornici naznanil že gori omenjeni izid volitve.
Novoizvoljeni podpredsednik David Abrahamovič se pod;'t na svoj novi sedež in se zbornici zahvali za zaupanje, rekši, da si bode prizadeval, zaslužiti ga. Noče ponavljati navadnih fraz o varovanju objektivnosti in uepristranosti, ker je to po njegovem prepričanju prva zapoved in najnarav-nejša dolžnost vsakega voditeljstva. Zato le prosi visoko zbornico, da naj blagovoljno sodi o njegovem delovanju in ga podpira, ako pride v položaj, da bode moral predsedovati. (Pohvala in ploskanje.)
Državna podpora za trgovinsko mornarico.
Razven volitve podpredseduikove in nekaterih dopolnilnih volitev, ki so se vršile za njo, bilo je na dnevnem redu poročilo budgetuega odseka o državni podpori za trgovinsko zbornico, ki je prišla po odložitvi volitve kot prva točka v razpravo. Jako obširno je o tej stvari govoril dalmatinski poslanec 15 o r č i č , ki je tožil, da vlada ni skrbela za to, da bi se bile lesene ladije sčasoma premenile v železne in jadra uadomestovala s parom.
Prejšnji trgovinski minister Baeijuehem .je sicer za povzdigo brodarstva dovolil nekoliko državne podpore, ali ta podpora ni bila zadostna. Pa tudi s pričujočim zakonom ne bode dosti pornagano. Treba je vzbuditi novo brodarstvo, ob jednem pa skrbeti, da morejo tudi ladije na jadra obstati.
Pričujoči zakon le deloma rešuje to nalogo. Podpora je premajhna in le začasno pospešuje brodarstvo. Tudi konzularstvo ni primerno urejeno in naši brodarji nimajo nobenega zaupanja do konzulov.
Konečno priporoča, da naj se znižajo konzu-Iarske in ladjiške pristojbine, ter ob jednem osnujejo podporne blagajnice za invalidne brodarje.
Drugi govornik je bil tržaški poslanec B u r g-staller, ki je govoril v euakem smislu ter na-svetoval naslednjo resolucijo: »Vladi se naroča, 1. skrbeti za preosnovo konzularnih tarifo v, 2. drž. zboru prej ko mogoče predložiti načrt zakona o premeinbi ladjiškib pristojbin (Hafengebiibren).
Za njim je B i a n k i n i v hrvatskem govoru proslavljal dalmatinsko brodarstvo, ki je slovelo že v predavnih časih ne samo po svojih izvrstnih brodarjih, ampak tudi po številu svojih ladij. Ko je pričel govoriti nemški, nastal je smeh ua levici, govornik umolkne in Vašaty zakliče: »Kaj se smejate? Vi ste smešni s svojo nemško omiao!" (Ugovarjanje na levici.) Brzeznovski: »Nemci ne plačujejo sami davkov." Vašaty: »Sram Vas bodi, tako se obnašajo le židje!" Ko se je šunder polegel, nadaljeval je Biankini svoj govor po nemški in priporočal vladi, da naj toplo podpira brodarstvo ter zakon raztegne tudi na maojše ladije.
Za njim so se vršile volitve podpredsedniku in dopolnilne volitve v razne odseke, potem sta govorila o brodarstvu še Stal i t z in Spinčič, ki je tudi svoj govor pričel najprej hrvatski, potem pa ga nadaljeval nemški. Pojasnoval je žalostne
LISTEK.
Pripovedka o mačku.
Spisal Janko Barle.
Živel je star gospod. Kje je živel, je vse jedno, če povem, ali ue. Zval se je Tikec. Oženjen ni bil nikdar, zato je povsem naravno, da ni imel niti žene, niti otrok. Nit, zato je pa bila pri njem stara gospodična Konštancija — njegova sestra. — Ne vem, ali je ona posnemala svojega brata v tem, da ni mislila na ženitev, ali se pa tudi ni hotel z njo vkleniti nobeden v sladki zakonski jarem, pa saj to ne spada na stvar samo. Dosti — živela sta skupaj složno svoje stare dni.
Drugih hišnih prebivalcev ni bilo, kakor če omenim lepega lisastega mačka Jokca. Bil je res lepa žival svojega plemena Jokec. Glavna barva bila mu je bela, a po telesu je imel velike črne in ru-javkaste lise, in dolg čern rep, katerega je nosil vedno lepo kviško kot sabljo. Oči so mu bile velike, prav mačje in iz njih je odseval živi ogenj. In oni dolgi ščetinasti brki podali so se mu, da ni moči bolje, posebno takrat, ko jih je s svojo mehko ča-pico pogladil. Povsem naravno, da je takova žival morala uživati ljubezen starega gospoda Tikca in stare gospodične Konštancije. Pri mizi ni nikdar manjkal in najbolji zalogajčki romali so vedno v
njegov razvajeni želodček. Spal ali dremal je vedno na mehkem podglavniku, katerega mu je dejala ljubezen gospodične Konštancije v ličen jerbašček. Nu še večkrat je pa počival v naročju stare gospodične iu prav godilo mu je, ko so ga gladile njene mehke roke. Seveda, da ni vršil svojega krvavega opravila, katerega vrše drugi mački — namreč, da bi miši lovil. Kako bi moglo to biti, da bi si maček Jokec zamazal svoja lepa majhena ustenca z grdimi miši. Za tako opravilo bil je on prvič prelen, a drugič, da mu to onemogoči, da bi se vendar kedaj obudila v njem speča mačja narava, privezala mu je gospodična Konštancija na modrem traku majhen zvonček, kateri naj bi naznanil vsaki miški nevarnost, ko se je Jokec bližal. In tako je bil vendar jeden maček ua svetu, kateri je nosil, kakor so miši v svoji glavni seji zaključile, okrog vratu zvonček, a to je bil maček Jokec gospoda Tikca in gospodične Konštancije Tikčeve.
Maček Jokec ni hodil iz sobe, a če je šel, bil je vedno v skrbni družbi gospodične Konštancije, tako, da si nisi mogel misliti gospodičue brez Jokca, niti Jokca brez gospodične Konštancije. Seveda, da se mu ni upal nobeden zameriti. Takovega nesrečnika spremljevalo bi do groba sovraštvo stare gospodičue.
Zbralo so je jedenkrat pri gospodu Tikcu lepo društvo. Bili so prav dobre volje in šala se je vrstila za šalo. Da ni manjkalo niti mačka Jokca pri mizi,
se po sebi razume. Na koncu, ko je bilo že smeha dosti, vzdignil se je debeljušasti gospod Trebuhovič, hvalil je mačka Jokca, a na koncu je pa rekel tako le:
»Slavna gospoda! Videli ste pač že marsikaj na svetu, vendar dvojim, da to, kar mislim sedaj pokazati. Vidite maček gospoda Jokca je prav lepa zverka in posebno pametna in gospod Tikec in gospodična Konštancija pozuata ga prav dobro. Kaj mislite, gospoda, in kaj misliš ti, prijatelj Tikec, ali bi prinesel Jokec na mizo polič vina?"
»Ni možno, ni možno!" — oglasili so se v jednem glasu gosti, gospodična Konštancija in gospod Tikec.
»In vendar je možno" — odgovoril je zadovoljno gospod Trebuhovič, obrisal si znoj na licu in mastnih podbradkih in se veselo nasmehnil. — »Jokec bode prinesel na mizo polič vina."
»To pa že ne bode" — zglasili so se zopet vsi.
»Ce hočete pa pokažem. Ali dovolite, gospodična Jokcu, da nosi polič na mizo ?"
»Od srca rada" — odgovorila je gospodična Konštancija in se v duhu veselila nove slave, katera bode doletela njenega milega Jokca.
»Dobro, tedaj pozor!" — dejal je moško gospod Trebuhovič. Vzel je na mizi poln polič vina, zavezal ga v majhen prtič in postavil na pod. Iu tedaj je ljubeznjivo pogladil Jokca po hrbtu in ga
razmere brodarstva v Istri in omenjal, koliko si deželni zbor isterski prizadeva, da bi zboljšal »tanje obrežnega in trgovinskega brodarstva v' Istri. Ali
vse dotične prošnje njegove bile so brez vspeha; zlasti se postavnim potom nič ni zgodilo, dasi "je brodarstvo v mnogih krajih edini zaslužek dotičnega prebivalstva. V mali Danski se je že pred 20 leti veliko več zgodilo za trgovinsko brodovje, kakor v naši mogočni Avstriji, ki hoče to brodarstvo menda tudi zdaj le zaradi tega podpirati, da bi mu bilo o svojem času v podporo iu pomoč. On hoče sicer glasovati za pričujoči zakon, toda v nadi, da se v prihodnje kaj več stori za trgovinsko mornarico.
Interpelacije.
Prečitalo se je potem še nekaj interpelacij. D i p a u 1 i in konservativni poslanci tožijo finančnemu ministru, daje premalo goldinarskih bankovcev in ga vprašajo, ali je res, da se imajo odpraviti in kako jih hoče nadomestiti? Bulat interpelira učnega ministra zaradi nekega ukaza, ki je došel učiteljskemu društvu v Zadru; Spinčič pa zahteva od ministerskega predsednika in notranjega ministra odgovor na nekatere že v prejšnjem zasedanju stavljene interpelacije.
V današnji seji došlo je zbornici pismo bivšega ministerskega predsednika grofa Taaffeja, v katerem se predsedništvu zahvaljuje za njegovo blagohotnost in ustrežnost; podpredsednik naznanja, da se je predsednik pri tej priliki zahvalil grofu za podporo, katero je tudi on vsaki čas skazoval predsedništvu in zbornici.
Skep seje je bil uri popoldne. Prihodnja seja bo v torek dne 28. t. m. ter pride v razpravo tudi že zakon o preosnovi deželnega brambovstva.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. novembra.
Izjemne naredbe na Češkem. Odsek za pretresovanje izjemnih naredeb na Češkem je zopet začel svoja posvetovanja. V petek se je v odseku končalo čitanje aktov, s katerimi se utemeljuje odprava porotnih sodišč. Dvorni svetnik Holzknecht je navajal slučaje, ko so se v političnih kazenskih pravdah oprostili od porotnikov očividni krivci. Potem so se nadalje razločevali akti, o katerih se se bode razpravljalo v javnih in o katerih v tajnih sejah. O tem je bil jako živahen razgovor. Seje odsekove sta se udeležila tudi ministerski predsednik in pa minister notranjih stvarij. Pojutršnjem ima odsek zopet sejo, ki pa bode javna. V njej se bode razpravljalo o vseh aktih, kateri so se odločili za razpravo v javni seji. Pozneje bode pa še jedna tajna seja, v kateri se bode o drugih aktih posvetovalo. Da se večina izreče za potrdilo izjemnih naredeb, je gotovo. Sedaj so zanje posebno levičarji, ker imajo odločilno besedo pri vladi.
Duvalizem pri dvoru. Mažari so se jako izpodtikali nad tem, da so pri raznih dvornih slav-nostih na Ogerskem funkcijonirali tudi avstrijski
prinesel tja k poliču. Vseh oči najbolj pa gospodične Konštancije in gospoda Tikca gledala so zvedavo tja na pod, kaj bode sedaj. Gospod Trebu-hovič pogladil je še jedenkrat Jokea, ali v onem trenutku pograbil ga tudi z izvanredno spretnostjo iu hitrostjo za rep in ga vzdignil visoko v zrak. Culi so se vskliki: joj joj, a gospodična Konštancija držala se je jedva zavedna na svojem stolu in kričala: neusmiljenež, neusmiljenež. Vendar gospod Trebuhovič ni več spustil mačka, kateri je žalostno mijavkal in mahal s čapicami po zraku. Spuščal ga je počasi in oprezno zopet doli, kjer je bil polič v prti, dokler se ni maček prtiča dotaknil in ga z vso močjo z čapicami in zobmi pograbil. Gospod Trebuhovič počel je zdaj zopet vzdigovati mačka, kateri je držal prtič in v njem polič, vzdigoval ga višje in višje, dokler ga ni naposled prinesel na mizu in še le tedaj je mačka spustil, kateri je strelovito pobegnil skozi odprto okno. Gosti so se smejali, gospod Tikec pogledoval je boječe gospodično Kon-štancijo, ona si je brisala debele solze, a gospod Trebuhovič se je zadovoljno pogladil po čelu in rekoč, kaj vam nisem rekel, da je .Tokec dečko, da bo prinesel vino — odvezal prtič in si natočil poln kozarec vina iz onega poliča.
Kaj hočemo, taka je bila, gospod Trebuhovič je rešil svojo nalogo, Jokec tudi, le gospodične Konštancije ni bilo tako lehko potolažiti.
»Uboga, lepa živalica, če pride takomu neusmi-
dvorui dostojanstveniki. Posebno ob otvorjenju sedanjega državnega zbora po volitvah so bile neprijetnosti, ker so se starostni predsedniki branili peljati poslance v kraljevi dvorec. Te dni pa se je objavila najvišja odločba, po kateri bodo zanaprej pri tacih slavnostih, ako se tičejo samo Ogerske, funkcijonirali le ogerski banderarji, kakor pri kronanju, otvorjenju iu zaključenju državnega zbora, vspre-jemu ogerske delegacije, pri narodnih slavnostih in prisegah in obljubah višjih svetnih in duhovnih dostojanstvenikov. Pri renuncijacijah povodom porok v cesarski rodbini imajo vselej biti tudi člani ogerske vlade in se imajo vse stvari, ki so kaj v zvezi z redom o prestolonasledstvu, uradno naznaniti tudi ogerski vladi. To je pač nov mažarski vspeh in popolnjenje dualizma.
Civilni zakon na Ogerskem. Temeljito pisana spomenica kardinala Schlaucha je kaj neprijetno diruola liberalce ogerske. Nekdo iz vladnih krogov je hitro izdal neko brošuro, v kateri odgovarja na kardinalovo spomenico. Odgovor se mu ni posebno posrečil. Pisatelj hoče zakon razdeliti v dva dela, v moralični in verski, ki pripada cerkvi, in civilnopravni, ki pripada državi, in iz tega hoče izvajati potrebo civilnega zanona. Glavni namen tej brošuri je pa, ko bi bilo moč, narediti razpor mej škofi. Tako piše, da ves drug duh preveva spomenico kneza primasa, katera se še ni priobčila, ali je, kakor se kaže, pisatelju znaua. Primasova učenost se povzdiguje in kardinal Schlauch pa ponižuje v pravega nevedueža. Konečno se obrača pisec brošure tudi do jagerskega nadškofa Samasse in ga pozivlje, da bi se on postavil na čelo borbi proti črni reakciji. Prepričani smo, da ta knjiga ne bode dosegla svojega namena in da se cerkveni dostojanstveniki ne bodo dali premotiti z nobeno priliznjeno pisavo. Fraze o narodni cerkvi tudi ne bodo nikogar pre slepile.
JProtijezujitski zakon v Nemčiji. Po-juteršnjem pride v nemškem državnem zboru predlog katoliškega centruma o odpravi protijezujitskega zakona v prvem branju na vrsto. Upanja je precej, da državni zbor sprejme ta predlog. Poleg katoliškega centruma bodo zanj glasovali Poljaki, socijalni demokratje in nekateri divjaki, vkupe blizu 180 poslancev, morda pa še več. Temu predlogu se bodo pa najbolj upirali narodni liberalci. Odločevali bodo pa najbrž demokratje in svobodomiselna ljudska stranka, o katerih se ne ve, kako se še odločijo. Toliko je gotovo, da katoličani prej ali slej zmagajo s svojim predlogom. Seveda se je bati upora zveznega sveta, katerega člani baje niso posebno naklonjeni kakemu milejšemu postopanju proti jezujitom. Liberalni listi seveda že strašijo prebival • stvo z nevarnostjo, ki preti od jezujitizma. Protestantska evangeljska zveza že tudi dela na vse kriplje.
Dolžni poslanci. Odsek italijanske zbornice je priobčil imena poslancev, ki so dolžni raznim bankam, katerih dolgov pa najbrž nikdar ne porav-
ljencu v roke!" — je vzdihovala in zmerjala gospoda Trebuhoviča, katerega pa niso nič kaj genile njene besede, nego je veselo praznil kozarec za ko zarcem in zabaval društvo.
»Bog ve, kje je neki moj Jokec? — vskliknila je uajedenkrat gospodična. »Kaj bode, če se živalica več ne vrne. Jokec, Jokec!" —klicala je pri oknu, odšla venkaj, da ga poišče, vendar bilo je zaman. Društvo se je razišlo in Jokca še ni bilo.
In ni ga bilo niti zvečer, niti drugega dne, vse iskanje bilo ie zaman. Se le četrtega due priplazil je domov ves izstradan, zamazan in tudi zvonček je zgubil. Gospodična Konštancija ga je pomilovala, kar se je dalo, prinesla mu, kar je bilo najboljega v hiši, umila ga in tudi nov zvonček z modrim trakom se je našel.
Mislil bi človek, stvar se bode poravnala, vendar ni bilo tako. Jokec ni bil več stari Jokec iu kar miru ni imel več doma. Vse laskanje in pazljivost gospodične Konštancije bila je zaman. Ušel je, kedar je le mogel. Na svojem begu seznanil se je namreč z lepo družico svojega rodu in v njem se je obudila zopet stara močja narava. Potepal se je okoli in se vračal vselej domov zamazan in lačen, prav tako kakor je pel naš pesnik: »Prišel je domov ves zaspan, Ko mežnar odzvonil je dan".
Naposled je lehko dovršiti celo povest o mačku Jokcu, kateri se je počel naposled celo s tatvinami
najo. Barani je dolžen 375 000 lir, Buccari 100 000 lir, de Lieto 13.800 lir, £ini Luigi 11.455 lir, Elia 21.000 lir, Menotti %if>aldi 3£$.000 Ur, Ricciotti Garibaldi 9500 lir, Gai^pletro 40.081 lir, I^mtagna 9050 jir, Narduci 2,442.523 lir, 'Pauattopi 1612 lir, Plebano 29.540 lir, Quartie»i 92.000 lir, knezSciarra 3,023.710 lir, Valle 152 000 lir, 4rbub 31.675 lir, Billi 8000 lir, Crispi 244.000 lir, Martini Ferdinand 70.000 lir. Pair 50 000 lir in gardi 100 000 lir. Dolžni so bili največ pri propaii rimski banki, potem pa pri narodni, sicilijski in neapoljski banki. Menice so se jim vedno podaljševale. Nekateri poslanci so dali nekako pojasnilo o teh dolgovih, drugi pa nobenih. Crispi se je hudoval, da se je odsek mešal v privatne stvari, in povedal, da je dolg naredil kot minister, da je plačal primanjkljej časopisa »Rifurma". Zavezal se je bil, da plača dolg, ko zopet stopi v zasebno življenje in je res precej že plačal. To pojasnilo pa pač mnogim ne zadošča.
Zgodovinska drobtiiia.
Simon Jožef Pornat.
Ako prideš kdaj v Ljutomer, prijazen trg na slovenskem Štajerskem, oglej si v tamošnji svetovalnici med drugimi znamenitostmi tudi veliko sliko, predstavljajočo duhovnika, ki s svojimi oboroženimi farani odhaja v boj proti ogerkim vstajuikom. Ta slika, še precej dobro ohranjena, je s svojim napisom že marsikaterega zgodovinarja preslepila, daje trdil, kar ni in ne more biti res. Napis se namreč glasi:
»Gott zu Lob und Ehr, und eiuem evvigen Gediichtniss ist diese Tafel von mir Simon Pornath, Pfarrer allda, anhero resclvirt und verehret vvorden, dievveilen ich mich zur Zeit der hungarischen Re-bellion des 1683er Jahrs iu allen Begebenheiten sovvohl, als in denenselben vorbeygegangenen Occas-sionen und Scharmiitzeln meiner geistlichen Schul-digkeit gemiiss, ja auch in oftmahligen, hochsten Lebensgefahren und aller AVilleu zur Rettung vieler christkatholischen Seelen als ein geistlicher Seel-sorger alleuthaiben freywillig dargestelit und zu ge-niessen geben hab, und nebst Allen durch vvunder-bare Schickung Gottes (Gott sey Lob) von allen gegeuvviirtigen Uebeln und Ungliiek giinzlich be-hiitet und bewahrt wordeu bin. 1690."
Iz tega napisa, zlasti pa iz besed »Pfarrer allda" sklepali so Sim. Povoden,1) Ant. Krempl,2) Hofrichter,3) Janisch4) in drugi, da je Simon Pornat, katerega slika predstavlja, se kot župnik v Ljutomeru leta 1683 proti Krucem hrabro vojskoval. Tudi pisatelj teh vrst je v svojem spisu: »Kruci na slovenskem Štajerskem", priobčenem v »Slovenskem Gospodarju" leta 1880 in ponatisnjenem v »Lapajue, Zgodovina štajerskih Slovencev" isto trdil. Ker se
')	Rokopis v dež. arhivu v Gradcu.
3)	„Dogodivšine štajerske zemlje", str. 190.
3)	»Luttenberg', str. 63.
*)	Top.-stat. I,exikon v. St., II., 144.
baviti v društvu svoje ljubice, dokler je ni naposled skupil. Naš cerkovnik imel je prav lepe kunce,;' ali domače zajčke, katere je zasledil tudi Jokec in jednemu za drugim zavil vrat. Cerkovnik Nikola, dober lovec, zasledoval ga je dolgo, vendar zaman. Naposled ga je pa vender jedenkrat po noči zasledil na svojem dvorišču, puška je bila pripravljena, pomeril jo, sprožil, vendar maček je odnesel pele. Dobil je pošteno, vendar toliko moči je še imel, da se je pri-tepel do doma. Gospodična Konštancija našla ga je drugega jutra vsega pobitega na hišnem pragu. Njeno dobro srce je hitro odpustilo staremu grešniku, pozabila je vse in ga počela zdraviti, kar se je dalo. Vender ni šlo. Teden dnij po vlačil se je še po hiši, jed mu ni dišala, dokler ni naposled na veliko žalost gospodične Konštancije poginil. In tako sta ostala gospod Tikec in gospodična Konštancija brez svojega mačka Jokca.
Ce ima gospodična Konštancija sedaj zopet ka-kovega ljubljenca, ne vem, tako lepega kot je bil bivši Jokec bode težko dobila. Ce pridete kedaj do nje, osvedočili se bodete lahko sami kako in kaj, le prosim nikarte povedati, da je Jokca ustrelil cerkovnik Nikola, ker je on meni to povedal kot tajnost, a ne bi se rad zameril gospodični Konštan-ciji. Bog varuj, da bi ona to zvedela l Nikola ne bi imel nikdar več miru.
je pa pozneje iz izvirnih listin prepričal, da Simon Pornat ni nikdar v Ljutomeru župnikoval, zdi se mu primerno, da zgodovinski resnici na ljubav svojo nekdanjo trditev javno prekliče in celo stvar razjasni.
Simon Pornat ni mogel ne leta 1683 in tudi ne poprej ali pozneje biti žu.pnik v Ljutomeru, kajti znani so nam vsi tedanji ljutomerski župniki, a med njimi ni imenovanega Pornata.
Od leta 1673 je v Ljutomeru župnikoval Gre-gorij Grahovec, ki je bil leta 1681 odstavljen. Se-kovski škof je ua to prezentiral Friderika Frie-sacher-ja »J. V. Doctorem", a ta je »plerumque mente captus et corruptus", kakor poroča lipnički dekan in župuik Jakob Dobler dne 5. oktobra 1682 sekovskemu škofu, odšel „ohne behiette dich Gott, das man dato nicht vvaiss, vvo er ist". Dušno pa-stirstvo je med tem opravljal kaplan Peter Šumi, ki pa ni stanoval v farovžu, „so ganz vnbe\vohut ist", ampak v neki drugi hiši.
Že dne 24. julija 1682 je sekovski škof višjemu ■duhovniku v Lipnici javil, da je Friderik Friesacher, nekaj časa župuik v Ljutomeru, zaradi nezmožnosti prostovoljno rezigniral ter mu naročil, naj za Ljutomer razpiše konkurz in kateri bode »de maioritate votorum" spoznan za sposobnega, uaj ga vmešči.
Dotični konkurz se je vršil dne 26. avg. t. 1. „Weillen aber," poroča višji duhovnik škofu, »auss denen Concurrenten vnd Supplicanten sonsten Nie-mandt erschunen, alss der negstge\veste H. Dechant vnd Stattpfarrer zu Radkherspurg Andreas Sdeuiz, vnd auch diser von denen H. Examinatoribus nicht fiir sufficient, sondern den H. M. Stephanus Podt-chrastnig Capellan zu Wolfsperg, obzwar abvvessent, iedoch vveillen er alss ein Supplicant schon vorhin vnlengst z\veymall in similli concursu gewessen, vnd sovvol von gueter wissenschaft alss Priesterlichen Wandl, vnd anderen nothwendtigen Qualiteten guete specimina envissen hat, vor anderen daliin tauglich befundten vnd resolvirt."
Vsled tega je Štefan Podhrastnik že početkom septembra 1682 došel v Ljutomer, da bi župnijo prevzel, a ker je našel vse zanemarjeno in zadolženo, ni maral za podeljeno mu župnijo, ampak se je vrnil na prejšnjo kaplanijo v \Volfsbergu. Višji duhovnik je na to poslal v Ljutomer križevskega kaplana Franca Ks. Senny-a. Ta je kot začasni župnik služboval ondi do julija 1686, potem pa je odšel za župnika k Sv. Marjeti niže Ptuja.
Kakor doslej, ue zasledimo tudi pozneje Simona Pornata kot župnika v Ljutomeru, pač pa v obližju, in sicer pri Mali Nedelji in Sv. Križu.
Že dne 17. avgusta 1682 je v krstni knjigi župnije Sv. Jurija ua Ščavnici kot krstitelj naveden: „Sim. Jos. Pornath, vicarius ad Parvam Domini-cam", kar kaže, da je leta 1682 Simon Pornat služboval pri Mali Nedelji. In tam je ostal do leta 1687, kajti med prosilci, ki so se po smrti župnika Simona Faudlerja januvarija 1687 za župnijo Svetega Križa na Murskem polju oglasili, naveden je tudi Simon Jožef Pornat, vikar pri Mali Nedelji. V svoji dotični prošnji povdarja Pornat, da je služboval tri leta med krivoverci v Neuhaus-u na nižjem Ogerskem „cum summo corporis periculo", kjer ga nek luteran po glavi udaril in zelo ranil. Ker si ondi ni bil več življenja svest, odšel je na slovensko Štajersko, kjer je dobil malonedeljsko duhovnijo, katero že čez štiri leta oskrbuje. Med tem .je bil tudi dve leti „inter pestifores espositus". Dohodki pri Mali Nedelji pa so tako pičli, da ne more sebe in svoje stare matere preživiti. Zato prosi, da bi mu škof pobelil župnijo Sv. Križa. To se je tudi zgodilo, kajti že 6. februvarija 1687 ga je sekovski škof Janez Ernst prezentiral, višjemu duhovniku in župniku v Strassgangu, dr. Francu Drcerju pa naročil, naj ga inštalira.
Koncem februvarija 1687 se .je Simon Jožef Pornat preselil k Sv. Križu, kjer je umrl due 25. januvarija 1692.
Po tem takem je dal omeujeno sliko Simon Jožef Pornat napraviti leta 1690 kot župnik pri Sv. Križu v hvaležen spomin, da ga je Bog 1.1683, ko je kot malonedeljski vikar s svojimi farani odbijal napade Krucev vsake nezgode obvaroval.
Kdaj in kako je ova slika, ki je brezdvomno visela v cerkvi Sv. Križa, prišla od tam v Ljutomer, ni znano; najbrž se je to zgodilo za cesarja Jožefa II., ki je ukazal vse posvetne slike iz hiš božjih odstraniti.	M. Slekovec.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 27. novebra.
(Imenovanje.) Avskultant g. Hubert Wagner je imenovan pristavom okrajnega sodišča v Idriji.
(Služba notarjeva je razpisana v Cerknici.
(Znižane vozne cene na dolenjski železnici.) Dne 28. t. ni. bodo za deske in stavbeni les kateri se pošilja po južni železnici v Trst, stopile naslednje takse v veljavo: iz Dobrepolja se bode plačalo za vagon lesa 10.000 ki. 43 gld., iz Velikih Lašč 43 gld. 90 kr., iz Orteneka 45 gld. 30 kr., iz Ribnice 46 gld. 30 kr., iz Kočevja 56 gld 30 kr.
(»Deutsche Waclit") se odlikuje z visokim znanjem deželnega reda. Govoreč, da se je Jurtela odpovedal namestništvu deželnega glavarja, resno priporoča Nemcem, da naj se pri novi volitvi namestnika deželnega glavarja nikar ne ozirajo na Slovence, ker ni v šolskem svetu za celjsko okolico nobenega Nemca. Vidi se, da učeni gospodje pri »Deutsche \Vacht" še ne vedo, da deželnega glavarja in njegovega namestnika imenuje cesar. Taki ljudje pa še svojo modrost vrivajo Slovanom.
(Slovensko gledališče.) Včeraj popoludne uprizorila se je že zdavnej zastarela, malo vredna Kotzebue-va burka „Zmešiijava nad zmešnjavo". Gledišče ni bilo baš ravno dobro obiskano in igra tudi druzega ne zasluži. Gospa Borštnikova odlikovala se je tudi včeraj z dovršenim igranjem, v tem ko je g. Borštnik nekoliko zaostajal. Pohvalno omeniti tudi g. Verovška, gospico Nigrinovo in Slav-čevo; g. Urbančič pa nikakor ui zadoščal. — Včerajšnja repriza opere »Stari ženin" se je zvršila prav dobro. Pohvaliti nam je posebno gspdč. Le-ščinsko ter gg. Vašičeka in Nollija. V obče bi pa opozarjali celi ensemble, da mora vladati pri repri-zah ravno tista skrb in natančnost, kakor pri prvi uprizoritvi. — Slišali smo, da je bila včerajšnja predstava te opero zadnja v tej sezoni; pri izvrstnih njunih vspehih bi bilo pač želeti, da bi ne bila zadnja.
(Porotne sodbe.) V Celju pridejo v tem porotnem zasedanju še na vrsto: dne 2. decembra Ha-južič Andrej in Peter zaradi uboja, dne 4. decembra Ahting Janez in Stepišnik Jožef zaradi ropa; Selinšek Franc zaradi uradnega poneverjenja; dne 5. decembra Jakob Kuraj zaradi poskušenega umora in Lenart Jožef zaradi ropa.
(Prememba v finančni službi ua Štajerskem.) Glavni davkar g. J. Koniček je stopil v pokoj. Začasno bode glavni davčni urad vodil davkar iz Brežic, A. Rohrer.
(Miklavž) gotovo že premišljuje te dni, s čim bi letos razveselil pridne otroke. Glave naj si nikar ne beli, saj se mu ponuja na stotine darov iu darilc. Zlasti toplo pa se mu priporoča mladinska knjižica »Pomladni glasi", katerih nekaj izvodov še ni tam, kamor je namenjena — v rokah slovenske mladine. — Kadar bo torej polnil svoj koš hodeč po Ljubljani od prodajalnice do prodajalnice, oglasi naj se še v »Katol. knjigarni" kjer lahko dobi II. in III. zvezek »Pomladnih glasov" po 20 kr., kart. pa po 30 kr.
(Požar,) Dne 26. t. m. je zgorelo gospodarsko poslopje Uršule Repovš v Gaberjelu, politični okraj krški. Škode je 630 gld. Posestnica je bila zavarovana za 400 gld.
(Premeščen je) g. Vaclav N 1 e z i u e k, c. kr. okrajui zemljemeree v Kopru, v enako službo v Gorico.
(Odlikovanje.) G. dr. Aleksander Zenkovich, c. kr. okrajni zdravnik v Gorici, dobil je naslov cesarskega svetnika.
(Pravda pred kasacijskim sodiščem na Dunaju.) Znano je »Slovenčevim" čitateljem, da je bil obsojen meseca aprila vrednik »Soče" pred porotniki v Gorici radi razžalenja časti c. kr. profesorja Babscha. Dr. Laginja, zagovornik vrednikov, podal je ukor proti razsodbi pred porotniki. Dne 25. nov. je bila obravnava ua višem mestu pred kasacijskim sodiščem na Dunaju. Navzoča sta bila gg. zagovornik in vrednik. Izid nam ni še znan.
(Misijon.) Na Goriškem blagovolili so nakloniti v obilni meri vneti čč. gg. dušni pastirji dobroto misijona svojim duhovnjanom. V adventu bo misijon na Travniku v Gorici. V Cerničah prične s I. adventuo nedeljo. Trajal bo celi teden. Vodili ga bodo čč. gg. lazaristi iz Ljubljane. Bog daj obilo sadu!
(Goriške razmere.) »Soča" se vojuje s »Primorskim Listom", s »Slovencem", s »Slogo". Vsekako žalostno, brezplodno delo, ki jasno osvetluje goriške žalostne razmere ter resno svari merodajne kroge, da zastavijo še pravočasno svoj veljavni in vplivni »veto", izvlečejo zavožen voz zopet na pravo pot, združijo nesložne Goričane — predmet zasmeha nasprotnikom — v jedeu, za vero in narod plam-tečih mož tabor, ter jih napeljejo k skupnemu ka-toliško-uarodnemu delu v prospeh Goriški iu celi že tako zaničevani in teptani Sloveniji. Križem roke držati je sedaj na Goriškem izdajati vero, gubiti narod 1 Da bi ne pisali zaman !
(V Plaveh) pri Soči med Solkanom in Kanalom namerava zgraditi Fr. Mulitsch osrednjo tovarno, po koji bi oskrboval Gorico z električno razsvetljavo ter dobro pitno vodo iz potoka Mrzleka pod Sv. Goro. Da bi že ne ostalo pri večnih načrtih in razmišlje-vanjih, kako oskrbeti Gorico z obilno in dobro pitno vodo. Že leta spravljajo v Gorico vodo, a še danes trpi na velikem pomanjkanju.
(Zadnja »Sloga") molči o »Slovencu", kakor bi ne životaril več. V svoji premetenosti izogiba se vsemu, kar bi jej utegnilo gmotno škoditi. Načel, načel manjka, zato zastavila si je nalog, družiti katoličane in liberalce, zgnjesti jih pod jedeu brez-bSjen krov: »narodno politično poštenost". Do svrhe ne bo dospela nikdar, ker družiti hoče elemente ne-družljive. Kakor ni možno, imeti ob jednem in istem času, v jednem in istem kraju teme iu svit-lobe, ravno tako nemogoče, zlepiti v jedno celoto resnico in laž, zagovornike resnice in laži. Toliko za sedaj pol miši pol ptiču »Slogi".
(Iz pisarne slovenskega narodnega gledališča.) Dne 29. t. m. uprizori se prvikrat izvrstna burka „V e h e r j e v o 1 e t o v i č č e", prevedena po Lauf-sevi »Peurion Schuller". Vsebina tej igri je kratko ta: Privatije v najboljših letih pride z dežele v večje mesto ter hoče tam kaj izrednega doživeti. Zanima se pa posebno za blaznice ter je njegova največja želja, da bi prisoten bil pri kaki veselici, ki se priredi ubogim umobolnim v takem zavodu. Šaljivi slikar porabi z nečakom privatijeja to priliko ter pelje gospoda v navadno letovišče. Ker pa misli le-ta, da se nahaja v blaznici, se mu dozdevajoVvsi ljudje blazni, ter se pogovarja ž njimi, tudi kakor z blaznimi. — Da je uprav tu dana prilika za jako komične prizore, ni treba omeniti. — Pripravlja se za 10. decembra t. 1. popoldne »Snegulcica", s katero uprizoritvijo se hoče posebno otrokom napraviti primeren in vesel užitek.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 12. do 18. t. m. je bilo v Ljubljani 20 novorojencev, 2 mrtvorojenca, 15 jih je pa v tem času umrlo. Umrl je 1 za škar-latino, 1 za oslovskim kašljem, 4 za jetiko, 1 vsled mrtvouda, 1 za starostno oslabelostjo, 1 vsled nezgode in 6 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi so 4 tujci in 7 iz zavodov. Zbolel je 1 za škarlatico in 1 za legarjem.
(Pogorel je v Temenici »liribski mlin") v torek zjutraj ob 2. uri čez polnoči. Mlinar je pustil po nemarnosti prazne kamne teči in tako se je unelo. Posestnica M. Antončič je bila zavarovana za malo svoto.
(Pokopali) so v soboto rajno T. F a č i n i, po domače »B^ačinitovo mamo" iz St. Vida na Dolenjskem. Rajna je veliko trpela zadnje mesece, ker dvakrat jo je kap udarila, in je bila silno nadložua. V življenju je bila dobra in radodarna in skrbna gospodinja. Rada je tolažila bolnike na zadnjo uro, in marsikateremu je »luč držala", njej je ni prižgal nikdo. Našli so mrtvo v sobi. Naj v miru počiva!
(Kolera) se je pokazala v Kiseku na Ogerskem.
(Nevarno je zbolel) vsled pljučnice kanonik v Gradcu, preč. g. J. Wo h r, znan tudi pri nas vzlasti kot neumorno delavni predsednik katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Gradcu.
(Konzorcij sv. Janeza Nepomuka za razširjenje katoliškega tiska) se imenuje društvo, ki se je osnovalo v Kraljem Gradcu. Ustauovniki plačajo v petih letih 100 gld., pravi udje v desetih letih 50 gld. iu podporni udje na leto 2 gld. 50 kr. Denar se pošilja načelstvu društva v Kralj. Gradcu. Želeti je novemu društvu mnogo vspeha, ker na Češkem so katoliški listi še mnogo premalo razširjeni.
'C. kr. centralna komisija za umetnosti in zgodovinske spomenike) je izrekla željo, da bi se ue prelivali zvonovi, kateri so važni zaradi svoie oblike iu okrašave, ali zaradi starosti in zaradi
mojstra, ki jih je vlil. Ce se ubije tak zvon, da naj se, če je mogoče, kakemu muzeju. Ce se pa že mora preliti, naj se na uovi zvon preneso starega zvona okrašave in podobe, ki so večkrat velike umetuiške, tipologične, včasih tudi literarne vrednosti. Na zvon naj se pristavi tudi dan, mesec in leto, kdaj se je prelil.
(Vtopila) se je Marijana Cudert iz Prema. Dne 21. novembra jo je med pranjem napadla božjast ter vrgla v vodo.
(Stoletni čevljar.) V Berolinu je te dni čevljarski mojster Prenzler obhajal svojo stoletnico. Od 5. decembra 1921 je meščan berolinski. Premoženja sicer nima, ali vendar dosedaj ni od mesta vzel nobene podpore, to pa jedino zaradi tegaj da ne zgubi volilne pravice. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je tudi res še volil.
(Socijalisti in parlament.) „Vorwiirtsu piše v 236. štev. o otvoritvi bavarskega parlamenta: V četrtek se je pričel zbor s službo božjo iu vladnim govorom; s tem je bilo delo dneva končano, in to je veljalo 3000 mark. V petek se je volil predsednik zbornice, zapisnikarji itd., iu to je veljalo zopet 3000 mark. V soboto je bil kraljev imendan, torej počitek, kakor tudi v nedeljo. V ponedeljek je bila volitev odborov in komisij, zopet 3000 mark. Tako se zapravlja dragi čas, kliče „Vorwiirtsu, ter pristavlja, da vpeljejo življenje v parlament še le soci-jalui demokratje. Kaj bi odgovorilo neki glavno socijalno glasilo na to-le: .Kako ste zborovali vi „občani" v Curihu? Prvi dan ste se pogovarjali, kaj bodete počeli, in popoldne napravili ste sprevod. To je pa veljalo delavce 20.000mark! Drugi dan ste se znebili anarhistov, — zopet 20.000 mark! Tretji dan ste se zaradi tega kregali, ne zastonj, ampak za 20.000 mark! Dalje ste odobrili že davno sprejete resolucije, in slednjič ste napravili izlet in banket, in vsak teh dnevov je bil 20.000 mark drag. Socijalni demokratje bodo tedaj vpeljali v parlament delavno življenje!
Liga + 38.
(V Školji Loki) je bilo v preteklem poletju 92 tujcev, 9 iz Kranjske iu 84 iz ostalih avstro-oger-skih dežel.
(Porotna obravnava) zoper Alojzija Novaka, kateri je dne 30. avgusta v Šiški umoril Janeza Stenovea, se je radi njegove bolezni preložila. A. Novak je jetičen.
(Goveja kuga) v gobcu in ua parkljih je v Hrvatski in Slavoniji popolnoma prenehala, zato se sme iz cele Hrvatske in Slavonije v Kranjsko zopet uvažati in prevažati goveja živina, ovce, koze in prešiči.
(Avstrijske kose) so po vsem svetu znaue kot najboljše blago te vrste. V Avstriji izdela nad 80 tovarn ua leto blizu 9 milijonov kosa, srpov in slamoreznic. Do 8 milijonov se jih vsako leto proda v inozemstvo ter se skupi za nje 2'/2 milijona goldinarjev.
(Izvoz jajc v Nemčijo.) Od 1. januvarija do konca septembra tekočega leta se je iz Avstro-Ogerske v Nemčijo izvozilo 328.500 meterskih centov jajc.
(Honorar zdravnikov v starožituosti.) V Rimu v prvih časih njegovega postanka ni bilo profesije lekarjev in posel zdravnikov so izpolnovali grški ali azijski sužnji, ki so bili lastnina patricijev. Še le za cesarjev so se pojavili zdravniki iz profesije, in mej njimi tudi specijalisti, ki so dobivali za svoje svete ogromne honorare. Tako n. pr. Plinij stareji pripoveduje, da je trden prebivalec za ozdravitev gobne bolezni plačal zdravniku 200.000 sestercev. Pet najimenitnejših zdravnikov cb njegovem času
je imelo vsak po 240.000 sestercev letnih dohodkov. Stertinus, dvorni zdravnik cesarja Klaudija, je dobival za svojo službo 500.000 sestercev na leto in zraven mu je še toliko na leto nesla njegova privatna praksa. Ne jedeukrat so zdravniki zapustili po smrti kolosalne kapitale, kakor po deset milijonov sestercev.
(Kitajski čaj na Češkem.) Blizu Duhcova na Češkem baje nameravajo poskusiti z nasajanjem kitajskega čaja. Misli se, da je zemlja in podnebje okrog Duhcova posebno ugodno za pridelovanje čaja.
(Kandidatje se iščejo.) V francoskem mestecu Malo so te dni imele biti volitve za mestni zastop. Mestni prebivalci so pa tako malo željni po časti mestnega odborništva, da se ni oglasil nobeden kandidat. Zaradi tega so po časopisih in lepakih na uličnih vogalih naznanili, da se iščejo kandidatje. Ponudbe se pošiljajo mestnemu magistratu ali pa upravništvu dotičnih listov. Občinski sluga je tudi po ulicah z bobnom naznanjal omenjeno naznanilo. So li dobili potem kandidate, ne vemo.
(Spomenik z dežnikom in cilindrom.) Pariški kipar izdeluje kip pokojnega mestnega stavbenega ravnatelja, ki bode imel v jedni roki dežnik, v drugi cilinder, ker je pokojnika redkokdaj kdo videl brez dežnika in cilindra. Večina izvedencev v umetniških zadevah se nad tem jako izpodtika, misleč, da dežnik in cilinder nista pripravna, da se uveko-večita v kamnu.
Telegrami.
Dunaj, 20. novembra. Budgetni odsek je izvolil dr. Russa za načelnika.
Dunaj. 27. novembra. Poslednji bulletin o Schonbornu: Po noči pogosto kašelj vznemirjal, zjutraj velika utrujenost.
Sredeo, 2(5. novembra. Po vsej Bolgariji črno obrobljeni plakati naznanjajo, da se prvi bolgarski knez položi v bolgarsko zemljo. Ljudstvo prihaja po železnici, peš in na vozeh v Sredeo, kje so že danes vse hišo prenapolnjene. Knez Ferdinand je prišel iz Plovdiva.
Rim, 26. novembra. Senat je izvolil komisijo petih članov, da pretrese akte preiskave o goljufijah pri banki.
Berolin, 26. novembra. Državni zbor je izročil trgovske pogodbe s Srbijo, Rumu-nijo in Španijo posebnemu odseku v pretres.
Madrid, 27. novembra. Martinez Cam-pos je včeraj odpotoval v Melillo, da prevzame povelj ništvo.
Pariz, 27. novembra. Govori se, da bode Carnot poklical Bourgeoisa, da sestavi ministerstvo iz vseh republikanskih strank.
Pariz, 26. novembra. Oasimir Perier in Dupuy nečeta prevzeti sestave nove vlade in Carnot se je posvetoval z Meline-om.
Pariz, 26. novembra. Ministri so sklenili dati ostavko.
24.	novembra. Karlovska cesta 15
25.	novembra, novski pristan 15,
26.	novembra, sv. Petra cesta 57,
23.	novembra, oslabelost.
24.	novembra, prsna vodenica. — oslabelost.
Umrli so:
Ferdinand Oerinak, geometra sin, 4 leta, , škrlatica.
Avguštin Ham, sin poštnega sluge, Tr-želodčni in črevesni katar, 4 mesece star. Henrik Wanek, trgovski pomočnik, 30 let, vitima cordis.
V boln i šnici: Marija Koman, uboga, 77 let, starostna
Frančiška Orne, zidarja žena, 37 let, Miha Korošec, gostač, 71 let, starostna
Tu j c i.
24. novembra.
Pri Maliču: Albert Bele, pl. Striegel, Preiss, Theimer, Holzer, Briinncr, Mautner, Schweinburger, Reingruber, trgovci, z Dunaja. — Schnapek, trgovec, iz Berolina. — Baron Zimo pl. Cucagna, in E. Brainovič iz Trsta. — Turk iz Drago. — Rosmann iz Mengša. — Henrik \Veiglein, c. in kr. okr. glavar, s Krškega.
Pri Slonu : Teodor Weidne, nadzornik c. kr. državnih železnic ; Goldblatt, Rimler, potovalea ; Wassermann in Schiin-vvald z Dunaja. — Miletič iz Otočaca. — Stergulec iz Begunj.
—	llirschman, trgovec, iz Čakovca. — Kramer in Simon iz Boglara. — Baron Bilek, c. in kr. nadporočnik, iz Celovca.
—	Novak, knjigovodja, iz Železnikov. — Moravec iz Gradca.
—	Emil pl. Pachner, poročniK, iz Pulja. — Robert vitez Riederer, poročnik, iz Ljubljane.
Pri bavarskem dvoru: Jurij Kmetič. posestnik, iz Trzina. — Zoiuoni, Kabileti, vinotržca, iz Mori ja.
Pri avstrijskem caru: Schlosser in Hierlander iz Gradca. — Josip Milavc iz Rakeka. — Marija Milavc iz Grahovega. — Oršič s Krke.
Vremensko sporočilo.
a a a	Cas	Sta	n j e	Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
25	7. u zjut. 2. n. pop. 9. 0 7.VPČ	736	8 7363 737	4	-0 2 1-0 —1-6	si. vzh. M	oblačno n	j 000
26	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. »več.	735 6 7334 733 0	-7 0 —5-6 -8-6	brezv. si- jug	megla n	0 00
za	srednja temperatura obeh 2 3 in 9'6° pod normalom.			dni 0-2° in —7-2°,		oziroma
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakili bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(ios) 42 zobozdravnik
pri Hradcckega mostu I. nudstr.
^HSHSHSHSHSHS^ Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARMi
v Ljubljani.
^SS31 I Inomostske srečke■ pred2adnii
a 50 kr.
50.000
teden!
(58 19—12)
Srečke a 50 kr. priporoča J. C. MAYER.
g|Q I> u n a j s k a borza.
Dne 27. novembra.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	97	gld.	40 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka . . . .	97	.	20	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....11/	„	70	„
4% avstrijska kronina renta, 200 kron . .	96	.	io	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	995	„	—	.
Kreditne akcije, 160 gld................342	„	—	„
London, 10 funtov stri........125	„	—	-
Napoleondor (20 fr.)................I	n	li	'
Cesarski cokini....................«	»	-
Nemških mark 100.........61	.	<"'.«<
Dn6 25. novembra.
Ogerska zlata renta 4%.......115	gld. 75 kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	93	„	80	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	144	„	50	.
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	160	„	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........197	.	75	.
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4%	98	.	60	„
4% kranjsko deželno posojilo.....98	„	—	„
Kreditne srečke, 100 gld.......197	„	—	„
8t. Genois srečke. 40 eld.......68 „	50	„
4 % srečke dunajske parobrodne družbe .	138
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
8almove srečke, 40 gld........70
Windischgraezove srečke, 20 gld.....60
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	153
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2885
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	102
Papirnih rubeljev 100 ... . .	132
gld. -
. 35 . 25
25 50
kr.
75
jjT Nakup ln prodaja "£S vsakovrstnih driavnlh papirjev, arečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitk*. Kulantna izvršitev naroftll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„1 E B C IJ R"
Hfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
JU" Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh papirjev in vestni sviti za dosego
obrestovanja pri popolni varnosti nn ložonih glavnic,
iiuhi 011111 iu iiuniiuiiill oi(aioii)
i špekulacijskih vrednostnih
koiikor je mogoče visocega