OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU
ir.
IzTTŠuJemo TsakoTrtlin« llskoTlno
>
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 17, 1952
Za vsako ceno na delo v jekla! y Ohija 150,000 hrez dela
WASHINGTON, 16. julija—Stavka v jeklu traja 45 dni. Gre za najdaljšo in najdražjo dosedanjo stavko v jeklu. 1,500,00 delavcev je na cesti sirom Amerike. Konec stavke je imperativnega značaja za Ameriko, delavstvo in narodno obrambo, pravi direktor narodne obrambe Steel-man.
Zatrjuje se, da zvezna vlada ne bo čakala na izid medsebojnih pogajanj strank v Pittsburghu in so se culi energični izrazi, da bo pozvala obe stranki še enkrat v Belo hišo, iz katere ne bodo mogli ven, dokler ne bo dosežen sporazum.
Direktor narodne obrambe Steelman je pred dnevi pozval stavkujoče in lastnike tovarn naj se sporazumejo. Pogajanja so se sicer vršila in je bilo mnogo upanja, da pride končno do sporazuma. Upanje je bilo pokopano, in sta se obe stranki razšli.
Glede povišanja delavskih mezd ni načelnega spora. Delavske mezde bi se povišale za 25 centov na uro, delavci pa bi dobili še druge zahtevane ugodnosti.
Urad za stabilizacijo cen je pripravljen, da dovoli industriji jekla povišanje cen za okroglo $5 na tono—več ali manj. To se pravi, da bi bilo možno povišanje tudi preko $5.
Slej ko prej ostane riajspor-nejša in še nerešena točka "union shop," to je, da bi moral biti vsakdo, ki vstopi v službo jek-lam, unijsko organiziran.
V	tem vprašanju je vodstvo unije C.I.O. pristalo na nekatere spremembe. Nekatere manjše tovarne jekla so že sklenile nove mezdne pogodbe, pristale na formulo, da ob vstopu v službo vsak delavec postane član unije, ima pa nato 20 oziroma 30 dni časa za premislek, ali naj še ostane član.
V	državi Ohio je prizadetih kakih 150,000 delavcev, kr so brez posla. Med temi je 100,000 stav-kujočih jeklarjev, 50,000 pa takih, katerim je zmanjkalo dela vsled stavke v jeklu. Do sedaj uživa 45,000 brezposelnih brezposelno podporo, pričakovati pa je, da se bo število zvišalo.
ŠVICARSKE URE BODO DRAGE
BERN, Švica, 16. julija—Švicarski zunanji minister Max Pe-titpierre je obiskal ameriškega poslanika v Švici Richarda C. Pattersona in mu predočil, da je Švica zaskrbljena, ker je informirana, da bo Amerika naložila visoke carine na uvoz švicarskih ur v Ameriko. Glavni švicarski izvoz so znamenite ure, katerih dobra odjemalka je bila v pre teklosti Amerika.
Pobijanje nemškega nacizma
KARELSRUHE, Nemčija, 16. julija—Ustavno sodišče za Za-padno Nemčijo, ki ima svoj sedež v Karlsruhe, je prepovedalo vsa zborovanja, občne zbore, časopise in publikacije nove nacistične nemške stranke.
Vlada kanclerja Adenauerja je zahtevala od sodišča, da se proglasi nemška neonacistična stranka kot protiustavna. O tem predlogu ustavno sodišče še ni izdalo končnega sklepa, je pa izdalo več odredb, kakor zgoraj omenjeno, ki bodo onemogočale nemškim nacistom javno propagando in zavajanje Nemcev.
ČE SE MAČKI PRISODI DEDŠČINA
LOS ANGELES, 16. julija— Mrs. Thomas M. Manker je umrla v starosti 77 let in zapustila dve mački. Volila jima je $1,000 iz svoje zapuščine.
Zapuščinski sodnik je sodil o oporoki, ki je bila spisana na košček papirja in ki je določevala gornje volilo mačkama, da testament ni dal zadosti točnih navodil, kako naj se uporabi denar, namenjen mačakama. Mački torej ne bosta "jerbali."
ŠE VEČ POLIJA V AKRONU
AKRON, 16. julija—V otroško bolnico je bilo sprejetih na-daljnih pet žrtev polja. Skupno je obolelo na poliju do sedaj v letu 1952 v Akronu in okolici 135 oseb. V bolnici je trenotno na zdravljenju 83 od njih. V lanskem letu ob istem času je bilo le osem takih bolnikov v bolnici.
Redne seje
Jutri, v petek zvečer, se vrši redna mesečna seja društva Slovenski dom, št. 6 SDZ v Ameri-ško-jugoslovanskem centru na Recher Ave. članstvo je vabljeno, da se udeleži v polnem številu, ker je, več važnih zadev za rešiti. Pričetek seje je ob 7.30 uri.
Redna seja društva Washington, št. 32 ZSZ se vrši v petek zvečer ob 8. uri v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Vabi se članstvo na polnoštevilno udeležbo.
MED WASHINGTONOM IN MOSKVO
^'Casi pod demokrati so bili dobri;
zakaj bi šli v riziko republikancev?''
STALIŠČE TRUMANA ŠE VEDNO POKRITO Z NEGOTOVOSTJO
CHICAGO, 16. julija—Priprave za otvoritev demokratske konvencije so v teku. V četrtek 17. julija začne s sejami odbor, ki naj pripravi potrebno resolucijo glede demokratske notranje politike, predvsem pa glede civilnih pravic. Na konvenciji bo med prvimi spregovoril governer Illinoisa Stevenson, nastopila pa bo tudi vdova Elebnora Roosevelt.
do demokratov nam je bilo dobro; kdo naj torej riskira življenje pod republikanci in gre v negotovost ?
Ostra debata bo v vprašanju civilnih pravic, zlasti nebelokož-nega prebivalstva juga. Na izvajanju enakih civilnih pravic, tudi obveznim potom, stoji odločno predsednik Truman in vsi vidni demokratje. Truman se je za te enake pravice, ki so bile že leta 1948 program demokratske stranke, izjavil ponovno in z vso odločnostjo tudi za slučaj, da bi ameriški jug ogrožal enotnost demokratske stranke. Truman se je celo izjavil v tem smislu, da izvolitev ameriškega predsednika itak ni odvisna od juga.
Demokratska konvencija se formalno otvori prihodnji ponedeljek 21. julija ob 11:30 dopoldne. Pri otvoritvi bo navzoč tudi kardinal iz Chicaga nadškof Samuel Stritch. Konvencijo bo vodil predsednik demokratskega narodnega odbora McKinney.
Samo naprej— Truman
CHICAGO, 16. julija — Predsednik Truman in podpredsednik Barkley sta poslala na konvencijo v Chicago posebno poslanico.
Predsednik Truman pravi, da demokratje ne bodo izdali svojih principov New Deala ali Fair Deala in da morajo iti po svoji začrtani poti samo naprej.
Predsednik Truman v poslanici omenja zasluge demokratov, ki so postopoma iz velike depresije, v kateri so pustili republikanci Ameriko, privedli Ameri-kance do najvišjega blagostanja. Demokratsko stranko imenuje Truman največjo stranko sveta.
$1.678 DOHODKOV NA GLAVO
V^ASHINGTON, 16. julija— Povprečni letni dohodek Ameri-kanca bi bil $1,678 na leto, če se vzamejo za podlago dohodki iz meseca maja 1952. Po tej osnovi bi bil skupni letni zaslužek Ame-rikancev $263,000,000,000.
Dohodek Amerikancev v maju je bil za eno milijardo višji kot on za april in za celih 12 milijard dolarjev višji kot maja lanskega leta. Po tej lestvici se približuje ameriški dohodek v letu 1952 najvišji stopnji v zgodovini.
VETERANOM IZ KOREJE ENAKE PRAVICE
WASHINGTON, 16. julija — Predsednik Truman je podpisal zakon o pravicah veteranov iz Koreje. V bistvu bodo vojaki, ki so se udeležili bojev na Koreji vsaj 90 dni deležni istih ugodnosti, kot pa veterani iz druge vojne.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
ŠTEVILKA (NUMBER) 141
Vol. xxxv.—leto xxxv.
ELI KLISURIC
Včeraj zjutraj je preminil po dolgotrajni bolezni Eli Klisurič, star 60 let, stanujoč na 15019 Hale Ave. Rojen je bil v Žum-beraku na Hrvatskem, odkoder 3e prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je član HBZ, Srbske saveze in unije mašinistov pri New York Central železnici.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, preje Palovič, sestro ^rs. Mila Raplenovich in v starem kraju brata Petra in sestro Marto. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 11. uri iz pogrebnega Zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebo-Vzete in nato na pokopališče Calvary.
DEKAN JOHNSON NE ODNEHA
London, 16. julija — Dekan Johnson je govoril na sestanku Zveze prijateljev z Kitajsko in Je znova obtožil Amerikance, da hodijo na Koreji zastrupljevalno ^ojno. Trdil je, da je videl dokaze o tem na lastne oči, ko je
na Dalnjem Vzhodu. Mednarodni Rdeči križ ne more voditi preiskave, ker mu ni zaupati. O bivših taboriščih v Nemčiji po^ Hitlerjem, da je ta ustanova iz-poročila, da je bilo vse V ^Gdu, v Južni Koreji pa nosijo Njegovi člani .ameriško unifor-bio.
POSLUŠAJ ME, TODA NE GLEJ ME
INDIANAPOLIS, Ind., 16. julija—William H. Meckling je bil predsednik "Varnostnega sveta" Za Indianapolis. Stal je pred sodiščem, kjer se je moral zagovarjati, da je vozil svoj avtomobil v pijanem stanju in se kon-cno znašel v cestnem jarku.
Nove uradnice Slovenske
y
genske zveze
Na deveti redni konvenciji Slovenske ženske zveze, ki se je Vršila od 22. do 25. junija v hotelu Detroiter v Detroitu, Mich., je bil izvoljen skoro ves nov odbor. Izvoljene so bile sledeče Uradnice:
Častna predsednica Marie Pris-land, Sheboygan, Wis.; predsednica Josephine Livek, Oglesby, 111-; prva podpredsednica Mary Tomšič, Strabane, Pa.; druga podpredsednica Anna Pachak, ^ueblo, Colo.; tretja podpredsednica Mary Golik, Portland, Oreg.; četrta podpredsednica ^ary Urbas, Cleveland, Ohio; peta podpredsednica Barbara Itosandich, Ely, Minn.; šesta podpredsednica Rose Scoff, San Francisco, Cal.; glavna tajnica Albina Novak iz Clevelanda, ki ®e preseli v Chicago, 111., kjer je Sedež organizacije; glavna bla-Sajničarka Josephine Železničar, Chicago, 111.; nadzornice: ^ary Lenich, Eveleth, Minn.; Josephine Praust, Cleveland, O., In Kati Triller, Whiting, Ind.; Svetovalni odsek: Anna Yakich, Cleveland, O., Rose Racher, barren, O., in Helen Corel, Brooklyn, N. Y.; urednica glasi-la "Zarja" Corrine Novak; duhovni svetovalec Rev. Alexander ^fankar iz Lemonta, 111.
Prihodnja konvencija se vrši leta 1955 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v ^levelandu, Ohio.
WASHINGTON, 16. julija— Državno tajništvo je prepovedalo sovjetskemu poslaništvu v Washingtonu, da bi še naprej izdajalo svojo publikacijo, ki naj bi služila informaciji Amerikancev o razmerah v Sovjetski zvezi.
Istočasno je državno tajništvo ustavilo izdajanje svoje ameriške publikacije v Moskvi.
Državno tajništvo očita Moskvi, da je širjenje ameriške publikacije, ki je bila v službi zgolj informativnosti, tako otežkočala, da je število naročnikov padlo od leta 1949 skoraj na četrtino. Obe-
nem se Sovjeti s svojo publikacijo v Washingtonu niso držali sklenjenih dogovorov. Sovjetska publikacija, ki jo je izdajalo sovjetsko poslaništvo v Washingtonu, ni bila informativne narave, marveč v službi enostranske sovjetske politike in propagande. Publikacija je prinašala politične članke, ki so na ves glas hvalili sovjetsko politiko in sovjetski sistem.
Senator Kefauver je dejal o tem sklepu državnega tajništva, da je pognal v zrak zadnji most med Moskvo in Washingtonom, da pa druge poti ni bilo.
DOBRO JIH JE PRESKRBEL
MINEOLA, N. Y., 16. julija—Franklin Jones Wil-lock je umrl 27. junija. Wil-lock je bil daljni sorodnik Jonesa, soustanovitelja jek-larne Jones & Laughlin Steel Corp.
V svoji oporoki je določil, da dobi njegov šofer Hector McKay do smrti $12,000 na teto.
Dillock, ki je bil samec, je zapustil po $10,000 tudi za dobo življenja dvema iz Pittsburgha Dornberger ju in Carsonu.
Pri vsem tem pa obdaro-vanci ne bodo plačali nobenega davka na prejeta darila, ker oporoka določa, da se davki izplačajo iz preostale zapuščine.
Nemke so obsojene na samstvo
BONN, Nemčija, 16. julija— Zapadno nemška vlada trdi, da je 3,000,000 Nemk brezpogojno obsojenih na samski stan. Zapad-na Nemčija ima 22,700,000 moških, pa preko 25,700,000 žensk. To razmerje je posledica vojne. Zapadna Nemčija ceni, da je prišlo ob življenje iz njenega ozemlja med vojno kakih 3,000,000 Nemcev.
V letih 25 do 30 starosti, ki je med Nemci najbolj običajna za možitev oziroma za ženitev, so štiri ženske na tri može, v starosti 20 in 45 let pa pride 9,410,-000 žensk na 7,650,000 moških.
Ropar pobegnil
Iz neke bolnišnice v Chicagu je včeraj pobegnil Stanley Yaun-kenas, star 32 let in stanujoč na zapadni strani mesta Cleveland, kateri je bil prepeljan v bolnišnico, ko je bil obstreljen 7. junija pri begu po oropanju neke čikaške gostilne. Omenjeni bandit je bil po slikah spoznan kot isti ropar, ki je 19. aprila z nožem v roki prisilil natakarico v gostilni Mulec's Bar and Lounge, 16911 Waterloo Rd., da mu je izročila večjo vsoto denarja.
ITbit pri delu
Včeraj popoldne okrog 4.15 ure se je pripetila nesreča pri konstrukciji mostov na Memorial Shoreway v Gordon parku, ko je preddelavec Alex Kail, star 59 let, stopil na nepritrjeno desr ko, katera se je podrla in je sam padel 18 čevljev globoko na cesto. Bil je na mestu mrtev. Kail je živel na 6408 Dellbank Dr., in zapušča ženo, sina in hčerko.
Iz bolnišnice
Mrs. Jennie Jerič je srečno prestala operacijo v Doctor's bolnišnici. Zahvaljuje se vsem, ki so jo med njeno boleznijo obiskovali ali ji poslali cvetlice in voščilne kartice. Sedaj se že bolje počuti in je zopet na svojemu domu na 18202 Marcella Rd.
V bolnišnici
V Crile vojaški bolnišnici se nahaja poznani Rudolph Grego-rich, zastopnik Virginia Life Insurance zavarovalninske agencije. V bolnišnici bo moral ostati nekaj tednov. Želimo mu čimprejšnjega popolnega okrevanja.
Vremenska napoved
Znova je pritisnila vročina in dežja ni bilo. Vremenska napoved napoveduje za danes in jutri vroče in vlažno vreme, temperatura bo 90 stopinj.
V	predkonvenčnih dnevih se je negotovost, kdo bo Trumanov kandid$,t za nominacijo, povečala. Kar se tiče osebe govemerja Stevensona, so glasovi o njegovi kandidaturi potihnili. Po izberi republikanskega kandidata Ei-senhowerja je bilo kakor sanio ob sebi umevno, da bo demokratski kandidat governer Stevenson. Ameriške države so se po državnih krajevnih predstavnikih obračale na Stevensona, naj kandidira. Toda dosledno stališče Stevensona, ki odklanja kandidaturo in ki je zahteval tudi od svojih pristašev,, naj prenehajo z delovanjem, je za enkrat spravilo kombinacijo o njegovi kandidaturi z dnevnega reda.
V	zvezi z osebnostjo Trumana se je pojavila kombinacija, da Truman sicer ne bo za senatorja Kefauverja kot predsedniškega kandidata, ne bi pa bil proti njegovi kandidaturi za podpredsedniško mesto.
"Amerikanci za demokratsko akcijo"
Politična organizacija liberalno progresivnih Amerikancev,* ki nosi naslov "Amerikanci za demokratsko akcijo," bo imela enako v Chicagu svojo konvencijo v dnevih 19. in 20. julija. Ta politična organizacija se zavzema v soglasju z večino demokratov za enake civilne pravice in svoboščine, za zvezni zakon, ki naj prepove linčanje, ki naj onemogoči obstrukcijo v senatu, za zakon, ki naj zakonito izvede popolno enakopravnost v vseh državah Amerike.
Kakor delavske unije, tako se tudi ta politična organizacija za enkrat ne veže z nikomur iz vrst sedanjih demokratskih kandidatov, marveč čaka, kdo bo dobil demokratsko nominacijo.
Kaj bodo trdili demokrati
Očitek korupcije, ki so ga iz-nesli republikanci, bodo demokrati pobijali z dejstvom, da je ena stotinka odstotka ameriških javnih nameščencev prizadeta po malomarnostih. To je kakor kapljica vode v morje.
Za časa demokratskega vladanja so prišli Amerikanci s srečno notranjo in zunanjo politiko
NEZVESTA-BODI
Clevelandski sodnik Merrick je izdal sodbo o razporoki in je na koncu pripomnil: "Ta razpo-roka ima dva cilja. Prvi, da reši ameriškega vojaka mučnega položaja, drugi pa da razvezuje vlado dolžnosti plačevanja vzdr-ževalnine nezvesti ženi ameriškega vojaka na Koreji."
Slučaj je bil sledeči: Kaprol Bernard A. Donnelly iz Corbin Drive, Bedford Heights, se je poročil 31. marca 1951, dva meseca nato pa je odšel k vojakom in je; sedaj na Koreji.
Kakor hitro je Donnelly odšel
vlade do največje prosperitete, ki so jo kdajkoli uživali.
Republikanci so zgolj negativni, zgolj opozicijonalni in kritika-sti. Ne nudijo nobenega konkretnega in konstruktivnega predloga, kako naj se politične bolezni, kjer obstojajo, ozdravijo.
Najvažnejša je zunanja politika
Sedanji p(^dpredsednik Bark-ley, ki se tudi imenuje v vrsti demokratskih predsedniških kandidatov, je naglasil, da je glavni ameriški problem, problem zunanje politike. Amerikanci se bodo morali pri volitvah orientirati po zunanji politiki. Demokrati so se v zadnjih 20 letih trudili, da pojačijo obrambo Amerike, če bi prišlo do napada od zunaj ali od znotraj. Amerika je dvignila moralo in voljo svobodoljubnih narodov in držav, da so zdaj pripravljeni braniti svoje svoboščine in ustavne pravice.
Stroški, ki jih je imela Amerika v zasledovanju te politike, so brezprimerno manjši, kot pa bi bili stroški tretje svetovne vojno, katero so demokrati odvrnili ali celo preprečili.
Barkley se je postavil popolnoma na stališče Združenih narodov in Amerike, da se svobodoljubni narodi in države uprejo komunistični agresiji, kjerkoli bi ta nastopila. Zato tudi slučaj Koreje.
Strašilo s socializmom
Nobeno mesto, nobena ameriška država se na primer ne more boriti z lastnimi sredstvi zoper poplave, ker te poplave ne poznajo državnih mej. Zato je pravilno in umestno, da se s tem vprašanjem, kakor tudi z vprašanjem izkoriščanja vodnih sil, peča zvezna vlada. To pa ni ni-kak socializem.
Nikomur ni prišlo na misel, da bi postavil ameriške zdravnike na plačilno polo zvezne vlade. Na vsak način pa je potrebno sodelovanje vseh v poštev prihajajočih faktorjev, zvezne vlade, vlad posameznih držav, mest in pokrajin, ko gre za vitalno vprašanje ljudskega zdravja. To pa zopet ne pomeni nikak socializem.
Važna parola volilnega programa demokratov bo: Pod via-
ZDRAVA!
k vojakom, je njegova žena navezala stike z drugimi moškimi in to z vednostjo njenih staršev. Za njega se sploh ni več brigala. Tožitelj kaprol Donnelly je svojo pravdo zastopal po pooblastilu, ker se nahaja na Korije. Tam je podal zapriseženo izjavo, da je njegova žena po njegovem odhodu stopila v skupno življenje z nekim Frankom Richmondom in dal tudi točne podatke o tem "novem možu." Mrs. Donnelly je svoje razmerje do Rich-monda na sodni ji priznala, nakar je sodnik Merrick odobril razporoko.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V NEW YORKU
NEW YORK, 16. julija—Dvoje podzemeljskih vlakov je trčilo skupaj. Nesreča se je zgodila v bližini Wall Streeta. Pri nesreči je bilo najmanj 100 ljudi ranjenih.
Zadušnica
V petek zjutraj ob 7.45 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin osme, obletnice smrti Franka Razboršek, ki je zgubil svoje življenje na bojnem polju.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
17. julija 1952

ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
#50 5.00 3.00
UREDNIKOVA POŠTA
BLEJSKI OTOK SPET UREJEN
Proslava Clevelandske federacije SNPJ sijajno uspela
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZA IZBRANE LJUDI...
Za razumevanje naslednje zgodbe je treba vedeti, da med protestantskimi sektami v Ameriki je ena, o kateri bi se moglo reči, da je cerkev ameriške "aristokracije." To je sekta episkopalcev, ki je v vseh ozirih razen v imenu ista cerkev, ki jo poznamo v Angliji kot "Church of England," t. j. anglikanska državna cerkev. Ta cerkev, kakor vemo, je nastala, ko je kralj Henrik VIII izvršil prelomil z Rimom. Pa da se vrnemo k zgodbi. Starec zamorske rase je želel vstopiti v episkopalno cerkveno občino ali župnijo in se je v to svrho obrnil na župnika ali pastorje prizadete cerkvene občine. Župnik je bil seveda v zadregi. Črncu ni mogel kar naravnost odreči vstop v aristokratsko cerkev, a še bolj izključeno je bilo, da bi se mu vstop dovolil. Pravi torej starcu črncu: "Dragi mož, pojdi domov in moli iz globočine svojega srca in prosi Gospoda za razsvetljenje. Potem pa pridi nazaj in se bova znova pogovorila." Nekaj dni pozneje se srečata župnik in starec črnec, ki je želel vstopiti v episkopalno cerkev. "Ali si molil in prosil Gospoda za razsvetljenje?" vpraša župnik črnca. "Sem, gospod župnik," odgovori starec črne polti. "No, in kaj ti je povedal Gospod?" poizveduje epi-skopalni župnik; "Rekel mi je: Nikar se ne trudi, dragi moj, ker v dotično episkopalno cerkev sem tudi jaz že ponovno skušal priti, a se mi še ni posrečilo."
Ameriški republikanci že najmanj pol stoletja uživajo nezasluženi sloves kot predstavniki ideje plemenske in vseobče enakosti, ker je Abraham Lincoln odpravil telesno suženjstvo v Zedinjenih državah. Ta sloves je bil za republikansko stranko skozi vso to dobo politični kapital izdatne vrednosti, ker ideja je imela v sebi zaplodek splošne liberalnosti, kije prijala volilcem neodvisnega mišljenja in bila eden izmed faktorjev, ki so dali republikancem z malimi izjemami vse od dobe Državljanske vojske pa do prihoda Franklina D. Roosevelta skoraj neprekinjeno oblast pri centralni ali federalni vladi v Washingtonu. Franklin D. Roosevelt je začel prakticirati Lincolnove ideje v okviru moderne industrijske družbe, katerim so republikanci že dolgo iz gole navade in tradicije kimali. In zgodilo se je nekaj, kar je republikanskim politikom nemalo zaprlo sapo. Takozvani "črno blok" glasov, ki so ga republikanski politiki po velikih industrijskih mestih na ameriškem severu smatrali za svojo zasebno last, se je skoraj stoodstotno preselil v demokratsko stranko.
Predsednik Roosevelt je v času druge svetovne vojne z izvršnim ukazom, ki je imel moč zakona, uveljavil načelo, da v ekonomskih sferah življenja—pri najemanju in oslovitvah delovnih moči—se ne sme delati razlik zaradi plemena, rase, narodnosti ali verskega prepričanja. Ta oblast v rokah predsednika republike je z vrnitvijo miru odpadla. A dejstvo je, da je predsednik Truman v tem po-_ gledu zvesto sledil stopinjam svojega velikega prednika. Boril se je od vsega začetka da bi zvezni kongres zakonito odpravil krivičnosti na tem polju, s tem da bi potrdil takozvano F.E.P.C., kar so kratice za izraz "Fair Employment Practice Commission," Od te ideje, ki je zrastla iz Lincolnovega načela, namreč, da vsaka neenakost med državljani ameriške republike mora biti odpravljena ne toliko radi ameriških crncev, temveč predvsem in v prvi vrsti radi tega, ker dokler ideja neenakosti obstoji, je ogrožana svoboda vseh državljanov, ni predsednik Truman nikdar odstopil. Veliki srd ameriškega juga proti Trumanu izhaja prav iz njegovega odločnega zadržanja glede civilnih pravic.
Vse to je zelo zanimivo in poučno v zvezi z deklaracijo načel ali "platformo," katero so osvojili republikanci na svoji konvenciji prošli teden v Chicagu. V tej svoji deklaraciji so piltiki, ki se proglašajo za nosilce Lincoln-ovih idej, rekli, da v vprašanju civilnih pravic je dovolj, ako se zanje brigajo—poedine države, nikakor pa ni to posel kongresa in zvezne vlade v obče. V izključno republikansko "faro" se sprejemajo kot polnomočni člani le iz-
brani ljudje
V.J.G.
V	nedeljo, 6. julija smo imeli v Clevelandu izredno lep dan in nad štiri tisoč naših članov in članic SNPJ in njih prijateljev je prišlo na izletniške prostore lokalnih društev SNPJ, kjer se je proslavilo obletni Cleveland-ski dan in 25-letnico obstanka Clevelandske federacije SNPJ.
Proslava se je vršila z lepim kulturnim programom na novo zgrajenim odru s permanentnem podstavkom, katerega so zgradili naši pridni člani v tednu pred prireditvijo, v paviljonu je plesala mladina, na igriščih so starejši balincali in igrali podkve in otroci so se zabavali pa na gu-galnicah, drčih in vretenih in seveda družabnega petja tudi ni manjkalo. Pa preidimo k programu oderskih točk.
Program je odprl in dobro vodil Cam Zarnik, predsednik Federacije. Ameriško himno je lepo zapela Carolyn Budan, nato je pevski zbor Zarja pod vodstvom Joseph Krabca lepo zapel Mirko Kuhlovo "Himna SNPJ" in Straussovo "Ob lepi modri Donavi." O potrebi in koristnosti Federacije je govoril Matt Petro-vich, predsednik Gospodarskega odbora SNPJ in bivši večletni predsednik Clevelandske federacije. Matt je bil zvoneč in čil v govoru, akoravno je komaj pred enim mesecem prestal težko operacijo.
Od krožka št. 77 sta nastopila dva mlada člana v godbenih točkah. Moški pevski zbor Slovan, pod vodstvom Antona Schubla je lepo zapel pesmi Kristanovo "Svobodo," narodno "Moja kpsa je križavna," "Trnovski zvon" in za nameček "Pesem o Martinu Kebru," kjer je pel solo Anton Schubel.
V	počast častnemu gostu kon-gresniku John A. Blatniku je zapel tenorist Louis Belle pesmi "Planinec" in "Prav luštno je poleti." Povedali so mi, da Louis nekaj boleha zadnje čase, na glasu se ni poznalo, ker zapel je obe pesmi ravno tako mogočno kot prejšnje čase.
Pevci od zborov Slovan, Adri-je, Triglava, Zarje in Glasbene Matice so pa kongresnika počastili s tem, da so skupno zapeli Fleischmanovo "Triglav" in Ne-dvedovo "Nazaj v planinski raj" prav veličastno. Pevce sta med programom spremljala pri klavirju sporedno Edwin Poljšak in Anton Schubel. Samostojni nastop moškega zbora Slovan in petje skupnih zborov je dirigiral Anton Schubel, mešan zbor Zarjo pa Joseph Krabec.
Prav jedrnat govor je imel izvršni predsednik SNPJ Joseph Culkar, posebno govor v angleščini je zadel vse strani našega doživetja obstoječega časa, in žel veliko odobravanje od navzočega članstva in gostov. Navzoče sta pozdravila tudi glavna odbornika SNPJ Joseph F. Durn in Carl Samanich, ter Jože Mo-ravec, jugoslovanski konzul v Chicagu.
Višek slavnosti je bil pa govor kongresnika John A. Blatnika iz Minnesote. Blatnik je prihitel iz Washingtona, D. C., z letalom, ker je kongres zasedal prav do nedelje zjutraj. Najprvo je pozdravil navzoče v slovenščini in izgleda, da mu materin jezik dobro teče, nato je govoril v angleškemu jeziku nad tričetrt ure. John je lepe fizične postave, ima izglajen simpatičen glas in nastop z dobro akademsko podlago. Govoril je sproščeno in gladko, brez da bi imel formalno napisan govor, razven nekaterih statističnih številk, s katerimi je utemeljeval gotove podat-
ke federalnih dohodkov in izdatkov, zdravstvenega in učnega stanja v Ameriki. Posebno je poudarjal v svojem govoru domače in svetovne konflikte in hitro napredujočo tehniko svetovnih sil Zedinjenih držav in Sovjetske zveze. Ta napredujoča tehnika je lahko blagostanje ljudskim množicam, na drugi strani pa, ako pametna politika izgubi svoj prestiž in da če se zapletemo v vojno, je i)a lahko največja katastrofa za Zedinjene države in celi svet.
Dve tretjini svetovnega prebivalstva se nahaja v pomanjkanju in bedi in potrebuje pomoči, da se dvigne iz bede. Tehnika atomske energije naj se vporabi za blagostanje ljudskih množic in ne za konflikte. Pohvalil je tudi dalekovidnost pionirjev Slovenske narodne podporne jednote, kateri so vseskozi delali in priporočali za socialno zboljšanje kot je zvezna socialna zavarovalnina (Social Security) in druge predloge, ki so sedaj splošno v veljavi in ob času, ko so pionirji oznanjevah te zboljšave, so bili nazivani s socialisti, nič-vredneži itd—danes se pa ne upa največji nazadnjak na dan, da bi predlagal ukinjen je teh zakonov. "Zato si štejem v čast, da sem član SNPJ in da shodi kot je današnji, nam vsem lahko veliko koristijo," je rekel brat Blatnik.
Povedal je še mnogo dobrega in pametnega, in za svoje izvajanje je kongresnik prejel burno aplavdiranje. Clevelandska slovenska publika je brez dvoma hvaležna kongresniku John A. Blatniku, da je nas posetil in podal tako idejalen govor.
Da se je ta užitkanosna proslava 25-letnice Clevelandske federacije društev SNPJ izvršila s tako bogatim programom, se je zahvaliti pripravljalnim odborom, ki so to praznovanje organizirali, društvenikom in dru-štvenicam od raznih društev ter zastopnikom federacije za delo na tem uspešnem dnevu, vsem pevcem in pevkam, dirigentom in govornikom za njihov nastop in delo. Navzoči so izražali veliko zadovoljstvo in to naj nam bo v zadoščenje, ker brezdvoma nam bo ostal ta dan v spominu še mnogo let.
Med množico ljudi je bilo opaziti goste iz bližnjih mest Lo-raina, Barbertona, Akrona, Gir-arda, Youngstowna, Ohio, Sha-rona in Aliquippe, Pa. Gotovo bi prišlo zunanjih gostov še več, ko bi imeli list Prosveto zadnja dva tedna pred prireditvijo, kjer bi oglaševali nastop kongresnika Blatnika in splošni spored dneva v našemu glasilu, ki ga prejema članstvo na splošno. Pohvale-vredifo poslugo je nam v tem slučaju dal list Enakopravnost, kateri je dal prostor za oglaševalne dopise in tako izkazal kolegi jalno vzajemnost.
Louis Kaferle.
Slovan vabi na piknik in zabavo
EUCLID, Ohio — Sezona priredb na prostem je tu, in ker vemo, da lepi časi nam gredo prav hitro naprej, ne smemo zamuditi- nobene prilike, ki se nam nudi za lepo zabavo v prosti naravi, da nam ne bo pozneje žal. Zimski časi so le zimski časi, ko se moremo vedno zavijati v naše kožuha in se držati toplih prostorov.
Pevski zbor Slovan priredi svoj piknik ali zabavo na prostem prihodnjo nedeljo, 20. julija na poznani George Kaliopovi
farmi, kjer se bomo lahko navžili zdravega, svežega zraka, katerega vsi tako nujno potrebujemo, obenem pa se boste vsi prav dobro zabavali v krogu veselih pevcev.
Polovica leta je že minulo in Slovan še ni imel svoje prireditve, zato pa tembolj apeliramo na našo javnost, da se tega piknika v nedeljo udeleži. Godba bg prvovrstna — John Grabnarjev orkester, kdr se pa drugih okrepčil tiče, pa itak veste, da so pri Slovanu vedno dobro pripravljeni in postrežljivi.
Torej, še enkrat, ne pozabite priti v nedeljo, 20. julija na piknik zbora Slovan na Kaliopovi farmi!
Frank Rupert.
V soboto na večerjo odseka SNPJ
CLEVELAND, Ohio—Prihodnjo soboto, 19. juUja ste vabljeni na kokošjo večerjo, ki jo priredi Ženski odsek farme na rekreacijskih prostorih Heath Rd., Chardon, Ohio.
Ženski odsek je bil ustanovljen v pomoč direktoriju in pri upravi s svojo pridnostjo in medsebojnim razumevanjem so doprinesle žene že lep delež k tej ustanovi. Oprema kuhinje z vso potrebno posodo je delo in zasluga odseka.
Za okusno večerjo vam jamčijo članice. Znano vam je iz preteklosti, da ste bili vedno dobro postreženi, kadar ste se odzvali našemu vabilu.
Cena večerji je $1.50, kar je zelo zmerno za sedanje čase in pa za lep večer, ki ga boste prebili v naravi in veseli družbi, če si boste želeli plesa, bodo igrali Tomšičevi fantje.
Servirale bomo točno ob šestih. Listke za večerjo dobite pri članicah in lahko se pa obrnete telefonično na tajnico Mary Zaman za rezervacijo. Njen telefon je IV 1-4871.
Sezite po vstopnicah in na svidenje v soboto!
Victoria Poljšak, članica
POMEN TRGOVINSKEGA SPORAZUMA Z BRAZILIJO
Trgovinski in plačilni sporazum, ki je bil pred nedavnim podpisan med Jugoslavijo in Brazilijo, je bil sprejet v krogih jugoslovanskih izvoznikov z velikim zadovoljstvom. Sporazum določa letno blagovno zamenja vo 4.5 milijona dolarjev na vsaki strani, kar je za pol milijona dolarjev več od vrednosti zamenjave po lanskem sporazumu.
Brazilija sodi v vrsto tistih južnoameriških držav, s katerimi je imela Jugoslavija po vojni najbolj živahno blagovno zamenjavo. Pred vojno je znašala jugoslovanska skupna zamenjava z Brazilijo v petletnem obdobju od 1934 do 1939—290 milijonov dinarjev ali četrtino jugoslovanske skupne zamenjave z državami Latinske Amerike. Po vojni se je zamenjava z Brazilijo začela pravzaprav šele 1948, ko je znašala v primerjavi s skupno zamenjavo z južnoameriškimi državami 6.5%. Ce pa primerjamo naš izvoz v Brazilijo z izvozom cementa, čigar cene so poskočile v primerjavi s povpreš-jem 1935-1939 za okroglo trikrat, je povojni izvoz vendarle dvakrat večji po vrednosti od predvojnega. Tako ugoden plasma jugoslovanskega cementa na tem tržišču navzlic močni konkurenci je velik uspeh jugoslovanske zunanje trgovine.
Iz vidika jugoslovanske izvozne postavke po novem sporazumu, se lahko ugotavlja, da so bolj pestri kot zadnja leta ter po svoji sestavi že sedaj podobne predvojnemu izvozu.
Eden najmikavnejših in v svetu najbolj znanih kotičkov Slovenije je Bled z jezerom in otočkom v njegovem zatišnem delu. Menda se je vsa odvišna lepota naše zemlje zbrala v tem koncu gorenjskega kota, da je lahko ustvarila Prešernovo "podobo raja." Zadnja leta pa je bila ta podoba—vsaj kar se otoka tiče —močno zanemarjena, o čemer smo večkrat zaman brali v dnevnem časopisju. Ker je otok sam prirodna znamenitost in so stavbe na njem kulturnozgodovinsko pomembne, se je za njegovo usodo pozanimal Zavod za spomeniško varstvo in je postavil na otoku stalnega oskrbnika, ki^naj otok primerno vzdržuje in nadzira početje raznih nekulturnih obiskovalcev.
V čem je pomen blejskega otoka ? Poleg geološke in prirod-ne znamenitosti je za pogled njegova zunanja podoba tako mikavna, da je bila že neštetokrat predmet slikarjevega zanimanja in je postala kar stalen okras prostorov, ki jim hoče naš človek dati domače lice. Z naravno danostjo prirode pa se na otoku lepo veže delo človeških rok, ki sega mnoga stoletja nazaj.
Pesnikova pripoved o templju boginje Žive, ki so jo menda prav tu častili naši dedi, morda le ni samo pesniško uporabljena. Za visoki srednji vek pa je tudi znanost že na popolnoma trdnih temeljih. Ohranjena je listina, da je leta 1004 nemški cesar prepustil ozemlje med obema Savama briksenškemu škofu. Sedež te posesti je bil Bled, kjer si je škofov fevdnik na strmi skali pozi dal grad, na otoku pa je bila ustanovljena proštija briksen-ške cerkve, ki se leta 1296 kot taka izrečno imenuje med tisti mi, ki so bile dolžne plačevati papežu desetino.
Sedanja stavba bo v osnovi menda tudi že pozno srednjeve-, ška in sta se od njenega prvotne ga oboka ohranila dva kamnita sklepnika: prvi je zidan v zunanjo steno brezbiterija, drugega je ob barokizaciji stavbe prenesel s svojo hišo na Mlinem št. 2 tedanji otoški mežnar, tretjega znanega pa so prav tam že pred časom razbili, ker po mnenju lastnika ni bil nič vreden. Srednjeveški je tudi spodnji del samostojnega zvonika z značilnim portalom na oslovski hrbet
Poleg teh spominov na srednjeveško cerkev pa vemo iz virov, da je v njem leta 1465 prvi ljubljanski škof Lamberg posvetil nov glavni oltar v katerem je najbrže stal je ohranjeni kip Marije, ki se po slogu kar dobro ujema z omenjeno listino. V prvi polovici 17. stoletja je tudi blejski otok zajel prvi val prebuja-jočega se baroka, ki je dal s ponovnimi prezidavami v 18. stoletju cerkvi njeno sedanjo obliko. Iz teh dveh stoletij izhajajo tudi ostale tri stavbe na otoku: proštija, mežnarija in tako imenovana puščava.
Ker gre torej v celoti za dobro urejen baročen kompleks, ki se s smiselno razporeditvijo zelenja ob pogledu z blejske strani veže v enega najmikavnejših izrazov Slovenije, se je sama po sebi ponudila misel, da naj se ves otok, ki je bil že leta 1949 s posebno odločbo zaščiten kot kulturni in prirodni spomenik, tudi spome-niškovarstveno obravnava in muzejsko uredi. V ta namen sta dala na razpolago razstavne predmete Narodni muzej in Narodna galerija iz svojih depojev, vsa dela pa je vodil Zavod za spomeniško varstvo pod vodstvom profesorja M. Šubica, saj je bilo treba restavroriti več kot 50 slik in celo vrsto kipov.
Rezultat teh prizadevanj je urejeni muzej cervkene umetno-, sti, ki imajo v svoji legi morda edinstveno mesto: sredi jezera,
sredi zelenja je našel v starih stavbah prijetne intimne prostore. Muzejsko opremljena lepa baročna enonadstropna stavba tako imenovana proštija in cerkev. Pretežno versko cerkveni značaj muzeja utemeljuje dejstvo, da sta bila naša likovna umetnost in umetna obrt v času, ki ga zajemajo naše zbirke, po večini versko nabožno usmerjeni, saj je bila cerkev s svojo organizacijo razen fevdalca in v mnogo manjši meri še tudi meščana tačas skoraj izključni naročnik.
Bila pa je umetnost po svoji vsebini takrat narodu tudi edino razumljiva in se je preprost človek poizkušal v njej celo saffl izražati. Tako so nastali vsi nešteti "bogki," ki so sicer daleč od kiparskega znanja, pa so po svoje močno ekspresivni odraz ljudskega mišljenja in okusa. Sem gredo s trdo roko in v kričečih barvah naslikani križevi poti, na katerih je ljudski umetnik Kristusovi mučiteljem nadel turške izraze in oblačila in je s tem izlil svoj srd nad sovražnikom, ki je bil v ljudski duši živ še dolgo potem, ko je Turek že za vedno zapustil Slovenijo.
Podobno pa je tudi rezbar v tistem hudiču, ki smo ga pokazali v dobi ljudskega verovanja, hotel upodobiti svojo predstavo o strahovih in spakah, ki mu v viharnih nočeh ne dajo spati-Desno sobo v pritličju bi v primerjavi z opremo grajskih viteških dvoran lahko imenbvali cerkveno orožarno. V tem temačnem prostoru z lesenim stropoi* so zbrani vsi mogoči rekviziti cerkvene rabe: od trebušastih večnih luči in tolčenih kudalnic, svečnikov najrazličnejših oblik velikosti in izdelave, pa do bakrenih kotličkov za vodo, čolnič" kov za kadilo in bahavih bander-skih križev.
Iz pritilčne veže pridemo ^ nadstropje, ki pa je po občutju toplejše in svetlejše. 2e na stopnišču nas pozdravi stari kranjski znanec Layer in sveta zdravnika nam ponujata mazil za bolno telo. Skozi prosojno sliko na oknii se ubija premočna sončna svet' loba. V sobi domačih slikarjev podaja Metzinger roko BergaD-tu, ta pa spet svojo nepogreš' Ijivemu gorenjskemu rojaku Layerju, ki je s svojim delom na prelomu stoletij zaključeval veliki vzpon, ki ga je drugič v svoji zgodovini doživelo slovensko slikarstvo v dobi baroka. V sosedni dve sobi smo uvrstili tudi tuje slikarje z deli. verske vsebine. lo končno tu še soba z malo leseno plastiko od kipcev pozne gotike v značilno grčastih oblačilih, pa do izdelkov domače frančiškanske delavnice z angelom, ki bo veter vsak hip odnesel bogato razpihano obleko.
V sklop razstavnih prostorov je uvrščena tudi cerkev, trdno omejen in oblikovno dan baročen prostor, katerega z nobenimi sredstvi in še tako drznimi posegi ne moreš spremeniti v nevtralno galerijsko dvorano in jo je zato kot tako treba tudi obravnavati. Njena stara oprema je sama po sebi več kot galerijska in muzejska. Kvalitetno rezljanemu oltarju iz prve polovice 18. stoletja, katerega zlat izraz še stopnjujejo na efekt preračunana baročna barvana stekla v oknih, se pridružuje trojica resnejših marmornih oltarnih arhitektur s plemenito intar-zijo, za izdelavo katerih sta ^ letih 1699 in 1700 prejela napla-čilo "tagliapietra" Mihael Cussa, rojak iz vipavske doline in njegov sodelavec Francesco Ferra-ta, oba nedvomno šolana v takrat umetnostno vodilnih Benetkah.
Iz svoje bližine sta nedvomno tudi posredovala oljni sliki sV-(Dalje na 3. strani)
SUPPER
served
LADIES' CLUB OF SNPJ FARM
a» RECREATION FARM, CHARDOIV & HEATH RD.,
SATURDAY, JULY 19th
from 6 p. 111. oil.
Music by TOMSIC ORCHESTRA — DANCINO DELICIOUS REFRESHMENTS SUPPER $1.50 PER PLATE
ENAKOPRAVNOST
BTRSN 3
Fran Milčinski:
\
Cvetje in trnje
MUTASTI BIRIČ
(Nadaljevanje)
Kaj neki hoče?—si je mislil Kuk in je mižal in poslušal in je slišal besede o nekem možu na obtožni klopi, čigar roka se je dvignila zoper bližnjega, ki pa Vendar ni hudodelec. Zakaj hudodelci, so govorile besede, se ne ovajajo sami, ko jim prete ve-šala. Nesrečnik je! Temna sila
je v onem groznem trenutku poslužila njegove roke v svoje zagonetne namene, temna sila, Sovražna krošnjarju, nič manj obtožencu. In postal je kriv. Pa če je bil kriv trikrat, danes ni. Poglejte na obtožno klop, ta potrta, ponižna stvar, ali je kos komu skriviti le las? Ta mož ni morilec krošnjarja Fajdige, ni Več njegov morilec, čeprav tičita on in morilec v isti koži.
Deset mesecev je preteklo od one usodne noči, kratka doba, za obtoženca cel vek! Manjša je razlika med otrokom v povoju in zrelim možem, kakor med Ignacijem Kukom na sv. Florijana Večer in Ignacijem Kukom, kakršen sedi pred nami. Ali hočete zrelega moža kaznovati za to, kar je zagrešilo nerazsodno dete, metulja za krivdo gosenice? —Nikdo ni vedel zanj, prišel je sam, pokleknil je in vas prosil kazni. Pa mu dajte usmiljenje in rečite: Vstani, ti si prost!
Tako je govoril zagovornik in Ignacij Kuk je poslušal besede in ni vedel, kaj naj pomenijo in čemu jih govori gospod v lepi suknji. Pa so mu ušle misli: ni bil več v porotni dvorani in tako lahko mu je bilo pri srcu, kakor _šc nikoli. Na domačem vrtu je bil pod košato pablano in je gledal v vrh, kako je poln pisanega sadja, in izza kajže je prišan-tala sključena stara mama— čudno, da še žive, ali niso že davno umrli? V rokah imajo pehar in vabijo. "Pute, na, na—pute, na, na!" in od vseh strani se s hrupom zgrinja perutnad in stara mati jim nasipa zrnja.
Nič prav mu ni bilo, ko ga je dregnil paznik, da sta šla iz dvorane. Pa skoraj so se mu vračale prijazne podobe. Pred domačo je bil cerkvijo, imel je nove škornje in sekali so piruhe— notri v cerkvi je bila pridiga—
zdajci pride okoli ogala cerkovnik s palico in jih napodi noter. —Čudno, saj cerkovnik je tudi že mrtev!
Kuk je stresel glavo: blede se mi, tamle je paznik porotne sodbe čakam, nemara se posvetujejo, zdaj bo skoraj vsega konec—paziti moram, da ne storim kake nerodnosti in koga ne žalim.
Široko je odpiral oči, se prestopal z noge na nogo, predeval roki v žep in iz žepa in prešteval svetle gumbe na paznikovi suknji, da prežene podobe, ki so se mu porajale v glavi in ni vedel, da so blodnje. Pričelo mu je migljati pred očmi in zabolela ga je glava. Skrbelo ga je, kaj če omedli vpričo sodne gospode in ji napravi neprilike.
Zapel je zvonec in paznik je rekel: "Alo!"—da gresta nazaj v dvorano.
Kuku so omahovali koraki, pa se je silil, da je stopal strumno. Prišedši pred svojo klop je počasi pogledal okoli sebe—vedel je, če se hitro ozre, bi se mu zavrtelo. Tam sede sodniki, tam porotniki, tam. v kotu pa je stara mati s peharjem. To ni prav, si je mislil, kaj poreko gospodje! Pa se je koj spomnil: blede se mi—da bi že skoraj bil v ječi !—in neznan strah mu je krčil srce.
Nekdo pri sodni mizi je nekaj bral in ko je prebral, je vzad, kjer so sedeli poslušalci, zašu-melo. Zdaj se je dvignil predsednik in dvignili ■ so se sodniki in porotniki in vsi—kako resno so gledali!—in predsednik je rekel:
"V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!" Koliko časti za takega grešnika, kakršen sem jaz!—si je mislil Kuk in si je prizadeval, da bi pazil in ne bi preslišal svoje kazni—pa ni razločil kazni.
Predsednik je končal, gospodje so se obračali, da gredo, Kuk pa je še stal, gledal in čakal. Ponovil mu je predsednik: "Porotniki so rekli, da niste krivi. Prosti ste, razumete, nič niste dobili kazni."
Nace Kuk tega ni razumel. Paznik ga je prijel pod pazduho in ga peljal iz dvorane.
(Dalje prihodnjič)
BLEJSKI OTOK SPET UREJEN
(Nadaljevanje z 2. strani) Blaža in Magdalene, katerima v času nastala v slovenski sredini ne bi mogli poiskati mojstra. Že tako bogato opremo cerkve pa smo še obogatili z velikimi platni Layerja, Metzingerja, češkega slikarja 17. stoletja in nekega istočasnega italijanskega mojstra, s katerim smo pokrili velike stenske ploskve, po vitkih pi-lastrih ob straneh pa so se drzno povzpele baročne plastike.
V lopi so prikazani stari zvonovi od 14. do 17. stoletja z označenimi imeni livarjev, cerkveno zunanjščino poživljajo na eni strani temni kovani nagrobni
križi, večinoma izdelki kovačev iz bližnje Krope in Kamne gorice, na drugi pa vzidani kamniti fragmenti gotskih obočnih konstrukcij.
Vsekakor bo potreba še marsikaj spremeniti in izboljšati. Eno pa je že sedaj gotovo: ljubljanski muzejski in galerijski de-poji bodo sedaj nekoliko razbremenjeni in je s tem rešenih mnogo dragocenih predmetov propada. Blejski otok pa je dobil z muzejem, ki je bil za javnost odprt 8. junija 1952, novo pomembno funkcijo.
(Po "Slovenskem poro6«alcu")
Padec žitnih cen v Vojvodini in letina
Na žitnem trgu v Vojvodini in v drugih pridelovalnih področjih je po ukinitvi obvezne oddaje žita prišlo do naglega preokreta in padca cen. Še konec aprila so se v Vojvodini upravičeno bali za letošnjo letino, zlasti za pridelek pšenice, kajti v marcu in aprilu skoraj ni bilo dežja, kar je oviralo razvoj posevkov. Po zadostnih padavinah v maju pa se je stanje naglo zboljšalo. Posevki, zlasti žitni posevki, so se v 14 dneh tako opomogli, kakor je to malokdo pričakoval.
Danes upravičeno pričakujejo, da bo letošnja letina v Vojvodini kar dobra. Kolikor pa je ob koncu maja slana ponekod povzročila škode posevkom, je bilo še časa dovolj, da so znova posejali koruzo in fižol, v glavnem pa so se poškodovani posevki hitro spet obrastli.
Ko je konec aprila slabo kazalo za letošnji pridelek, se je na prostem trgu začela dvigati cena. Višja cena se je držala tudi potem, ko se je položaj že bistveno zboljšal, ker so razni špekulanti nadalje razširili vesti o slabi letini, da bi čim bolj dvignili ceno žitu na prostem trgu. Bogati kmetje so hodili v mesta in kupovali moko v državnih trgovinah, računajoč, da jo bodo pozneje lahko bolje prodali. Vendar so se hudo vračunali.
Vesti o slabi letini niso več vžgale in ko je bila nedavno objavljena: uredba o ukinitvi obveznega odkupa žita, se je položaj na trgu na mah spremenil. Cene na prostem trgu so hitro popustile za 20, 30 in celo več odstotkov. V nekaj dneh se je silno povečala ponudba žita na trgu. Kmetje so začeli ponujati žito predvsem "Žito-prometu." Tako je na primer "Žito-promet" v Baški Palanki samo en dan od-
kupil od kmetov štiri vagone pšenice, to je toliko, kakor prej v enem mesecu. Podobno so ponujali blago tudi kmetje v Be-čeju. Žabi ju, čurugu, Titelu, Beočinu in drugih krajih. "Žito-promet" je to žito odkupil po določeni ceni 23 dinarjev za pšenico in 12 dinarjev za koruzo.
Ponudbe pa so vsak dan večje, kar priča, da so pridelovalci držali žito doma, ko pa so spoznali, da letina ne bo slaba, zlasti pa, da ne bo obveznega odkupa, so pohiteli, da to žito prodajo. Tudi moko ponujajo na trgu potrošnikom po znatno nižjih cenah, zato je v Novem Sadu v nekaj dneh padla prodaja moke v državnih trgovinah pod eno tretjino prejšnjega obsega.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
PISARNIŠKI PROSTORI
v znanem. Kmetovem poslopju zgoraj, se oddajo v njem. Poslopje je na 15601 Waterloo Rd.
Za pojasnila se naj pokliče CH 1-6551
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
MI DAJEMO IZMENJAVAMO MERCHANTS ZNAMKE
BAILEY'S BASEMENT
VEUKANSKA RAZPRODAJA!... NAJBOLJ POPULARNI SEZONSKI SLACKS ZA MOŠKE IN MLADE FANTE
Madeži se ne poznajo
KO BI BILE PERFEKTNE* BI HLAČE STALE 8.95
SEDAJ SAMO
HLADNO RAYON GABARDINE IN HLADNO RAYON SHARKSKIN BLAGO
•	SNUG TEX WAISTBAND
•	OFF-SET ŽEPI
• ZIPPER, PLEATS • SADDLE STITCHED
* MERE 29 DO 42 v tan, plavi, sivi, rumeni, zeleni barvi POKLIČITE CHerry 1-3820, prosimo označite 2. izbero
Nekoliko neregularni, nič lukenj, le majhne hibe pri tkivu BAILEY'S Basement: Downtown trgovina
f *
a#
i..........J
Društveni koledar
JULIJA
27. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
27. julija, nedelja—Piknik dru-. štva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgoncovi farmi, Eddy Rd., Willougbhy, O.
27.	julija, nedelja—Piknik društva Brooklyn št. 135 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
AVGUSTA 3. avgusta, nedelja—Piknik društva Naprej št. 5 SNPJ na farmi SNPJ.
17. avgusta, nedelja—Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na prostonh Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
SEPTEMBRA 7. septembra, nedelja—Piknik Mlad. pev. zbora na farmi SNPJ.
28.	septembra, nedelja—Veselica Slov. nar. doma na Stanley Ave., Maple Heights, O.
OKTOBRA 19. oktobra, nedelja—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd. 19. oktobra, nedelja—Jesenski koncert in 15-letnica o,bstoja zbora- Planina v Slov. nar, domu, Stanley Ave., Afaple Heights, O.
NOVEMBRA 2. nov., nedelja—Ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v AJC na Recher Ave.	1
2. novembra, nedelja—Ples krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC na Recher Ave.
9. novembra, nedelja — Igra dramskega zbora Naša zvezda v AJC na Rechdr Ave. 9. novembra »nedelja—Prireditev društva V boj št. 53 SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 15. novembra, sobota—40-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slov. domu na Holmes Ave.
TRAGIČEN DOGODEK NA VRANSKEM
V nedeljo, 8. junija je prišlo na Vranskem do tragičnega dogodka, ki se je končal s smrtjo komandanta HDB tovariša Slavka Spegliča.
Pri tem gre za dva mlada človeka, 26-letnega Slavka Debelja-ka, tkalskega mojstra iz tovarne Št. Pavel (že večkrat obsojen zaradi pretepa)—ter 20-letnega kmečkega sina Alojza Žganca, oba poznana pretepača, ki v zaporu čakata na pravično obsodbo za svoje početje.
Tisti večer so se brigadirji pred večerjo zabavali s petjem, plesom in harmoniko. Med tem sta vdrla v naselje domačina De-beljak in Žgane, oba vinjena in zahtevala od brigadirjev, naj prenehajo s plesom, ter se pri tem izdajala za organa oblasti (oba sta se že popoldne prerekala z brigadirji in skušala izzvati prepir). Brigadirji so jih odslovili iz naselja, češ "naj se zmenijo s štabom.
Ko sta oba še nadalje izzivala pred naseljem, je odšel k njima Speglič, da bi ju pomiril in pregovoril, naj zapustita naselje. V tem pa sta oba navalila in De-beljak ga je s kolom udaril po glavi ter podrl na tla. Brigadirji so svojega komandanta takoj rešili, oba pretepača pa odpodili. (Žgane se je zvečer še pretepal v svoji vasi).
Špeglič po tem dogodku ni pokazal nobenega znaka težje poškodbe in, čeprav je imel prebito lobanjo (kar je pokazal poznejši zdravniški izvid), je še večerjal in se pogovarjal z brigadirji. Ponoči mu je prišlo slabo in med prevozom v bolnišnico je podlegel poškodbam.
S tovarišem špegličem se je izgubilo ne samo dobrega komandanta mladinske brigade, temveč predvsem dobrega mladinca, človeka, ki je vse svoje življenje posvetil mladinski or-
BUKOVIVIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STitlET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Fetkovšek/ lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO
"THE EAGLE AND THE ROOTS"
se dobi pri
ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
CENA KNJIGI JE $5.00
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
ganizaciji. Čeprav je bil star šele 23 let, je njegovo življenje bogato delovnih uspehov in izkušenj. Od leta 1944 je bil v partizanih, po osvoboditvi pa je vseskozi delal kot mladinski aktivist.
Sedaj je bil zaposlen v steklarni. Da je bil tovariš Špeglič priljubljen, je pokazal tudi njegov pogreb, ki se ga je udeležilo preko 4,000 ljudi.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo izborno zdrarilo. da vam ustavi kašelj in prehlad. Ledi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Zavarovalnina
proii ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874
Hiša za eno družino
4VŽ sobe, vse moderno, 2 spalnici; preproge v vseh sobah. Dobi se tudi peč, Hotpoint ledenico, avtomatični pralnik in sušilnik. Cena zmerna. Se lahko takoj vselite.
Za podrobnosti se zglasite na 1015 E. 62 St.
FARMA NAPRODAJ
Naprodaj je poznana Felix Surtzova farma, obsegajoča
135 akrov. Za pojasnila se zglasite na 19901 Pawnee Ave.
LOTE NAPRODAJ
v lepi rezidenčr.i naselbini se proda pet lotov, posamezno ali več skUtaj. Blizu busov, trgov in parka.
Za podrobnosti se zglasite na 17902 Nottinghsm Rd.
VRATA ZA GARAŽO
na "pante" (swing door) se proda po zmerni ceni. 8 čevljev široka in 7 čevljev visoka.
Za podrobnosti pokličite KE 1-6495
IŠČEJO STANOVANJE
Družina z dvema otrokoma
išče stanovanje s 5 sobami, kjerkoli na vzhodni strani. Kdor ima za oddati, je prošen, da pokliče EX 1-2206
NAPRODAJ
NAPRODAJ JE FARMA
obsegajoča 26 akrov; 6 akrov sadnega drevja, drugo jc zemlja za obdelovat; hiša s 7 sobami ima 4 spalnice in vse mestne udobnosti. Kokošnjak, "brooder house,'' hlev in druga poslopja. Se proda zelo poceni radi slabega zdravja. Je zelo lep prostor. Za pojasnila se obrnite na
JOE VENE
Trumbull Rd. Rt. 3, Geneva, Ohio
if
Z.(istopntki
Enakopravnosti •
Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888
e
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
e
Za newburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
99
Don't gomble with Are— the odds are ogainst yowl
STRAN A
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
OVČAR MARKO
POVESI
(Nadaljevanje)
Dosegel je ruševje in se oprijemal vej. Na planjavicah je rastlo vse gosto murk, ki pa niso več dehtele, ker so večinoma že zorile svoje cvete v zelenkaste glavice semena.
Prepodil je gamsa. Nikamor se mu ni mudilo, kakor bi dvija-čina res ločila po vonju smodnika lovca od drugih ljudi. Marko je počival na skalnem robu ob Velikem plazu, gledal gamsa, ki se je umikal v Orlišče, se mu skrival in zopet prikazoval, in je sklenil, da bo šel sam po istih po licah in ob istih skalah, ker je že večkrat slišal praviti, da kamor pride gams, tja pripleza tudi clo vek.
Velike skalne vetrnice in beli nizki mak so potrepetavali med blazinami drobnega rdečega cvetja okrog Marka.
Odpil je iz čutare in se spustil v grušč. Ogibajoč se skal, ki so Ste v stoletjih navalile z višin, je prehodil povprek Veliki plaz, se vzpel na polico, kjer je v rahli črni prsti usledil razkrečene par keljce gamsove noge. Tako na gosto je bila polica nasajena z ži-vobarvnim cvetjem, da se ga včasih ni mogel ogniti in je hodil po rožah.
Pod njim in nad njim so cvetele očnice, kakor da je nebo nasu-lo z\'ezdic po skalah.
Počasi in varno se je prestopal Marko, se oziral naokrog, odtrgal nekaj res lepih cvetov, a očnice, ki bi bila izredno velika in lepo in pravilno razcvela, z dvojno krono listov, ni nikdjer izsledil. Marsikatera roža se mu je zdela od daleč prav posebno lepa, ko pa je prišel do nje, je niti odtrgal ni. Tudi velika kresnica ga je prevarala, da je preplezal zaradi nje nekaj sežnjev. Motila ga je celo belo cvetje gorskega pelina.
Ne daleč od njega je prižvižgal kamen iz višine, treščil ob trdo skalo in se razletel na drobne kosce. Marko se je spomnil gamsa, ki je odšel pred njim skozi Orlišče in po čigar sledi je hodil. Urno se je stisnil pod narahlo prevešeno skalo, da se zavaruje pred kamenjem, katerega je že slišal ropotati nad sabo. Čeprav je vedel, da je popolnoma na varnem, mu je bilo vendar tesno, ko je gledal, v kako mogočnih odskokih brenči kamenje preko njega, in slišal, s kako strašno .silo udarja ob skale, se razbija in proži nove plazove grušča.
Kavke, ki so gnezdile v skalnih pečeh, so preplašene odletele z gnezd, krožile visoko v zraku
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
YOUNG Responsible Couple, baby, desperately need 4-5 room unfurnished apartment. Good location North. Moderate rental.
NAtional 2-1447
RESPONSIBLE Middle-aged Couple urgently need 3, 4 or 5 room unfurnished apartment. Any good location. Moderate rental.
CLiffside 4-6051
3 RESPONSIBLE Adults, small child, urgently need 4-5 room unfurnished apartment. Good location N. or N.W. Moderate rental. Call anytime.
Lincoln 9-4655
in se zadirale nad rušeče se kamenje. Marko se je spomnil, kako so pred nedavnim obkrožale ubitega mačevskega ovčarja Ur-ha. Od tistega dne so se mu ti črni ptiči gnusili.
Kamenje se je umirilo. Marko pa še ni hotel oditi iz varnega zavetja; saj je bil potreben tudi odpočitka.
Zagledal se je v svet pod sabo. Pod Srednjim vrhom so se premikale majhne, rjave senpe: "Tomaž je spodaj s konji." Joževi jarci na Bukovi peči so bili kakor lisa snega. Njegov in Jokov trop, ki sta se pasla najbliže, saj je razločil celo oba velika zvonca, sta bila kakor obeljeno kamenje, razmetano po zeleni travi. In na Zelenici za stranjo; "Ali je buko vina tako pordela? Ni. Na ne-zarasli planji paseta Lukež in Tevž krave."
Človeka ni prav nobenega razločil, tudi Joka ne: "Najbrž leži kje v senci in gleda, kje sem. Morda je slišal bobneti kamenje in ga skrbi, ali me ni kaj zadelo.
Majhen ptiček je priletel od nekod, sedel na skalo, se živahno oziral naokrog, pa ni zapazil Marka. Ptiček se je pognal v travo, črva in zopet odletel.
Izza črnega Srednjega vrha je gledala spredaj zelena, zadaj pa divje razdrapana Begunjščica; izza temno porasle Dobrče in Križke gore je dvigal svoj pri-ostreni vrh Storžec; za njim so se neba dotikale visoke Kamniške gore.
Nebo je bilo od ponočne plohe kakor umito in ozračje čisto.
da bi Kuharjev Tonej spet govoril o barvah in platnu.
Marku se je sparila voda. Da bi ji zboljšal okus, je natrgal pelina, ga pomel v roki in natlačil v čutaro, pokusil, se grenko na-kremžil in odšel naprej.
Za prihodnjo skalo je zagledal gamsa, ki je hitel po meli iz Orlišča v Srednjo peč. "Bom vsaj varen pred kamenjem. Smer si bom že sam poiskal."
Opiraje se s hrbtom in koleni, s coklami v torbi, se je Marko prerinil skozi kratek žleb. Na desno je bil svet odprt, da bi brez posebnih težav lahko prišel prav do vrha Orlišča. Na levo pa je bila dobra dva sežnja peč popolnoma gladka in malo nagnjena naprej. Za to neprestopno steno je bila skala zopet razčlenjena. In od tam, s poličice, komaj kakor dlan velike, je strmela v drznega plezalca izredno lepa očnica, kakor bi ga hotela vprašati: "Fant! Po kaj si prišel?"
Marko se je razveselil cveta, tako razveseUl, da je začel sam s sabo glasno govoriti. Pokazal je s prstom ogledano očnico: "Tebe iščem."
Očnica se je v vetru narahlo zamajala kot bi nagajivo pome-žiknila: "Mene- Hm. Poglej, kje sem!"
Marko je uvidel, da preko previsa nikakor ne more doseči prelepega cveta: "Ne gre? Z glavo skozi zid ne gre." Spustil se je nazaj po žlebu, da poskusi doseči zaželjeno rožo po drugi strani.
Dolgo je motril od spodaj dohod, skušal celo določiti razdaljo med posameznimi oprijemi in je ugotovil: "Mogoče je priplezati gor, lahko pa ne bo. Ali bi ali ne bi?" Spomnil se je Ančke: "Poskusim."
Odložil je vse. Celo nogavice je sezul. Previdno se je plazil ob skali, se dvignil z rokami čez majhen previs in ugledal zopet izredno očnico, ki je znova
zatrepetala, kakor bi se ga bila ustrašila, ko je zagledala prihajati napadalca od druge strani.
Marko je že od spodaj videl, da bo zadnji konec poti najtežji. Tega pa ni mogel naprej vedeti, da se oprijemi, na katere je računal, majejo. Ko bi očnice ne videl, bi morda odnehal. Narahlo nagnjena skala je bila za poldrugo njegovo dolžino pod njim gladko odsekana: "Če mi spodleti . . . Morda se še ujamem, če pa ne, bom padel kot kamen, kadar sem ga vrgel na strmo streho stolpa."
Očnica ga je že naravnost dražila. Tako narahlo in urno, kakor bi še pol centa ne tehtal, je stopil čez oprijeme, izmed katerih se mu je en sam odtrgal.
Bil je pri očnici. Tako je bila lepo razcvela, da se je, pa sam ni vedel zakaj, začudil, kako da jo ne varuje kača.
Stal je varno, dasi na tesnem prostoru.
Skrbno je odtrgal očnico, jo zataknil za klobuk in zajukal.
"Hooohoooj," se mu je oglasil pri tropih Jok. Marko je še bolj veselo zajukal in se obrnil nazaj.
Previdno je priplezal do nevarnega mesta. Preskušal je oprijeme. Spet se mu je eden od-krušil. Da se ni urno odgnal nazaj, bi bil padel. Tako si je ranil samo dlan.
Odločil se je preriti navzgor, pa je samo dognal, da nikjer ne doseže previsa. Zopet je sam sebi glasno pripovedoval svoje misli: "Kakor miš v mišnico sem se ujel. Miš pregloda včasih les in uide. Skale ne morem. Morem samo tam ven, kjer sem prišel noter. Moram!"
Poiskal je trdna oporišča in na vse mogoče načine skušal doseči v navnotraj upognjeni steni prihodnje oprijeme in se je trudil in trudil, dokler se mu niso pričela tresti kolena, da je moral zopet odnehati: "Noge in
roke imam za laket prekratke. Ko bi bilo v tej preklicani zagati vsaj toliko prostora, da bi imel kam sesti in počiti."
Naslonil se je z obrazom na steno, in dokler se mu niso umirila kolena, ni mogel nič misliti. Čimdalje bolj jasno se je zavedal, v kakšno stisko je zašel: "Pritrjene vrvi bi se moral oprijeti, pa je nimam in je nima nihče v planini.—Če prikličem Joka, bi mi šele jutri zjutraj prišli pomagat.—Če se mi pa zadremlje, bom zgrmel v globočino ..
Spomnil se je Ančka, Rozalke in Manice: "Ko bi vsaj ne bil pripovedoval o pastirju, ki se je ubil.—Ančka—!"
Poskušal je moliti, pa ni znal izreči nobene besede. Vedel pa je, da prav misli, ko se ves, živ in mrtev prepušča sveti volji božji. Zamižal je in izpregovoril: "Bog in ljuba sveta višarska Mati božja—"
Hotel se je še prikrižati. Desnica kar ni hotela od skale; držala jo je strjena kri.
Zavedel se je, se pobožno prekrižal, poiskal v žepu tolminca in narezal na podplatih kožo na vsakem večkrat, trdno uverjen, da ga bo strjena kri obdržala na strmi, gladki skali, preden se bo pognal cež laket široko mesto brez oprijemov.
S hrbtom se je obrnil k steni in čakal, da se je prilepila leva noga. Z levo roko je držal za trden opri jem. Nato je pritisnil okravljeno desnico in desno nogo na skalo in čakal. Motril je strmino pod sabo in prav nič na drugega ni več mislil, kakor samo to, kako bi se vendarle ujel, če ga kri ne obdrži. Okrog glave mu je prifrfotal nisan metulj. Če bi mu bil sedel na čelo, bi ga ne bil mogel odpoditi.
(Dalje prihodnjič)
Don't gamble with fire — the odds , ore against you!
MI DAJEMO KV IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
The May Co s Cool Basement
Decjif otroški, dekliški, mladeniški, in za odrasla dekleta
.95
4®^, 5'®% 6'^® in 7
znanega izdelka ČEVLJI
Pumps
Loafers
Oxfords
Barve:
•	Bela
•	Rjava in bela
•	Plava
•	Rdeča
•	Črna
•	Rjava
Mere:
•	DeCje: 2Vž do 8
•	Otroške; 8Vž do 12
•	Dekliške in mlade-niške: 12Vž do 3
•	Za odrasla dekleta: 4 do 10
Čevlji vseh znanih izdelkov po tej izredno nizki ceni. Najboljše kakovosti za otroke, katerim noge še rasto, Za dobro izbero, pridite zgodaj. Ti čevlji bodo kmalu pošli.
Žalf ne sprejmemo poštnih ali telefonskih naročil
The May Go's Basement oddelek s čevlji
rr
LOONCRAFT" Crinkle
Combed Cotton
Plisse

z
naramnicami
Spodnja krila
•	Ne rabijo likanja!
•	Se posušijo v manj kot 2 urah!
•.Hladne kot veter!
Ta spodnja krila z zanesljivimi vdelanimi naramnicami so lepo okrašena ob vratu z barvnim trakom. Jih lahko nosite pod nylon ali drugimi oblekami. V beli ali roza barvi. Mere: 34 do 44. Mere: 46 do 52 po 2.59.
Poštna in telefonska naročila sprejela celi dan v soboto in ponedeljek od 9. zj. do 9. zv.
Pokličite CHerry 1-3000
The May Co s Basement Oddelek s pleteno spodnjo opravo
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32^ do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer; Se vam pišejo,
da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št.
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je
16 in pol in 43 je 17.
$
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41;@g)gxB®®®@®®(!XB@x«^^
54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.) Približna metrična dolžina po
ameriški meri: 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje* sprejeta potom zakonodaje.' 1 kilometer na vodni površini
je 0.5369 'nautical" milje.
*
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
education molds our
raruRE
bcttcr schools mtito
a strcmcer america



sr

"Just a note to let you know Fm still a. k. Things aren't too bad over here but they keep us plenty busy and I'll sure be glad when my time for rotation comes! Well, it won't be too long now and after all, if you're going to keep a democracy I guess everyone has to pitch in."
Just a lonesome G. I. writing home.
He s helping in the armed forces. But there are things you can do to help, too. One of the most important of these is buying United States Defense Bonds.
Tens of millions of Americans own Defense Bonds now— more than 49 billion dollars worth! And every time you add to the total, you are helping to stabilize your country's economic power, making and keeping it as strong as the G. I.'s are keeping her military power. Remember, it's your bonds and other forms of saving that keep your country strong. And in these troubled times, peace is only for the strong!
So how about starting a patriotic program of regular savings now—by buying U. S. Defense Bonds through the Payroll Savings Plan where you work. It's one sure way to save!
Here's how E Bonds now earn more money for you!
Now safe, sure U. S. Series E Defense Bonds pay an even better return than ever before.
1^ Now every Series E Bond you boy begins earning interest after only 6 months. And the interest it pays is now bigger at the start I
2,	Every Series E Bond yon own can now go on earning interest for iU more years after it reaches the original maturity date.
3,	During the 10-year extension period, every bond earns at the new higher interest (average 3% compounded semiannually),
Start now! Invest more savings in better-paying United States Series E Defense Bonds,
Raceisfer-Qie strong.... Bg US.Defense Bonds legulady!
Tin U. 3, Omtrnmmt dot not pay forthU aioirtUtng. Tli$ Trtnary Department thankt, for their patriotic donation,
the Advtrtieing Council and
ENAKOPRAVNOST