Letnik II. (LVII.) V Ljubljani, 14. oktobra 1904. List 41. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Doksologija, kako bi se imela glasiti v naši slovenščini — i 11 še kaj pod o b -11 e g a. (Konec.) Ali to mimogrede; saj je /a take izgubljena vsaka beseda! Vernimo- se k našemu slavo-slovju! Seveda je resnično, da smo dolžni Bogu čast; ali katoliška cerkev v svoji doksologiji ne imenuje časti, ampak slavo, in io je več ko čast. Prepričajmo sC: .Slava" (glorial, to je nesebično priznanje in jako razširjena ra-dov-oljna hvala imenitnih del, ki jih je kedo storil. Velika je slava n. pr. Aleksandra Velikega in Napoleona 1., ki sta se daleč po svetu zmagovito vojskovala; velika je slava Krištofa Kolumba, kije našel Ameriko; velika slava modrega Sokrata, učenega Aristotelja, svetega Avgus ina in mnogih drugih svetnikov. Manjšo slavo s.» dosegli pri nas n. pr. Primož Trubar, ki je pervi začel knjige pisati v naši slovenščini, Vodnik in Prešeren se svojimi pesmimi, Miklošič se svojimi učenimi, Slomšek se svojimi pobožnimi spisi itd. Kaj pa mislimo, ko govorimo o slavi b ožji ? Kaj druzega ko spoznanje in priznanje velikih del njegove mogočnosti, modrosti, 1 j 11 - Od hervaske strani se nam priporoča: .Zdravo" (namestil .Zdrava"!, ali tako za nas m* l>i t»;l«» prav Mi sicer pravimo: .Srečno!," ker si mislimo zraven .hodi" ali .hodite!," pa. .Zdrav! Zdrava! Zdravi!," ker si mislimo zraven .bodi," .bodite!" ali .ostani." .ostanite!" lastnost dejanja izražamo z adverbijem, lastnost osebe pa / adj< kti-vom. Tudi Hervatje so nekedaj rekli prav: .Zdrava!" in vsi drugi katoliški Sloveni še /.daj pravijo tako. Sedanja her-vaška poprava je torej zmota. bežni in dobrote, del stvarjenja vesoljnega s\ela odrešenja in posvčevanja človeškega rodu. Ko pravimo: .Slava Očetu 111 Sinu in Svetemu Duhu," želimo in prosimo, da bi v>i narodi spoznali in priznali Boga v treh osebah. Očeta. Smu. iu Svetega Duha. To spozn mje je bilo od nekedaj med tremi božjimi osebami ene proti drugi; od začetka stvarjenja je bilo to spoznanje 111 priznanje slave božje mej vsemi utgeljskimi koti; zdaj 111 skozi vse čase na dalje pa bodi to spoznanje in priznanje ravno tako mej wmi ljudmi na zemlji. B odi! Do zdaj namreč ni se, ker sveta vera Kristova še ni ra/ši ji *n mej wnii narodi, in ker je celo po kerscaitskih dežel.i!i veliko število neveruikov. V našem malem sj>:Vo-slovju želimo torej in prosimo Boga. da bi sC> vera razširil 1 po vsem -vetu, da bi v-i ljudje spoznali pravega Boga v skrivnosti pre-vete T r< »jice. Ali ne le v sirjavo. tudi v globoeuio mora dalje seči to spoznanje in priznanje velikosti božje. Tudi to želimo, ko pravimo: .Slava Očetu" itd. Želimo torej, da bi vsi verni katoliški kristijani čedalje bolj spoznali in zato zinirom *kcrl>-nejše 111 pridnejše preiskovali in premišljevali Boga ko stvarnika, odrešemka, posvečtvavca. Ako bomo tako delali, bomo Boga molili v duhu 111 resnici, iu taki molilci so njemu ljubi. Nasproti pa, če pravimo .C. a s t b o d i Očetu" itd. mislimo le bolj 111 unanje 1 vseenje božje, ki je sicer dobro in potrebno, ki je pa vender vedno v nevarnosti, kaker vsako unaiije češčenje, da poslane prazno 111 farizejsko. In to je potem tisto češčenje, ki g;i Bog zamece se znanimi besedami: .To ljudstvo me z ustnicami časti, njih serce je pa daleč od mene." I a- kega /golj unanjega češčenja božjega je tudi dandanašnji jako mnogo na svetu in beseda „č a s t če tudi ga ne pomeni izključno, vender spominja na tako češčenje. Zato ne recimo na dalje: „C a s t bodi Očetu in Sinu in Sv. Duhu," kaker po svoje pravijo Nemci; temuč recimo, k i k e r pravi katoliška cerkev po g e r s k o in p o latinsko, in kaker pravijo po slovensko katoliški k u s i in C c ii i i n H e r v a t j e . »Slava Očetu in Sinu in Sv. Duhu," in odgovarjajmo: .Kaker je bila v začetku, tudi zdaj in zmiraj in na \eke \ckov. Amen". I red besedico „tudi" si imamo misliti. le .misliti" : „b o d i." "Jako t.»rej upamo, da bo stalo v novem niolitveiiikn z.i očitno službo božjo. Vi, dragi bralci, pa sC- brez odlašanj.) poprimite tako popravljenega skivos|,»vja in dcžite ^e ga terdno in j>o njem vravnavajte svoje molitve, da bodo Bogu dopadljive. o Stanislav Škraluc. XXII, nedelja po Binkoštih. Kaj itu- izknsatr. lnnavci (.Mat 22 » Hinavce! žc beseda je. da razburi. Hinavec ta na dve strani in. ko bi mogoče bilo. na več strani brušen meč. Priliznjeni hinavec, ki je za hrbtom nekaj druzega nego v obraz to ti je človek, ki trdi. da je črno belo; ki 11111 jutri vtegne biti zeleno rdeče in ti bo pojutranjem mestu višnjevega navedel vseh mavričnih barv. Paganski bog Jan je imel dva obraza, tla je gledal lahko naprej in nazaj; a hinavec ta jih pa ima, kolikor ti jih je drago, ('e hočeš, je pobožen; če bi se menil tako prikupiti, je bogotajec; če bi kedo tirjal od njega, je pridigar čistosti; če bi vgajati mogel tem načinom, peni se mu jezik grdih besedi. Nobeno dejanje hinavcu ni nemogoče; pripravljen je za vse. da 11111 le za tilnikom ne stoji svetna pravica. Nikedo 11111. če kaže tako. ni nič: a samemu sebi je vse. ker ob njegovi osebi se slednje začenja in končuje. Krog njega se vrti svet in vse mu je neresna igra. Bližnik je hinavcu bedak; samemu sebi je bog. Stavimo si, oprti na svetopisemska poročila in opisovanja hinavčevo prikazen pred dušno oko. Menda nam po teh izgledih in teh krepkili obrisih sv. pisma njegova podoba nikoli ne izgine izpred oči. Nikoli v svoj prid. Nekega dne so hinavski farizeji s pis-marji vred pripeljali Jezusu v jeruzalemski tempelj ženo-prešeštnico. Vsi izven sebe so 11111 govorili: „V postavi pa nam je Mozes zapovedal take kamenjati. Kaj torej ti praviš?" (Ivan 8, 5; prim. III. Moz. 20, 18.) Brezdvombeno so se mu tudi prikupiti hoteli, da bi vsaj časih - kadar jim gre v škodo tako ostro ne postopal z njimi. Ker tudi Gospod jim vtegne vsaj sem pa tje škodovati v ljudstva očeh -: teh nazorov so bili. Vgodi jim danes in odgovori. Svojo veličastno postavo - kakoršno je gledal le enkrat svet sklone ter s prstom piše na tempeljska tla v prah. V prah piše Gospod. Dragi! Kaj je nestano-vitnejega nego prah, če se sapa zažene vanj; če prihrumi ploha ali če mami zida-telji-otroci ob vaškem potoku sostavijo iz njega svojih nekajurnih hiš? Zopet se dvigne in kakor pred vzhajajočim soln-cem so jim zatripali vsi čuti - ter govori to golazen uničujoče besede: „Kateri vas je brez greha, naj prvi vrže kamen v njo." (Iv. (S, 7.) - I11 izginili so iz templja drug za drugim premišljujoč morda o tej resnici, da je res grozna ženina pregreha; a t idi o tem dejstvu, da ni le ta greli na svetu da je hinavec sam večkrat to kar ta žena; da je sposoben tatvine in ropa, goljufije, častikraje in umora, hinavec je sploh sposoben vsega. Le zavarovan si mora imeti hrbet; potem je previden z vsemi mazili, kar jih je na svetu. — Ali jim je pač to tako njihovo premišljevanje seglo do vesti? Težko! Tudi v tempelj je prišel molit farizej in cestninar z njim. Saj mora tudi on časih tu sem noter; kaj pa bi rekli ljudje, da ga v templju ni bilo. Noter v tempelj torej; in potem je pa vse dobro. Da le pride; vsled tega je pa pobožen in je tudi svet. Vstavil se je tu pred Boga in govoril: „Bog, zahvaljujem ti, da nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, prešestniki, ali tudi kakor ta cestninar. Dvakrat se postim v tednu, desetino dajem od vsega, kar imam ..." In cestninar je stal od daleč. In še oči ni hotel dvigniti proti nebu, temuč na svoje prsi je trkal rekoč: Bog bodi mi-lostiv meni grešniku!" (Luka 18, 11 13.) Ni treba prašati vas, prijatelje in prijateljice, odkritih obrazov in poštenih src: Ali se vam ne studi ta oholi častilec samega sebe pred tem Bogom, ki pozna vsak začetek vsake vaše misli in vsak njen konec; pred tem Bogom, kojemu se ni še hvalil vas nikedo in nikoli? Izgledu vse milobe Gospodu se je slednjič napolnila mera. da je ljudstvo so-znanil s težnjami farizejev ter govoril kaz-njiv govor, kakor ga ne pozna več katera si bodi človeška zapisanimi. Vsa resnica, vsa silna teža očitanj, vsa mogoča resnoba, a brez vsega strupa in brez vse pikrobe kakor si hočejo namreč z njo pomagati časih v svojo škodo ljudje - vse to je v teh nasprotnike vgonobilnih izrekih. A, kaj naj človeško besedo izraztijcm. kaj govori Gospod; poslušajte njegovo božjo. Poslušajte njegovo osemkratno vničujoče ..gorje!" „Tedaj je Jezus govoril množicam in svojim učencem rekoč: „Na Mozesovem stolu sede pismarji in farizeji. Vse. kar koli vam reko. izpolnjujte in storite; po njih delih pa nikar ne delajte. Navezujo namreč težka bremena, ki jih ni moč nositi in jih nakladajo ljudem na rame, a jih sami s prstom nočejo ganiti. Vsa svoja dela pa store, da jih vidijo ljudje. In imajo radi prva mesta na večerjah in prve sedeže v shodnicah in pozdravljanja na trgih, da jim ljudje pravijo: učenik. Vi pa se ne pustite imenovati učenikov; zakaj eden je vaš učenik, Krist . . . Gorje pa vam, pismarji in farizeji, hinavci ker zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi: vi namreč ne greste vanje; in kateri hočejo iti vanje, jim ne pustite iti. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, vi objedate hiše vdov dolge molitve opravljaje. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ki vse obhodite po morju in po suhem, da enega svoje \ ere izpreobrnete; in kadar je izpreobrnjen, storite ga otroka pekla, dvakrat hujšega, nego ste vi. Gorje vam, slepi vodniki . . . Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! kateri desetinite meto, janež in kumino in opuščate, kar je imenitnišega v postavi. Slepi vodniki, kateri komarja precejate, kamelo pa požirate. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ker čistite, kar je zunaj kozarca in sklede, znotraj pa ste polni ropa in gnusobe. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ker ste enaki pobeljenim grobom, kateri se od zunaj ljudem zde lepi. od znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsake gnusobe. Gorje vam. pismarji in farizeji, hinavci! kateri stavite grobe prorokov in zalj-šate pokopališča pravičnih . . . Kače. gadja zalega! kako ubežite sodbi pekla?" (.Mat. 2). 1 Na poštenem domu poučen, da naravnost pot vodi najdalje; po odgojiteijih iz-vanredne spretnosti in dobrovitosti zali vala jim do groba po njih prepričan, da je hinavščina vseh grdob grdoba. sem se ogibal odkar se pameti zavedam na dve in več strani režočih ljudi: »»gibal hinavcev. Po izgledih nasprotnosti poučen kako so namreč propadali in globoko propadli v poznejem živenju prav oni. ki so v šolskih letih in tudi v latinskih šolah kakor skrivaje tožeči hinavci kopali drugim grobove trudil sem se na drugačno stezo: ki ntij bi vodila hinavstvu naravnost nasprotno. Zato učitelj nisem klical akopram časih v jako jako zapeljivih okolnostih: da bi namreč vprašal koga vender le ni kogar nisem klical do sebe s tem namenom, da bi mi druge tožil pod štirimi očmi. V vstavu, kjer sem bil, in sosebno še v < A\ smo obdržavali očitno sodbo. Nastopali so tožitelji, toženi in njih zagovorniki. Ce se je grešilo očitno, naj izve o tem vsa družba — če se je kvarilo očitno, naj se očitno daje za pohujševanje zadostilo. Res, da tako ravnajo nisem morda izvedel vseh pregreh a to sem pa dosegel, da po svoji krivdi tako postopajoč ni- sem i zredi I ne enega hinavca. In to mi hode tolažilo do groba. Prosim vas, dragi, da mi ne zamerite, če omenjam sebe. Omenjam tega le zato, ker lastna izkušnja je prva vseh izkušinj in ker želim, da bi vam koristil tudi nepobit-nimi izkušinjami svojega živenja. Tudi vi sebe in družino in otroke varujte hinavcev Jažnjivih prorokov. ki pridejo k vam v ovčjih oblačilih; znotraj pa so zgrabljivi volkovi." (Mat. 7, 15.) Tudi vi z vsim glasom - kadar nastane potreba zaroimite posnemajoč nebeškega karalca ki kliče danes farizejem in Herodijanom govoreč: „Koj me izkušate, hinavci?" (Mat. 22, IS). Amen. Simon Gregorčič — pesnik krščanski. Ob d\nirit m jubileji; Dne 1~. vinotoka tega leta mine šestdeset let. odkar >e je naši domovini rodil eden njenih najblažjih pesnikov. I/ raja, kjer je »duh med duhovi" zamaknjen poslušal visoko pesem kuubiiu v. se je preselil doli pod slamnato streho, a s seboj je prinesel „košček strune iz neba vzete." Njegova lira poje sedaj že štirideset let. Pripel je nanjo poleg strumnega kovčka, prinesenega s seboj iz raja, še druge zemeljske stiune izražajoče čute človeške. Cujino. kako je zvenela njegova nebeška struna. Si moii Gregorčič je krščanski pes-n i k. Njegove pesmi so prepojene s strogo krščanskim naziranjem. Kakor si ne moremo mi-slin Virgila brez starodavniii pagauskih bogov in bajeslovnih pravljic, prav tako je nemogoča pes-niska podoba Gregorčičeva brez oživljajočega krščanskega okvira. Narodnoversko vzdušje obdaja našega slavljenca, kamor k«>Ii se gane. Poglavitni prazniki in godovi krščanstva, vzvišeni verski spominji. cerkvena opravila so dala povod vrsti njegovih najlepših pesmi. Iz Gregoričevih poezij bi se dal sestaviti domalega ves katekizem, tako so polne krščanskega verstva. Sredi njegovega vrta rastejo tri cvetice, ki jih goje tri sestre, hčerice višav: Vera, N a d a in L j u b a v. V viharju živ ljenja mu je omahoval cvet Vere, bledel Nadin cvet, a stalen je bil vsekdar Ljubavi cvet. Vsi trije cvetovi so iznova oživeli. Vera mu je sedaj trdna, Nada neomajna in Ljubav nad vse plamteča. Pesniku se zdi, da leži na smrtni postelji. Po slovo prihajajo one tri sestre. Vera mu pravi, da ne pojde ž njim: „Saj Vere onstran treba ni: Resnici gledal boš v oči." Tudi Nada ga ostavlja govoreč: „Saj kar tu upaš in želiš, v deželi oni vse dobiš." Edina Ljubav ga spretni do rajskih vrat, kjer ga izroči starši sestri, sama pa se vrne v solzno dolino. »Sedaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, te tri; največja med njimi pa je ljubezen" — teh besed sv. Pavla iz I. lista Korinčanom pogl. 13. se nehote spominjaš ob tej krasni pesmi zloženi v obliki naših starih slovenskih legend. Simon Gregorčič obdeluje z vsem spoštovanjem posamezne v e r s k e resni c e prav v o n e m z m i s 1 u , kakor ji h o znali n j t katoliška c e r k e v. Na krilih svoje bujne fantazije plava k s t v a r j e n j u sveta. On je navzoči, ko vsevečni Stvarnik iz niča rodi življenje, ko namigne: »Naj bode luč!" On zavzet opazuje šestdnevno delo božje. Kakor je Vsemogočni vse vstvaril, tako tudi 011 vse ohranjuje. Vrhu svetov Večni se krog blagohotno ozira, Roke čez meje svetov razprostira Za blagoslov. O11 je gospodar. Neki dan namigne in svet iznikne zopet v svoj nič. Krista - Moža-Trpina, učitelja vere vedno čiste — nam opisuje Gregorčič odhajajočega v nebo; »spremenjen je, krasan, odet v solnčec tisoč soj, z njim očakov svetih je ne-broj." Kako vzdiše pesnik za njim, kako si želi v višave večnojasne. O11 proslavlja Krista kakor Boga: »Ti Bog si bil iu duh brezdanj, nikdar sanjavec ničnih sanj" — veliča ga kakor s o d -11 i k a. Tako pesniško živahno naslikane poslednje sodbe menda nima noben drugi narod, kakor jo je Slovencem predočil Simon Gregorčič v svoji Vlil. Pogrebnici. Naš pesnik se obrača do tretje božje osebe. O11 prosi sv. D 11 h a : Prinesi vseh na-me darov, Dodeli svoj mi blagoslov, Ti glavo temno mi razsveti, Daj mrzlo mi srce ogreti, Da bom prerojen in ves nov. Daj svojih mi darov! In še eno prošnjo ima. Kakor je nekdaj golob prinesel oljkino mladiko, znanilko miru, rešencem o vesoljnem potopu, prav tako naj podeli sv. Duh dar miru nesložnim rojakom. Isto miroljubno težnjo srečujemo v nepopisno krasni pesmi: .Oljki" mar ni ta divni pesniški stvor vseskozi religijozen? Kako misli Gregorčič o p o smrt 11 e 111 ž i v 1 j e 11 j u ? Ali se strinja s sedanjim materija-listnim svetovnim nazorom, golčečim, da je s smrtjo končano vse? Ne - 011 veruje v večno življenje in v vstaj e n j e o d m r t v i h. Smrt zanj ni strašna. Mrtvemu prijatelju poje za slovo: Na srečni poti ti si zdaj. Na poti v grob, na poti v raj. Pokoj sladak te čaka v jami, Neskončna sreča nad zvezdami; Mi spremljamo v miru te kraj, Krilatci pa v nebeški raj. Telo počiva pod zemljo, „a duh visoko vrh zvezda z duhovi rajskimi ti biva, v objetji večnega Boga tam blaženstvo brezmejno vživa." Tako nam predočuje Gregorčič nebeško veselje in potem prav skoro pobesedno navaja sv. Pavla (I. Kor. 2., 9.) izrek: .Oko ni videlo, uho ni slišalo in v človeško srce ni prišlo, kar je obljubil Bog njim, ki njega ljubijo." O11 poje: Ni sreče videlo oko, Ni čulo je nikdar uho, Ni radosti srce čutilo, Ki zdaj deli ti jo nebo, Ki v veke bo ti jo delilo! In koga posnema pesnik, ko potrt od dušnih bolečin kliče: Človeka nikar? Mar ne J o b a , ki se je s trpkimi besedami spominjal one noči, ko se je reklo, da je človek spočet? Kakor ta starozavezni trpin, tolaži se tudi naš pesnik s prihodnjim vstajenjem. O11 pozdravlja mrtvaške rakve kakor zibelke miru — zibelke vstajenja. S sv. Avguštinom, ki je dejal, da je človeško srce nemirno, dokler ne počiva v Bogu, oznanuje Gregorčič nenasitnost našega srca: „saj če objame stvarstvo vse, želje se 11111 ne vpokoje brez Tebe miren pač ne boni: saj ako v>e primerjam Tebi, neskončni Stvarnik Ti na nebi. vse, v s e je samo en atom !" Simon Gregorčič je bil svoj čas izvrsten propovednik. Njegovi cerkveni govori še dandanašnji niso pozabljeni po župnijah, kjer je on služboval. Vsekdar je .seme plemenito" sejal v srca kakor duhovnik in tudi kakor pesnik. Kakšno 111 oral o propoveduje Gregorčič v svojih poezijah? Kdor jih sodi pravično, mora priznati, da s,, njegova nravstvena načela docela krščanska. Pre-čitaj pesem ..Daritev" ali se ne zrcali \ tein pesniškem biseru dvojna zapoved Gospodova: .Ljubi Gospoda svojega Boga . . . iu ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe." Da, Gregorčičevi vzori so pristno krščanski. Strog karale c je naš pesnik. \ .ljubeljskem jezeru" t bsoja trdosrčnost, v .Dražbi" ode-ruštvo, v .Izgubljenem cvetu" zapeljevanje. Kako bi se moglo vdati dekle niceniniku, ako bere divno pesem! Opozoriti treba še na nekatere strogo verske pes 111 i (iregorčičeve. Opeval je >v. Cirila 111 Metoda v spevu .Blagovcstnikom." Proslavljal je .Spovednico." Ako se ne motimo, je ta lepa pesem del večjega cikla o sv. zakramentih. Pesniško obdelovanje teh vrelcev milosti j«, svetoval Simonu Gregorčiču njegov iskreni častilec m pokrovitelj veliki ljubljanski knezškot Ivan Zlatoust Pogačar. Dekanu Ivanu Veselu je poslovenil za njegov psalterij zelo težavni 11JS. p>alm. Gregorčičeva pila se pozna vsej tej skrbno prevedeni zbirki. Za psalmi je prišla na vrsto svetopisemska knjiga Jobova, katero metrisko preloženo v kratkem izda naš slavIjeuec. .Danico" in njene bralce je lani razveselil s prevodom latinske himne o sv. Ahaciju. Le nekatere odmeve njegove duhovne strune nam je bilo moči navesti v tem skromnim članku. Povdarjamo, da s temi vrsticami ui izčrpana obilica dokazov, da Simon Gregorčič trdno sinji ua verskem krščanskem temelju. Ob dvojnem jubileju sprejmi Ti, slavni starina v solnčni Gorici, našo najiskreucjso častitko; dobrotno nebo, ti pa vneto prošnjo, tla nam iu-vas in ohraniš še mnogo let blagega genija slovenskega naroda Simona Gregorčiča. \ Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do I. 1374. Po/dravljeiia krajina lirežna. Rojakov mojih belili doni! Anton Medved (Dalj- ) II. (grlice i z r i m > k c d o b e. Kakor ze rečeno, - prihodom Rimljanov v naše kraje -e pričenja Ilirov zgodovinska doba, ker jih zabeležujejo v svojo pisano povestnico v •miki precej nadkriljujoči jih Rimljani. Rimljani >»» ta ca> porabili za uredbo novo pridobljenih dežel in najprvo vstauovili več vojaških naselbin m tem so šele >ledtle meščanke naselbine. Vse rimske naselbine so bile zvezane z dobro utrjenimi cestami; v zidanju cest so bili Rimljani 11 e p r e k o s I j i v i mojstri. Kako je z Belo Krajino \ tej dobi, ah so se kuj zmenili zanjo Rimljani? Nekateri starino-s lovci menijo, da je bila blizu Metlike pri Mrastju /a časa Rimljanov rimska postaja Jaucio,- Vender niso \sj enakega mnenja. Pač pa se nahajajo se zdaj po okolici spomeniki iz rimljauske dobe zlasti na krajih prazgodovinskih gradišč pri Podzemlju, v Gradacij, v črnomaljski Zuj>i iu v mestu Črnomlju samem. S tem seveda ui rečeno, da niso p«»znali tudi drugih ostalih krajev. Bog zna. kaj se nam se vse odkrije v teku časa, kai nam bo bolje posvetilo \ to dobo. Ozrimo se na posamezne važnejše in druge rimske i/kopine. Verjetna je misel, da je bila v Beli Krajini vojaška naselbina, ki je bila /vezana - kako drugo čezgorjansko. Ob Strek-Ijevcu. severozahodno od Semiča so se našli sle-luvi rimske ceste, ki je peljala iz Bele Krajine čez Gorjance v Kostanjevico. Rimski grobovi se nahajaj«) pod sedanjimi hišami. Rimski grobovi -«» nadalje tudi povsod ob omenjenih prazgodovinskih gradiščih in grobiščih. Loka ob Črnomlju je bila rimska naselbina Zidovja, kanali in ostanki kopališč se poznajo /lasti na Svajgerjevi njivi 1 pare. st. lint>) in |>a na (iregoričevi in .lerma-novi. \' i iradacu se dobivajo tudi rimski nad-pisni kameni, 11. pr. v grajskem vrtu dva. Prvi nosi sledeči nadpis: SKX. CAKS PRO VIN CIALIS. KT CAHS. M AXIM.\ V. I'. S. I/ temnega apnenca je sklesan. Dolžina mu je 130 cm, širina bfi cm. Tolmačijo si gatako-le: „Sextus Caesius (Caesianusi Provincialis et Caesia (Caesiana) Maxima vivi tecerunt sibi. Omenjana tu naseljena (Rimljana) - Sekst Cezij in Cezija sta si postavila spomenik še ob živenju." — Drugi iz enake tvarine (120 70 cm) nosi še nekaj sledu o napisu, ki je pa popolnoma vničen. V jez grajščinskega mlina v Črnomlju je vzidan nagrobni kamen Apuleje Rutine. Pročelje tega kamna se vidi in je vzidano menda na župnijskem vrtu za podnožje zidanemu stolpiču, na katerem je pritrjena vrtna ograja. Drug kamen se nahaja v stolpnih stopnicah poprejšnje podružnice sv. Duha. iretji v ognjišču hš. št. 10 v bližnji Loki. Zanimiva je rimska sledma v gozdu nad Rožan-cem, med Črnomljem 111 Semičem, mislim namreč na znameniti „miihraetinr. r. »Dalje pridi) Popotne drobtine. VI. S t o c k h o I 111, Jy. julija. Iz Kristijanije do Stockiiolma je trajala vožnja / brz»»vlakom trinajst ur. Železnica gre dalj časa poleg mogočne reke Glommen ter se obrne potem proti jezeru Venern. Na njegovem obrežji« st»»ji moto Karlstad. Od tu pelje vedno proti v/hodu tako dolgo, da nas prinese lilapon v prepolno mesto Švedskega, v S t o c k h o I 111. Da. lepa si kraljeva metropola na daljnem severu. Večkrat se te spominjam in vedno mi stopaš krastiejsa pred oči. Po pravici le prištevajo prvim mestom Kvrope, ne zaradi velikosti, temveč zaradi sijajne lege na obalih jezera Mii-larn. Lahko bi te primerjal Benetkam. Kakor se vozijo tu v čolnih, tako se pride tudi v Stock-liohnu / ladijo poprej v marsikako ulico, nego po trdnem tlaku. Mesto sestoji i/ samih otokov iu polotokov, ki so zvezani z mostovi drug z drugim. Najstarejši mestni oddelek se nahaja na otoku Staden. Tu je središče prometa in glavna postojanka ladijam. Gledal sem proti velikanskemu kraljevemu gradu, ki je sezidan na vzvišenem prostoru ter gospoduje nad vsemi poslopji. Med temi visokimi stenami so bivali švedski kralji, ki so nekdaj posegali v usodo evropskih držav. Spominjal sem se posebno Gustav A d o 1 t a , ki je priboril Švedski značaj velevlasti. Obče se prišteva ta kralj prvim junakom onega časa. Žal, da je bilo njegovo junaštvo v škodo katoliški Avstriji. Kdo ve, kako bi se bila dovršila tridesetletna vojna, če bi bil Gustav Adolt prodiral tako zmagovito, kakor je prodiral v začetku? Švedi so provzročili naši državi toliko stisk, da še sedaj niso pozabljene. Toda vpadel jim je pogum, ko sta zadeli kar zapored dve krogli njihovega kralja v krvavi bitvi pri Liitzcn-u leta 1 <>32. Smrtno ranjen je padel raz konja. Se le drugi dan so našli njegovo truplo ter je odpeljali v Stoekholm. Bolj prijazna podoba se nam kaže v Gustav Adoltovi hčerki Kristini, ki je bila stara ob očetovi smrti komaj sec t< sem bil posnel menda I. UU2. po časniku .llli-risehes Blatt", katerega pa je sedaj redko najti, zanesljivo pač v ljubljanski licealni knjižnici. Iz tega popisa posnemam tu le toliko, da je bil meseca septembra 1813 v Višnji gori in nekaj časi tako /vani »glavni stan" .rancoske vojne; oni avstrijske pa na Medvcdjeku pod poveljstvom generala Rebroviča. Da bi se Kratico/i preveč ne utrdili, sklenjeno je bilo od strani Av trijcev v noči od !•">. na Iti. septembra napasti Višnjo goro od ireii strani. Prvemu oddelku pod poveljstvom polkovnika Milir.inoviča je bila naloga, prijeti sovražnika na levem krilu; drugemu pod poveljstvom majorja Rajnbacha enako na desnem krilu; ireiji glavni oddelek pa je imel pod generalom Rebrovičcin določbo, marsirati proti Višnji gori po državni cesti, ter napasti Francoze od spredaj. Polkovniku Milutinoviču je bil odkazan najboljši pot. in mu dana naloga, da zajame sovražnika za hrbtom. Od Radohove vasi je krenil torej s s\ ojuu oddelkom proti Krki in naprej proti /alini. kamor je dospel s prvim svitom !♦». septembra. Ker je imel ukaz. naj se 011 prvi sprune s sovražnikom, ter je bilo določeno, da bo prvi njegov strel Vsem trem bojnim krdelom /uaninje ^pl«»snjega napada na Francoze, storil j-- to vkljub temu. da so bili njegovi vojaki zelo utrujeni p » dolgi nočni hoji. imel je pa o začetku jako nevgoden položaj; kajti razpostavljen je bil sovražnim topovom onih dveh batalijonov gard. ki ste stali na državni cesti vrh Peščenika. Se !e ko je svoje bojne krdele razdelil v dva lela. pnsreulo se mu je, z neizmernim naporom pririti vrh Pescvneka. naskočiti ondi stoječe Francoze, poraziti jih in razpršiti. Zmagonosno je prikorakal Milutinovič od zadnje, zapadne strani v Višnjo g»»ro. Francozi >0 bili od vzajemnega napada o-upli. Vstavili s0 sicer v hudo in obupno bran; a s.» |>iii premagani popolnoma in potisnjeni nazaj proti Sniariji in Žegnauemu stn-Seiicu. Toda zvezda trancoske bojne sreče v naši deželi je bila za vseiej zatonila. Polkovnik Milu-.novie je podil Francoze preko Cerknice in Notranjskega pr«»ti Gorici, kjer je prejel v priznanje hrabrili činov vitežki red Marije Terezije; in pozneje tud» k pletilstvu častni naslov: „Višnje-g«>r-ki.~ Kedo ve. ali je Visujanoin znano, kedaj. kje in v kakih razmerah je umrl ta sloveči junak 111 nositelj njihovega imena (Dalje pride). Slovenski zgodovinarji izumirajo. Poslednja leta neusmiljeno kosi bela žena one redke rodoljube, ki se bavijo z domačo povestnico. Drug za drugim odhajajo v večnost. Preminili so: vztrajni preiskovalec slovenske cerkvene zgodovine cistercijanec J o s i p H e 11 k o v i č ; prvak naših zgodovinarjev profesor S i 111 o 11 R 11 t a r; neumorni povestničar svojega rojstvenega mesta Ljubljane profesor 1 v a 11 V r h o v e c ; kakor bučelica marljivi raziskovalec slovenske minulosti konzistorijski svetnik M a t e j S 1 e k o v ec; vrli konservator učitelj K o 11 r a d C r n o I o g a r in še eden dne 7. t. m. je moral umreti cvet nadarjenosti, uada slovenske zgodovine profesor nemškega prava na vseučilišču v Freiburgu v Švici dr. VI a d i m i r Le v e c , sin c. kr. deželnega šolskega nadzornika gospoda Frančiška Levca; oj koliko načrtov je šlo s tem jedva sedemindvajsetletnim učenjakom v grob. Spomi-njaje se svežih gomil naših zgodovinskih pisateljev opozarjamo slovensko mladino duhovno in svetno, da naj se posveti proučevanju naših starin. Njihova dolžnost je. da zadelajo vztrajno delujoči sčasoma vsaj nekoliko široko vrzel, ki jo je vsekala >mrt naši zgodovinski vedi. i- Iz sveta. Marijino razstavo so naredili v zlati Pragi na proslavo jubileja brezmadežne Device. Trajala je pod uačelništvom metropolitskega kanonika drja A 11 t o 11 a Podi a h e od 19. dne velikega srpana do 2. dne vinotoka. Semeniška obeduica v Klementišču je bila prenapolnjena z najrazličnejšimi razstavljenimi rečmi. Tu je bilo na stotine Marijinih podob iu podobic, kipov in kipcev, svetih posod, monštranc, molkov, veznin in rezbin, pisanih iu tiskanih knjig, umetnih izdelkov in del pobožnih samoukov, prodalnega blaga in dragocenih zasebnih umetnin vse te stvari so s čopičem, rezilom, dletom, z iglo in s peresom klicale: Z d r a v a M arija, milosti p o 1 11 a. .Kva." .Danica' izhaja \s.ik petek na celi poli m velja po pošli /a vse leto t> kron. /a pol leta t krone, /.a četrt leta 1 krono ",:» vin Znn.ij A\suij» velja /.a vv leto 7 kron; za Ameriko M kron. Ako b: Uit petek praznik, uide .Danica* dan poprej \ I jubijani dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v tabakarm: Makso Bru^oci, pred skotijo t It. t M govorni vrednsk, lastnik m zalagalelj I o m o Zu i n I"i>kDragotin Hr:bai-ja v Ljubljani