Praprotnik, N., 2002: Triglavski dimek. Gea 12 (5): 65–66. Strgar, V., 1969: Asteraceae. In: Martinčič, A., F. Sušnik, E. Mayer, V. Ravnik, V. Strgar & T. Wraber: Mala flora Slovenije. Cankarjeva založba, Ljubljana: 400-402. Strgar, V., 1984: Cichoriaceae. V: Martinčič, A., F. Sušnik, V. Ravnik, V. Strgar & T. Wraber: Mala flora Slovenije. Praprotnice in semenke. Državna založba Slovenije, Ljubljana: 605–609. Tonejec, M., 2012: Flora okolice kraja Jezersko (Kamniške Alpe, kvadrant 9653/1). Dipl. delo. Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana: 98. Wraber, T., 1957: Triglavske cvetke. Planinski vestnik 13 (8): 435. Wraber, T., 1969: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (III). Varstvo narave 6: 73–84. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15: 9–428. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana: 88–89. Wraber, T., 1999: Cichoriaceae. V: Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, V. Ravnik, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana: 609–613. Wraber, T., 2007: Cichoriaceae. V: Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler in B. Surina: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana: 702–707. Zahvala Za potrditev določitve se lepo zahvaljujem Božu Frajmanu in Petru Schönswettru. Najlepša hvala Nejcu Joganu za podatke iz herbarija LJU in informacije iz Justinove rokopisne knjige botaničnih opažanj »Jugoslovanska flora«. Hvala Petru Skobernetu in Nadi Praprotnik za koristne podatke o literaturi ter Igorju Dakskoblerju za komentar k notici. Micromeria thymifolia (Scop.) Fritsch Prva nahajališča na Kočevskem in v jugovzhodni Sloveniji First localities in Kočevsko area and in the southeastern Slovenia 0454/1 Slovenija: Kočevska, Žurgovske stene, v ostenju jugozahodno od kote 1005 m, 1002 m n. m., W. Sileno hayekianae-Ostryetum carpinifoliae nom. prov. Leg. & det. M. Accetto, 1. 9. 2015, LJU. 0454/1 Slovenija: Kočevska, Škol, vrh vzpetine, 1087 m n. m. Leg. & det. M. Accetto, 7. 9. 2015, LJU. 0454/1 Slovenija: Kočevska, raztreseno na skalnatih pobočjih in ostenjih pod Školom v nadmorski višini med 970 m in 1050 m n. m, NW do SE. Leg. & det. M. Accetto, 7. 9. 2015. 0454/1 Slovenija: Kočevska, nad vznožjem največje previsne stene na jugovzhodnem robu, Škola, 950 m n. m. Det. M. Accetto, 14. 9. 2015. 0454/1 Slovenija: Kočevska, hladen rob ostenja nad Taborsko jamo, 1030 m n. m., SE. Leg. & det. M. Accetto, 9. 9. 2015. 0454/1 Slovenija: Kočevska, neposredno obrobje Taborske jame, 1000 m n. m., SE. Leg. & det. M. Accetto, 9. 9. 2015. 0454/1 Slovenija: Kočevska, ob vznožju Taborske stene, jugo-jugozahodno od Taborske jame, 980 m n. m., (S.). Leg. & det. M. Accetto, 9. 9. 2015, LJU. 0454/1 Slovenija: Kočevska, samo na skrajnem zahodnem zgornjem robu Rdeče stene (v osojnem delu), 1000 m n. m. Leg. & det. M. Accetto, 14. 9. 2015. 0454/1 Slovenija: Kočevska, raztreseno (posamič) na spodnjem robu ostenja Rdeče stene, 970 m do 940 m n. m. Leg. & det. M. Accetto, 14. 9. 2015. 0454/1 Slovenija: Kočevska, vznožje Taborske stene, med 950 m in 970 m n. m., W, posamič in v združbah asociacije Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae nom. prov. Leg. & det. M. Accetto, 22. 9. 2015. Micromeria thymifolia je jugovzhodnoevropska-montanska vrsta in vrsta podzveze Physoplexido comosae-Potentillenion caulescentis (Aeschimann & al. 2004: 144, Theurillat & al. 1995). V Sloveniji raste raztreseno na suhem skalovju, toplih skalnatih pobočjih in meliščih v kolinskem in montanskem pasu alpskega (J,S?), severnem delu dinarskega, zahodnem obrobju predalpskega območja in v submediteranskem območju (Jogan 2007: 608). V jugovzhodni Sloveniji pa njena nahajališča do sedaj niso bila znana (Jogan & al. 2001: 246, Herbarij LJU, baza FloVegSi). Nova nahajališča vrste Micromeria thymifolia, ki so od že znanih precej oddaljena, se nahajajo na Kočevskem, v strmih do prepadnih terasastih ostenjih, ki jih grade jurski apnenci (Savić & Dozet 1985). Najprej smo jo opazili (kot slučajno vrsto) v sestojih še ne objavljene asociacije Sileno hayekianae-Ostryetum carpinifoliae nom. prov. v Žurgovskih stenah, to je v vrzelastem toploljubnem nizkem črnogabrovju, kjer se druži z diagnostičnimi vrstami Satureja montana subsp. variegata, Silene hayekiana, Sesleria juncifolia subsp. kalnikensis, Acer obtusatum ter drugimi toploljubnimi in naskalnimi vrstami. Med slednjimi sta navzoči tako vrsti Campanula justiniana kot tudi njena sorodnica C. rotundifolia. V neposredni okolici popisa smo v podobnih rastiščnih razmerah v skalovju opazili še nekaj cvetočih osebkov obravnavane vrste. Kasneje smo jo opazili v ostenjih pod vrhom Škola. Na njegovih strmih do prepadnih, težko prehodnih pobočjih, odprtih pretežno proti severozahodu in jugozahodu, s številnimi spodmoli in ostenji, je vrsta dokaj pogosta (v tabeli s štirinajstimi popisi doseže stalnost 90 %). Površine fitocenoz, v katerih raste, so različno velike (od nekaj kvadratnih metrov do enega ara). Pogoste spremljevalne vrste so Campanula justiniana, Sesleria juncifolia subsp. kalnikensis (z relativno večjo srednjo zastrtostjo), praprotnici Asplenium trichomanes in A. ruta-muraria ter mahova Homalothecium sp. in Tortella tortuosa (fitocenoze nove asociacije bomo opisali v posebnem prispevku). Naslednja njena nahajališča na Kočevskem smo opazili v vzhodnem delu Taborske stene, oziroma v širši okolici Taborske jame. Pri prečenju približno dober kilometer dolgega grebena Taborske stene in neposredno pod njim (v toplih legah) je nismo opazili. Razmere zanjo niso ugodne, pač pa je tu obilna njena toploljubna sorodnica Satureja montana subsp. variegata. Pogosta so njena nahajališča ob vznožju Taborske stene, kjer se pojavlja posamič in v fitocenozah asociacije Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae nom. prov. V ostenjih sosednje Rdeče stene smo vrsto Micromeria thymifolia opazili le na njenem skrajnem zahodnem zgornjem robu (osojna lega), medtem ko se na spodnjem robu le-te pojavlja posamič na celotni dolžini ostenja. V Veliki steni nad Črnim potokom pri Dragi je nismo opazili. Z novimi popisi obravnavane južnoilirske hazmofitne vrste (Poldini 1991: 517) bomo dobili vpogled tudi v njene fitocenološke razmere v jugovzhodni Sloveniji, ki jih še ne poznamo. Literatura Aeschimann, D. , K. Lauber, D. M. Moser, & J. P. Theurillat, 2004: Flora Alpina 1, 2, 3, Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Jogan, N., 2007: Lamiaceae – ustnatice: In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 585–621. Jogan, N. (ed.), T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo flore in faune, Miklavž na Dravskem polju, 443 pp. Martinčič, A. (ed.), T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc-Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. 967 pp. Poldini, L. 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Udine, Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universita di Trieste: 898 pp. Savić, D. & S. Dozet, 1985: Osnovna geološka karta 1:100 000. Tolmač za list Delnice L 33–90, 60 s. Zvezni geološki zavod, Beograd. Theurillat, J. P., D. Aeschimann, P. Küpfer & R. Spichiger, 1995: The higher vegetation units of the Alps. Colloques Phytosociol. 189-239. Veliki atlas Slovenije, 2012 (topografske karte): Mladinska knjiga Založba d. d., Ljubljana. Marko Accetto Notulae ad floram Sloveniae Hladnikia 36: 47–57 (2015) Notulae ad floram Sloveniae