List 19.
Politični oddelek.
Boj za nagodbo.
Zopet je stopilo v ospredje vprašanje o obnovitvi avstro-ogrske nagodbe, kakor se skupno imenuje tisti komplekt gospodarskih pogodb, iz katerih izvira trgovinska in carinska jednotnost obeh državnih polovic.
Nagodba je sedaj samo provizorično uveljavljena, mora pa biti glasom zakona še tekom letošnjega leta tudi v parlamentu odobrena. Odobrenje nagodbe je pa v sedanjih razmerah v avstrijskem parlamentu popolnoma izključeno, ako se ne izvrše na nagodbi gotove premembe. Za nagodbo v sedanji obliki ni v parlamentu na noben način dobiti večine.
Tega se zaveda tudi ministrski predsednik in zato je formuliral zahteve Cislitvanske, najminimal* nejše zahteve, in jih predložil ogrski vladi. Ta je pa po svoji stari navadi, ki se je sicer doslej še vedno dobro obnesla, odločno odklonila vsako premembo, vsako odnehanje, ter se postavila na stališče, da se mora nagodba v sedanji obliki v dunajskem parlamentu ratificirati, ali pa se nagodba sploh ne obnovi.
Dunajska vlada ne more odnehati. Položaj je tak, da ministrstvo ne dobi v parlamentu večine, če se bi šlo za uveljavljenje sedanje nagodbe. Kakor Korber, tako bi tudi nobeno drugo ministrstvo ne doseglo odobrenja te nagodbe, naj se to ministrstvo že imenuje kakorkoli. Otvorjena je torej samo jedna sama eventuvalnost: ali se uda ogrska vlada in privoli v znatno modificiranje sedanje nagodbe, ali pa pride do ločitve gospodarske jedinosti obeh državnih polovic.
Usoda se najbrž odloči že tekom teh dni in stojimo torej neposredno pred velevažno in daleko-sežno odločbo. Dunajska vlada je že zadnji teden pri
raznih prilikah ostentativno povdarjala, da se mora dosedanji negotovosti, dosedanjemu cincanju in odlašanju narediti konec, da se mora položaj pojasniti, tako da bo Cislitvanska vedela pri čem da je, saj je negotovost in nejasnost največje zlo. V tem smislu se je izrekel ministrski predsednik dr. Korber v prvi seji novovoljene kvotne deputacije in v tem smislu se je izrazil trgovinski minister baron Call v poslanski zbornici sredo teden ter še dostavil, da je Cislitvanska pač pripravljena na primerne žetve v svrho ohranitve gospodarske skupnosti med obema državnima polovicama, da pa tudi od Ogrske zahteva dobrohotnega uvaževanja njenih potreb, ker je gospodarska skupnost mogoča samo na pravični podlagi, dosedanje stanje pogodbene brezpravnosti pa je ne-vzdržljivo.
Temu je morda o imenu vsega parlamenta pritrdil tudi bivši minister dr. Barnreither rekši: Mi hočemo nagodbo, nočemo pa nagodbe za vsako ceno.
Vse te okolnosti pač kažejo, da je odločitev sedaj v rokah ogrske vlade. Cislitvanska je pripravljena na vse. V ponedeljek, neposredno predno je ministrski predsednik Korber odpotoval k odločilnim pogajanjem z Ogrsko vlado, je prišlo v javnost, da se dunajska strokovna ministrstva že dlje Časa bavijo z eventuvalnostjo, da se avstro-ogrska nagodba več ne obnovi in da se obe državni polovici etablirata kot samostojni carinski ozemlji. Ministrstva so po temeljitih poizvedbah dognala, da bi posledice ločitve trgovinske in carinske jednotnosti nikakor ne bile tako slabe za avstrijsko industrijo in za avstrijsko kmetijstvo, kakor se je v obče govorilo in pisalo. Vrh tega pa so se ministrstva tudi že pripravila na slučaj, da bo konec tej jednotnosti in se zjedinila glede sredstev, kako ubraniti avstrijsko industrijo in avstrijsko kmetijstvo vsake krize.
V oficijoznih krogih vlada še vedno upanje, da bo Ogrska uvidela, da za varstvo njenih interesov ni
Stran 182.
druge poti, kakor da odjenja, da more Ogrska od-jenjati, o tem ni dvoma, odkar sta dr. Fort in dr. Lecher dokazala, da je nagodba za Ogrsko pravi „Haupttreffera; vprašanje je le, če hoče odnehati. Ogrska postane danes ali jutri tudi gospodarsko ločena od Cislitvanske, to je gotovo, in avstrijski narodi tudi nimajo nič proti temu, če pride do ločitve; samo krona želi jedinost iz političnih ozirov ali tudi ta želja se bo morala umakniti velikim ljudskim interesom, če Ogrska ne omogoči pl. Korberju predložiti dunajskemu parlamentu nagodbo, katero bo parlament mogel odobriti.