jBusnpj m* *774 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Poročilo o delu v letu 1976 NARODNE POROČILO O DELU UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V UUBUANI V LETU 1976 Izdala, založila in razmnožila kot interno publikacijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1. Zanjo odgovarja dr. Branko Berčič. Besedilo priredil Maks Veselko. VSEBINA A. Organizacija in upravljanje knjižnice 1. Splošni podatki 2. Samoupravljanje 3. Kadrovski položaj 4. Finančni položaj B. Notranje poslovanje knjižnice 1. Dotok knjižničnega gradiva 2. Obdelava knjižničnega gradiva 3. Obdelava posebnega gradiva 4. Tehnične službe C. Zunanje poslovanje knjižnice 1. Obisk, izposoja, informacije 2. Matična dejavnost 3. Razstave, publikacije, raziskovalne naloge 4. Mednarodni stiki 5. Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavcev Priloge: I. Izbor iz tujih serijskih publikacij, pridobljenih v letu II. Seznam tujih zamenjevalcev publikacij III. Pregled periodičnega tiska IV. A. Stanje fondov Narodne in univerzitetne knjižnice B. Pregled obdelanega knjižnega prirastka V. Pregled dela z obiskovalci . Medknjižnična izposoja s tujino I. Bibliografije sodelavcev za leto 1976 M A. ORGANIZACIJA IN UPRAVUANJE KNJIŽNICE 1. Splošni podatki Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1774, je z uredbo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (Uradni list SNOS in NVS št. 46, 24.10.1945) postala centralna knjižnica federalne republike Slovenije ter bila v uradni pristojnosti takratnega ministrstva za prosveto. Z zakonom o univerzi (Uradni list LRS št. 23, 5.7.1957) je postala zavod univerze v Ljubljani, kar je bila že v letih pred zadnjo vojno. Novi zakon o knjižničarstvu, ki je v pripravi, bo status knjižnice na novo opredelil. Na podlagi zakona o konstituiranju organizacij združene= ga dela in njihovem vpisu v sodni register je bila knjižnica dne 20.11 .1974 vpisana v register organizacij združenega dela pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani (številka registrskega vložka 575/00). Po določilih veljavnega statuta je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani slovenska narodna knjižnica, osrednja knjižnica SR Slovenije, republiška matična knjižnica in osrednja knjižnica višjih in visokih šol v SR Sloveniji. Svojo funkcijo uresničuje knjižnica s tem, da s svojim knjižničnim gradivom opravlja knjižničarsko, bibliografsko, dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo. Organizacijska struktura knjižnice je naslednja: ravnateljstvo, oddelek za pospeševanje knjižničarstva (z enotama: bibliotekarski strokovni in znanstvenorazisko= valni center, matična organizacijska in inštruktorska služba), oddelek za dopolnje= vanje knjižničnega gradiva, oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (z enotama: tekoča splošna narodna bibliografija, retrospektivna narodna bibliografija in specialne bibliografije), oddelek za obdelavo knjižnega gradiva (z enotami: inventarni katalog, abecedni imenski katalog, stvarni in sistematski katalog), oddelek za obdelavo periodičnega tiska s skladiščem in čitalnico, oddelek za delo z obiskovalci (z enotami: informacijska služba, izposoja, centralni katalogi, čitalnice, skladišča), posebne zbirke (rokopisna zbirka, zbirka slovenskega drobnega tiska, kartografska in slikovna zbirka, glasbena zbirka, mednarodna knjižnica za sodobno glasbo, francoska zbirka) ter enote skupnih služb, ki opravljajo naloge skupnega pomena (upravno-izvršilne, administrativne, finančne, gospodarske in tehnične zadeve). Knjižnica je vključena v Skupnost knjižnic Slovenije in v Skupnost nacionalnih knjižnic Jugoslavije. Ob svoji 200-letnici (1974) je knjižnica prejela visoko državno odlikovanje Red zasluge za narod z zlato zvezdo. Ravnatelj knjižnice je dr. Barnko Berčič, znanstveni sodelavec in bibliotekarski svetovalec. Pomočnik ravnatelja je Maks Veselko, bibliotekarski svetovalec. 2. Samoupravljanje Samoupravni organi v knjižnici so: zbor delovne skupnosti, svet knjižnice, odbor za medsebojna razmerja in odbor delavskega nadzorstva. Svet knjižnice je do volitev 2. junija 1976 deloval v sestavi, kakor jo navaja poročilo o delu v letu 1975, in je imel 5 sej, od teh eno v razširjen? sestavi. Ker mu je v letošnjem letu v tej sestavi potekel mandat, so bili vanj izvoljeni novi delegati delavcev posameznih delovnih področij v knjižnici, in sicer: Jelka Dovič, Marija Pavlič, Jožica Pirc, Bogomira Pleničar (namestnica predsednice), Miša Sepe (predsednica), Nuška Štempihar, Slavka Trontelj, Zdenka Vovk in Radojka Vrančič. Kot predstavniki družbene skupnosti sodelujejo v svetu Aleksander Skaza in Jože Spanring (univerzi= tetni svet) ter Marjana Kobe (Društvo bibliotekarjev Slovenije). Svojih delegatov v knjižničnem svetu še niso na novo imenovali ostali predstavniki družbene skupnosti (skupščina SRS, svet umetniških akademij, fakultetne knjižnice Univerze v Ljubljani, skupnost knjižnic, Zveza študentov ljubljanske univerze. V odbor za medsebojna razmerja so bili istega dne izvoljeni Tanja Banič, Rudi Čepon, Jelica Jugovec, Ančka Korže-Strajnar in Majda Ujčič (predsednica), v odbor delavskega nadzorstva pa Vanda Doležal, Vlasta Goljar (predsednica) in Peter Pintarič. Od samoupravnih organov se je zbor delovne skupnosti sestal v letu 1976 sedemkrat, knjižnični svet je imel 11 sej, odbor za medsebojna razmerja 18 in odbor delavske kontrole 1 sejo. Zbor delovne skupnosti je obravnaval in sprejel finančno poročilo za leto 1975 in za I. polletje 1976 ter finančni načrt za leto 1976-f sklenil je najeti posojilo za preureditev podstrešnih prostorov v skladišča, in sicer kot I. etapo v višini 1,906.000 din pri Izobraževalni skupnosti Slovenije^ sklepal je o delitvi stanovanjskih posojil in solidarnostnih stanovanj univerzitetnega skladaj obravnaval je možnosti vpisa posojila za ceste, referendum o samoprispevku^ sklepal o pomoči od potresa prizadetemu Posočju j obravnaval in potrdil kandidatne liste za organe samoupravljanja-, presojal možnosti za ureditev družbene prehrane^ razpravljal in sprejel naslednje družbene dogovore in samoupravne sporazume: predlog družbenega dogovora o družbeni samoza= ščiti, družbeni plan razvoja občine Ljubljana-Center, dopolnila k samoupravnemu sporazumu o univerzitetnem stanovanjskem skladu, samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega programa razvoja Krajevne skupnosti Stara Ljubljana za obdobje 1976— 1980, samoupravne sporazume o temeljih plana republiških in občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976-1980. Knjižnični svet je v prvih mesecih leta razpravljal predvsem o samoupravnih sporazumih o temeljih plana Izobraževalne in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976-1980 ter sprejel pripombe k njima, zlasti skrbno pa je obravnaval predlog meril Izobraževalne skupnosti za financiranje knjižnice v letu 1976. Na svoji seji v širši sestavi, ki je bila 29.1.1976, je sprejel poročilo o delu knjižnice v letu 1975 in zaključni račun za isto leto, obenem pa na predlog razpisne komisije za imenovanje ravnatelja knjižnice in pomočnika ravnatelja soglasno imenoval dr. Branka Berčiča za ravnatelja knjižnice in Maksa Veselka za pomočnika ravnatelja, s tem da delovne dolžnosti na novih delovnih mestih prevzameta s 1.2.1976. Svet se je ob isti priložnosti zahvalil Jaru Dolarju za dvanajstletno vodenje knjižnice. Med pomembnejše obravnavane zadeve sodijo še delovni načrt za leto 1976 in finančni načrt za isto leto, dogovor o osrednji Cankarjevi razstavi, samoupravni sporazum jugoslovanskih nacionalnih knjižnic o uporabi mednarodnih standardov za bibliografski opis in medsebojni zamenjavi katalognih listkov v SFRJ, uporaba sredstev iz odobrenega posojila za adaptacijo skladišč in obnovo centralne kurjave, podpis sporazuma o zamenjavi katalognih listkov med Makedonijo in Slovenijo, status oddelka "Medna= rodna knjižnica za sodobno glasbo", nova sistemizacija delovnih mest in seveda razpis volitev delegatov v knjižnični svet, ko je prejšnjim delegatom potekla mandatna doba. Razen tega je sproti reševal še drugo problematiko, ki je v njegovi pristojnosti. V tem letu so delovale tudi občasne komisije in delovne skupine: komisija za pripravo osnutka nove sistemizacije delovnih mest, komisija za pripravo osnutka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, odbor za splošni ljudski odpor, stanovanjska komisija in tiskovna komisija. Člani knjižnice so sodelovali še v komisiji za priznavanje kvalifikacij biblio= tekarske stroke in z polovično udeležbo v šestčlanski komisiji za razrešitev in imeno= vanje ravnatelja knjižnice in pomočnika ravnatelja. Knjižnica ima svoje predstavnike v republiškem komiteju za kulturo, v skupni komisiji podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v knjižnicah, v univerzni stanovanjski komisiji, v univerzni komisiji za informatiko, knjižničarstvo in dokumentacijo ter v univerznem koordinacijskem odboru za splošni ljudski odpor. V zvezi s sodelovanjem v samoupravnem delegatskem sistemu delujeta v knjižnici dve delegaciji. Delegacijo za sodelovanje v družbenopolitični skupnosti sestavljajo Rudi Čepon, Vanda Doležal, Vlasta Goljar, Jožica Pirc (vodja) in Mihaela Sepe, člani delegacije za samoupravne interesne skupnosti pa so Sašo Albert, Jože Bajec, Majda Božič, Stanka Dimc, Ančka Korže-Strajnar, Jože Munda, Marijan Ozvald (vodja), Vlasta Pacheiner-Klander, Majda Ujčič. V knjižnic? je delovala osnovna organizacija sindikata, aktiv zveze komunistov, osnovna organizacija zveze socialistične mladine in odbor za splošni ljudski odpor. 3. Kadrovski položaj Kadrovski položaj v knjižnici je že vrsto let enak. Po veljavni sistemizaciji je za normalno poslovanje knjižnice potrebnih 174 delovnih mest, od tega je bilo v teku leta zasedenih komaj polovica. Knjižnica je po obsegu nalog vsaj izenačena z drugimi jugoslovanskimi nacionalnimi in univerzitetnimi knjižnicami, po številu delavcev pa na predzadnjem mestu, saj dela z manjšim številom ljudi le nacionalka v Črni gori. (Za primerjavo: srbska nacionalna knjižnica, ki si ne pridružuje funkcije univerzitetne knjižnice, dela s 300 delavci.) Zaradi premajhnega števila sodelavcev sta prizadeta obseg in kakovost nekaterih dejavnosti, npr. tekoča obdelava gradiva, centralni katalogi, bibliotečni strokovno-znanstveni center. Nekaterih nujno potrebnih dejavnosti sploh ni mogoče razviti, npr. slovenska retrospektivna bibliogra= fija, zbirka posebnega gradiva (ca 16.000 kosov letno). Knjižnica je izdelala načrt, po katerem bo z letom 1977 še racionalizirala sedanji potek dela in s tem sprostila predvidoma dva delavca, ki ju bo usmerila na delo v ozkih grlih, s tem pa tudi izčrpala notranje rezerve delovne sile. Vsekakor pa bo treba ob stalno naraščajočem obsegu dela (gl. odnos med številom prejetih in obdelanih kosov knjižničnega gradiva), poskrbeti za možnosti pospešenega odpiranja novih delovnih mest, saj bi morala zasesti po 8 do 9 novih delovnih mest letno, če bi hotela položaj sanirati v desetih letih pri dosedanjem dotoku gradiva. Kljub vsem prizadevanjem in posredovanjem pri lzobraže= valni skupnosti Slovenije in pogajanjem o merilih za financiranje dejavnosti samostojnih univerznih knjižnic, je vsota za redno dejavnost obstala pri indeksu 100 v primeri z letom 1975, kar pomeni, da je tudi število delovnih mest ostalo enako. V letu 1976 je knjižnico zapustilo 11 delavcev, enako število novih delavcev pa je v tem letu začelo delati, kar pomeni, da je v knjižnici v letu 1976 bilo 88 redno zaposlenih delavcev, kadrovski sestav pa naslednji: 2 znanstvena delavca, 3 bibliote= karski svetovalci, 8 višjih bibliotekarjev specialistov, 4 višji bibliotekarji, 12 biblio= tekarjev, 1 bibliotekar pripravnik, 15 višjih knjižničarjev, 13 knjižničarjev, 5 knjižničarskih manipulantov, 5 upravnih delavcev in 20 tehničnih delavcev. Knjižnica se ob redni obdelavi pritekajočega gradiva po klasičnem postopku intenzivno pripravlja na prehod na avtomatsko obdelavo podatkov s pomočjo računalnika, kar bo sicer v perspektivi lahko delno rešilo problem pomanjkanja kadrov, vendar bo ta prehod sprva zahteval dodatna finančna sredstva, nato pa še novim nalogam prilagojen profil kadrov. Prehod na avtomatsko obdelavo podatkov predvidevamo za slovensko bibliografijo knjig in člankov in za centralni katalog knjižnic SRS. V teku leta je prišlo do naslednjih sprememb na vodilnih oz. vodstvenih mestih: 1 .februarja je za Jarom Dolarjem prevzel mesto ravnatelja knjižnice dr. Branko Berčič, dotlej pomočnik ravnatelja^ njegovo mesto je zasedel Maks Veselko, dotlej vodja abecednega imenskega kataloga^ to delovno mesto je prevzela Majda Armeni, dotlej katalogizator AIK; 1 . maja je za Jožetom Žužkom, ki se je upokojil, prevzel mesto vodje oddelka za dopolnjevanje knjižničnega gradiva France Vurnik^ 1. septembra je Jože Šifrer prevzel mesto vodje rokopisne zbirke NUK, kjer je dotlej honorarno opravljal posle Janez Logar, 1. decembra je za Antonom Bajtom, ki je odšel v pokoj, prevzel vodstvo centralnega kataloga SRS Jože Kokole. Umrl je v tem letu dolgoletni nadzornik v čitalnici, upokojeni Jože Hafner. 4. Finančni položaj Za financiranje knjižnične osnovne dejavnosti je Izobraževalna skupnost Slovenije v letu 1976 prvič uveljavila merila za oblikovanje storitev, ki veljajo za tri samostojne visokošolske knjižnice (NUK, UKM, CTK). Pri pripravljanju meril so aktivno sodelovali tako predstavniki NUK v posebni delovni skupini ISS kot tudi knjižnični samoupravni organi. Težnja, da bi merila popolnoma izenačila položaj imenovanih knjižnic s položajem drugih visokošolskih ustanov, tokrat še ni bila v celoti uresničena, ker so merila, zaradi vnaprejšnje finančne omejitve, upoštevala samo del osnov za oblikovanje cene storitev, ki sicer veljajo v visokem šolstvu, in še to z nižjim vrednotenjem osnov oziroma s samo delnim realiziranjem izračunanih finančnih vrednosti. Svet knjižnice je sprejel merila samo kot začasno rešitev v letu 1976, ki jo je treba prihodnje leto dopolnjevati v smislu nadaljnjega izenačevanja z drugimi visokošolskimi ustanovami ter ob tem opozoril na tri najbolj pereča .vprašanja: prenizka finančna sredstva za nabavo predvsem tuje literature, odpiranje novih delovnih mest in amortizacijska finančna sredstva. Izobraževalna skupnost Slovenije je za financiranje osnovne dejavnosti prispevala 7,730.192.- din (vključno z dodatnimi namenskimi sredstvi za nakup literature) in za amortizacijo zgradbe 486.126.-din. Matično dejavnost je financiral republiški proračun z zneskom 727.100.-din. Realiziranih je bilo 627.005.-din na podlagi pogodb za namenske strokovne in raziskovalne akcije, ki so bile sklenjene s Kulturno skupnostjo Slovenije, z Raziskovalno skupnostjo Slovenije in z Izobraževalno skupnostjo Slovenije (natis Slovenske bibliografije 1973, delo za slovensko retrospek= tivno bibliografijo, natis Bibliografije slovenskih bibliografij, priprava in natis kataloga rokopisnih fondov, uvajanje UBC, dokumentiranje slovenske in jugoslovanske sodobne glasbe, nabava temeljne tuje informacijske in znanstvene literature, zamenjava slovenske znanstvene literature s tujimi knjižnicami, izdelava programa in načrta za III. skupino splošnoizobraževalnih knjižnic, natis Zbornika NUK). Lastni in drugi dohodki so znašali 1,899.390.-din (od tega ok. 332.000.-din za oddano knjižno gradivo antikvariatu in dotacija za nabavo razstavnih vitrin). Tako je knjižnica v letu 1976 razpolagala s skupno 10,742.714.-din. Med izdatki v letu 1976 je bilo za plačevanje vrst osebnih izdatkov, zakonskih in pogodbenih obveznosti porabljenih 7,157. 257.-din, pri čemer so se neto osebni dohodki delavcev povečali samo za 6.9 % in je bilo na pogojno nekvalificiranega delavca po določilij samoupravnega sporazuma izplačanih 2.550.-din, kar pomeni, da je bil normativ (2.822.-) dosežen samo z 90 %. Za nakup knjižničnega gradiva je bilo na voljo 824.742,- din, in sicer iz redne dejavnosti 540.000.- in iz namenskih dotacij 284.742.- din. Za financiranje somatične dejavnosti Centralne tehniške knjižnice in Pionirske knjižnice je bilo izločenih 150.100.- din. Za vzdrževanje osnovnih sredstev je bilo porabljenih 180.317,- in za amortizacijo zgradbe 686.708.-din. Za kritje materialnih stroškov poslovanje je bilo porabljenih 1,554.735.- din, od tega 347.618.- din namensko za založniško dejavnost. Z zaključnim računom ugotovljena razlika med dohodki in izdatki v znesku 188.855.- din je bila deloma uporabljena za kritje določenih obveznosti (rez.sklad, prispevek EGS, anuitete), 117.026.- din pa je bilo razporejenih v sklad skupne porabe. Po večletnih prizadevanjih je bila v januarju 1976 sklenjena z Izobraževalno skupnostjo Slovenije dodatna posojilna pogodba za preureditev centralne kurjave v znesku 766.000.- din in v avgustu pogodba za adaptacijo in opremo knjižničnih skladišč v znesku 1,906.000,- din. Preurejanje kotlovnice centralne kurjave je pote= kalo jeseni 1976, skupni stroški pa so znašali 1,243.972.- din (razlika v stroških je bila krita s preostankom pogodbenih finančnih sredstev iz prejšnjega posojila in iz razpoložljivih amortizacijskih sredstev). V okviru pogodbenega zneska so se jeseni začela adaptacijska dela v škladiščin, pri čemer je bila osrednja podstrešna dvorana preurejena v običajno skladišče, v večj.o dvorano v 3. skladiščnem nadstropju pa so bila montirana premična kompaktna knjižna stojala. Potekajo zaključna obrtniška dela in preseljevanje knjižnega gradiva. Zaradi delne uporabe pri navedenih adaptacijskih delih je bilo za tekoče vzdrževanje zgradbe in opreme ter za nabavo nove opreme mogoče nameniti manj finančnih sredstev kot običajno. Tako je bila poleg novih knjižnih stojal v kompaktnem skladišču in razstavnih vitrin, ki so bile nabavljene z namenskimi sredstvi, urejena razsvetljava v javnih katalogih in pod glavnim stopniščem ter nabavljene nekaj pisarniške opreme in pohištva za bodoči obrat družbene prehrane. Finančni položaj knjižnice je tako tudi v letu 1976 ostal enako slab kot prejšnja leta in so se zato nekatera temeljna vprašanja knjižničnega delovanja še bolj zaostrila. Predvsem je vedno bolj pereče vprašanje premajhnega števila delavcev (strokovnih in drugih), da bi bilo mogoče bolj tekoče in v večjem obsegu obvladovati dotok novega gradiva, povečanje obiska in izposoje gradiva ter redno opravljanje sedaj zanemarjenih funkcij in nalog knjižnice. Zato bi knjižnici moralo biti omogočeno postopno dopolnjevanje delovnih mest, hkrati pa tudi normalno doseganje osebnih dohodkov za opravljeno delo. Med materialnimi pogoji poslovanja je najbolj nezado= voljiva možnost nakupovanja tuje znanstvene in informacijske literature. Sedanji dotok te literature je globoko pod minimalnimi potrebami, na drugi strani pa nastajajo v knjižničnih fondih vrzeli, ki jih pozneje ne bo več mogoče zapolniti. Rastoče cene materiala in storitev iz leta v leto zožujejo možnosti normalnega strokovnega in upravnega poslovanja, tako da se celo mora zanemarjati vzdrževanje opreme in zgradbe, kaj še da bi mogli nabavljati potrebno dodatno pisarniško in tehnično opremo. Najnujnejše potrebe je moč reševati samo s posojilnimi pogodbami, vendar knjižnica ni več finančno sposobna odplačevati najetih kreditov in njihovih anuitet. Več kot nujno pa je, da se nadaljuje in dokonča preureditev knjižničnih ogrevalnih naprav in skladiščnih prostorov, da se obnovijo nekatere temeljne naprave (npr. električna napeljava, telefonska centrala, okna, vrata) ter da se pridobijo in opremijo dodatni prostori za razvijajoče se dosedanje in nove strokovne dejavnosti. Ze sedaj pa moremo ugotoviti, da stalno poslabševanje materialnih pogojev knjižničnega poslovanja zapišča negativne posledice, ki jih ne bo mogoče odpraviti. To pa tudi negativno vpliva tako na visokošolsko kot na raziskovalno dejavnost v Sloveniji. B. NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1. Dotok knjižničnega gradiva Oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva (vodja France Vurnik) je prejel 448.447 (leto prej 520.152) kosov različnega knjižničnega gradiva. Za fonde NUK smo obdržali 147.042 kosov (leto prej 160.439), knjižnicam pa, ki so po zakonu upravičene dobivati obvezne izvode, je oddelek razposlal 301.405 kosov knjižničnega gradiva. Od gradiva, ki je ostalo za NUK, je oddelek vskladiščil 13.452 kosov v depoju v Mekinjah (obrazci brez besedila ipd.), drugo gradivo pa je posredoval oddelkom NUK v nadaljnjo obdelavo. Po izvoru in skupinah pomeni to gradivo brez upoštevanja drobnega tiska - ki količinsko znaša 20.381 kosov - naslednji prirastek za NUK: knjige plošče in kasete periodični tisk skupaj obvezni t. 23.883 (23.700) 1J010 (1.129) 73.304 (68.132) 98.197 nakupi 1.066 ( 1.114) 2.378 ( 2.424) 3.444 zamene 2.146 ( 1.221) 3.541 ( 3.521) 5.687 darovi 1.410 ( 1.157) 4.471 ( 3.206) 5.881 skupaj 28.505 (27.192) IDI0 (1.129) 83.694 (77.283) 113.209 V primerjavi z letom 1975 je bilo lani v Jugoslaviji objavljeno le blizu 180 knjig več, nekoliko se je (šteto po kosih) povečalo število periodičnega tiska - za dobrih 5.000 kosov, občutno pa je manj drobnega tiska. Primerjava nakupov, zamen in darov kaže, da se je nakup gibal na enaki ravni, zamena pa je nekoliko narasla. Iz sredstev za osnovno dejavnost je bilo za nakup tuje literature in za nakup domače, namenjene za zamene, oddvojeno 540.000 dinarjev, namenska sredstva za nakup strokovne literature pa so dodelile: Izobraževalna skupnost v višini 130.000 dinarjev, Raziskovalna skupnost 90.000 dinarjev (realizirano 45.000 dinarjev) in Kulturna skupnost Slovenije 150.000 dinarjev (realizirano 120.000 dinarjev). Vsota, ki nam je bila na voljo za nakup tuje literature, je torej znašala 835.000 dinarjev, 75.000 pa še pričakujemo. Pregled porabljenih sredstev daje naslednjo slijo: za tuje knjige smo porabili 461.995 dinarjev, za tuje revije 168.524 dinarjev, za slovenske knjige, poslane v zameno, je bilo porabljeno 64.218 dinarjev, za slovenske revije, kupljene v isti namen, 117.768 dinarjev, za druge knjižne nakupe pa 12.274 dinarjev. (Pomembnejše pridobitve gl. v prilogi I.) Tujim zamenjevalcem smo poslali 1 .004 knjige in 1 .660 kosov periodičnih publikacij na 157 naslovov (gl. prilogo II) ter obnovili naročilo za 86 naslovov periodik. Oddelek je razposlal knjižnicam v Sloveniji in Jugoslaviji 1 .566 velikih paketov, za zamene in medknjižnično izposojo pa je pripravil in odposlal 1.287 nalih paketov. Ob pripravljanju podstrešja za adaptacijo je oddelek sodeloval pri sortiranju preko 80.000 kosov knjižnega gradiva iz nekdanjega Federalnega zbirnega centra (FZC). Del gradiva je bil odbran za postavitev med fonde NUK^ preostale medicinske, bio= tehniške, umetnostno-zgodovinske, filozofske in druge knjige so bile dane na voljo posameznim strokovnim knjižnicam, kar pa zainteresirani niso odbrali, je prevzel Trubarjev antikvariat. Večji dar je v letu 1976 pomenila Jagodičeva knjižna zapuščina, ki jo je oddelek prejel junija in odbral okrog 800 kosov. Tako zaradi količine kakor zaradi kvalitete dela se kaže v oddelku kadrovski primanjkljaj, najbolj v enoti za nakupe in zamene, pa tudi ekspedit komaj sledi nalogam, ki so mu naložene. 2. Obdelava knjižničnega gradiva Inventarni katalog (vodja Janez Sešek) je prejel v inventarizacijo 35.406 (lani 33.785) raznih tiskov. Med njimi je bil 30.901 obvezni izvod (24.208 knjig in 6.693 kosov drobnega tiska), 1.182 nakupov, 2.386 zamen, 875 darov, 62 knjig iz FZC. V inventarno knjigo je bilo vpisanih 17.407 tiskov. Za postavitev je oddelek v tem letu pripravil 18.217 (lani 16.716) tiskov*, od tega za redno postavitev 14.586 kosov, v arhiv je šlo 3.295 izvodov in med duplikate 336. Zaradi premajhnega števila delavcev tako v oddelku kakor v nadaljnji obdelavi gradiva je bilo samo začasno obdelanih okoli 18.000 tiskov (mednje sodi ves drobni tisk in vsi separati, razen tega pa še osnovnošolski učbeniki, stripi, roto= romani, vozni redi, telefonski imeniki ipd. iz drugih republik). Pred postavitvijo je odšlo v knjigoveznico 2.074 kosov, in sicer 234 za vezavo oz. večja popravila, ostalo pa so bila manjša popravila. Abecedni imenski katalog (vodja Majda Armeni) je prevzel od inventarnega kataloga za nadaljnjo obdelavo 14.278 (lani 13.752) knjig. Od te količine je obdelal po pravilih za AIK skupaj 11.624 knjig, in jih preko tehničnega oddelka poslal skladišču za pridružitev k že postavljenim signaturam 1.341, ostalih 10.283 kosov pa je pripravil za nadaljnjo obdelavo v stvarnem in sistematskem katalogu. Za navedene knjige je bilo izdelanih 11.718 katalognih listkov. Oddelek je za potrebe centralne katalogizacije slovenskih tiskov obdelal 1 .620 enot. Oddelek ima na skrbi tudi matični katalog NUK in javni abecedni imenski katalog. V matični katalog je bilo v tem letu vloženih novih 14.242 listkov, v javni katalog pa 13.781, s tem da so bile v tem letu zaradi dotrajanosti zamenjane katalogne omarice za obiskovalce z novimi in je bilo treba preložiti 395 predalov listkov. V lokalni katalog je bilo vpisanih 5.620 na novo zasedenih signatur, prav tako je bil tekoče dopolnjevan katalog arhivskih izvodov (2.829 listkov). Ob vlaganju novih informacij v kataloge je oddelek pripravil tudi 14 seznamov pomembnej= ših novosti NUK, ki so bili objavljeni v Naših razgledih. Stvarni katalog (vodja Miloš Ryb<5r) je v tem letu prevzel od AIK v obdelavo za abecedni stvarni katalog in za sistematski katalog 9.928 (lani 7.379) knjig, ki jih je opremil s 7.089 stvarnimi gesli in z 11.712 vrstilci UD K. Za postavitev v skladišča je oddal 8.932 knjig. Oddelek ima na skrbi dva javna kataloga in sicer abecedni stvarni in siste= matski (UDK) katalog, v prvega je bilo v tem letu vloženih 5.393 novih listkov, v drugega pa 8.240, skupaj 13.633 listkov. Ob zamenjavi dotrajanih katalognih omaric je bilo treba preložiti 313 predalčkov listkov. V letošnjem letu je bila dokončno ure= jena tudi skupina 6 (uporabne vede, medicina, tehnika) sistematskega kataloga in tako so zdaj na voljo javnosti katalogi za celotno gradivo NUK. Oddelek za periodični tisk (vodja Jelica Jugovec) je od nabavnega oddelka prejel za obdelavo v tem letu 83.769 (lani 76.835) kosov periodičnih tiskov in je skupno s starejšim še neobdelanim gradivom vpisal v evidenčne kartoteke 84.149 kosov, kar predstavlja 2.585 enot periodičnega tiska oz. enako število vpisov v inventarno knjigo. V nadaljnji obdelavi je bilo katalogiziranih in klasifici= ranih 2.373 enot in je bilo zanje izdelanih 2.428 katalognih listkov. Potem ko so bili razmnoženi za različne kataloge in evidence v oddelku, je bilo vloženo v vse kataloge 4.263 listkov. Za postavitev je oddelek pripravil skupaj 3.314 enot časnikov in časopisov, od tega je oddal lastnemu skladišču 499 enot časnikov in glavnemu skladišču 2.815 enot časopisov. V letošnjem letu je izdvojil 1 .741 enot za vskladiščenje v depoju v Mekinjah. Oddelek nudi interesentom tekoče časopise in vse letnike časnikov v lastni čitalnici ter jim daje informacije v zvezi s tem gradivom. V letu 1976 je bilo obiskovalcev 3.149, izposojenih jim je bilo 7.189 enot in posredovanih 3.640 informacij. Oddelek je tekoče prejemal 3.799 (lani 3.796) naslovov časnikov in časo= pisov kot obvezni izvod iz Jugoslavije, razen tega pa še 720 (lani 694) tujih časnikov in časopisov z vseh kontinentov (glej prilogo III). Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (vodja Jože Munda) je obdelal 3.167 samostojnih enot (slovenskih knjig, govornih plošč, kaset) ter 14.681 (lani 15.318) člankov iz slovenskega periodičnega tiska. Pri tem je bilo izdelanih 38.427 listkov, vloženih v različne kartoteke pa 26.038 listkov. Ob tem svojem delu je oddelek redno pregledoval druge bibliografije in izpisal iz njih 181 manjkajočih enot v kartoteko deziderat, ter z dopisovanjem in na druge načine razrešil 471 novih šifer in psevdonimov. Redno je potekalo delo pri sestavljanju mesečne bibliografije za objavo v reviji Knjiga, opravljene so bile korekture za Slovensko bibliografijo 1972, ki je izšla v maju, in tiskarni oddan rokopis (2.144 strani) za Slovensko bibliografijo 1973. Delo z obiskovalci je obsegalo strokovno pomoč interesentom pri izdelavi bibliografij, nudenje bibliografskih informacij (250 zahtevnejših in skoraj 900 manjših) ter vodstvo osmih večjih skupin po knjižnici. Iz inventarnega kataloga, abecednega imenskega kataloga, stvarnega kataloga in oddelka za periodični tisk se je zbralo v tehničnem oddelku skupno 17.218 kosov gradiva, pripravljenega za tehnično opremo in postavitev v glavno skladišče. Od te količine je oddelek tehnično opremil in oddal glavnemu skladišču za redno postavitev 13.587 kosov knjig in periodičnega tiska, 3.295 kosov za skladišče arhivskih izvodov in 336 za skladišče dvojnic. Glavno skladišče je prevzelo od tehničnega oddelka skupno 14.888 (lani 16.915) enot gradiva in sicer 10.726 knjig v redno postavitev, 3.570 arhivskih izvodov, 305 duplikatov in 287 društvenih, šolskih in visokošolskih spisov. 3. Obdelava posebnega gradiva Rokopisna zbirka (vodja Jože Šifrer) je v letu 1976 pridobila precej rokopisnega gradiva, med njim so posamezne enote, deli zapuščin ali celotne zapuščine Ivana Cankarja, Ljudmile Prunkove, Lovra Kuharja, Dragotina Ketteja, Jakoba Šolarja, Dušana Plavšiča, Antona Breznika, Frana Detele, Jožefa Hašnika, Elka Justina, Boža Maksimoviča, Vladimirja Levstika, Iva Zormana, Vladimirja Jelovška, Josipa Poklukarja, Dušana Kermavnerja, Janka Mačkovška, Alme M. KaHinove, Mirka Rupla, Viktorja Brumna, Stanka Vurnika, Hinka Smrekarja in Gregorja Kreka. V tem letu je rokopisna zbirka prevzela gradivo Federalnega zbirnega centra, ga pregledala, deloma izločila, deloma vključila v fond rokopisne zbirke, deloma pa oddala Arhivu Slovenije in Mestnemu arhivu v Ljubljani. Tudi v tem letu so potekali razgovori za pridobitev novega gradiva, predvsem raznih zapuščin, ki naj bi bile vključene v fond rokopisne zbirke. Vse pridobitve so vpisane v inventarno knjigo rokopisne zbirke (62 enot s 6.737 kosi). Iz sklada Borisa Kidriča je prispelo v zbirko 840 enot. Ta dela pritekajo v zbirko v vedno večjem številu in jih kmalu ne bo več kam odlagati. To gradivo se ne obdeluje in je iskanje zelo zamudno. V letu 1977 bo ta problem vsekakor treba rešiti. Zbirko je obiskovalo 2.058 oseb in si izposodilo skupaj 4.197 kosov. Delavci zbirke so po telefonu in ustno posredovali 625 informacij. - n - V letu 1976 je Izšel drugi snopič kataloga rokopisnih fondov in sicer Ms 1-99, ki ga je pripravil Marijan Ozvald. Za tisk je pripravljen tudi že tretji zvezek, Ms 100-399, pripravila pa sta ga dr. Branko Berčič in Marijan Ozvald. Osebje zbirke je oskrbovalo stalno razstavo rokopisov in redkih tiskov, jo dopolnjevalo in za posebne prilike primerno prirejalo. V tem letu je osebje z gradivom zbirke sodelovalo pri več razstavah: pri Kettejevi razstavi, pri Cankarjevi razstavi v Moderni galeriji, pri razstavi ljudskomedicinske literature, pri razstavi koroških tiskov v Prešernovi dvorani SAZU. Se zlasti pa je s kseroksnimi kopijami in foto= kopijami delalo usluge raznim razstavam širom po Sloveniji, ki so bile prirejene v počastitev stoletnice Carkarjevega rojstva. Osebje rokopisne zbirke je tudi v tem letu oskrbovalo zbirko tiskov iz dobe NOV (partizanski in belogardistični tisk), dalje tiske z oznako D, ki se izposojajo le s posebnimi dovoljenji, ter inkunabule z oznako Ti. Osebje je oskrbovalo fond mikrofilmov in kartoteko tega gradiva, razen tega pa je pripravljalo gradivo iz rokopisne zbirke za fotografiranje in kserografiranje, kadar so naročniki to želeli. Kopije je osebje tudi pregledalo, preden so jih stranke prevzele. Fond mikrofilmov se je v tem letu povečal za dve inventarni številki z 88 posnetki, ki so v zbirko prišli kot dar. Glasbena zbirka (vodja Ivan Klemenčič) je prejela v obdelavo 476 (lani 397) glasbenih tiskov in 998 (lani 952) gramofonskih plošč in kaset. Inventariziranih je bilo 1567 kosov gradiva. Katalogizirano je bilo 1626 kosov gradiva, izdelano 3058 novih listkov in na že obstoječe pripisano 1187 novih informacij. Zbirko je obiskalo 986 strank, ki so si izposodile skupaj 5144 kosov gradiva in dobile 357 stro= kovnih informacij. V tem letu je bila v zbirki urejena in obdelana zapuščina J. Jakončiča ter posamezni rokopisi slovenskih skladateljev V. Parme, M. Bravničarja, L. M. Škerjanca, A. Lavrina in korespondenca A. Lavrina z R. Orlom. Prejeli smo zapuščino glasbenika Jos. Skorpika ter dali preslikat? rokopisno pesmarico Cerkvene pesmi Josefa Puštaja (1891, izvirnik v Martjancih). Več starega slikovnega gradiva, deponiranega pri nas iz zapuščine St. Premrla in iz arhiva Glasbene matice v Ljubljani je prevzela kartografska zbirka NUK. V letu 1976 smo začeli z obdelavo magnetofonskih kaset. Te bodo obdelane podobno kakor gramofonske plošče. V zbirki bo potrebna dopolnitev iz zamenjava polic. Zlasti pereče je stanje v skladišču slovenskih muzikalij v čitalnici zbirke, ki je docela napolnjeno, deloma že zasilno, zato je ovirano redno delo. Potrebni bi bili tudi dve ognja varni omari za najbolj dragoceno gradivo, saj je popolnoma nezaščiteno. Mednarodna knjižnica za sodobno glasbo (B!MC - vodja Božidar Kantušer) je v letu 1976 pridobila 236 partitur. Po izvoru je bilo 38 partitur slovenskih, 157 hrvaških, 33 poljskih, 10 angleških, 8 nemških, 15 francoskih, ena italijanska in ena japonska. Obdelanih je bilo preko 800 partitur. Za vsako obdelano partituro je bil tiskan kartotečni listek v okrog 100 izvodih. V vsakega od sedmih katalogov BIMC je bilo razporejenih po 1200 listkov, skupno torej 8400 listkov. Razposlanih je bilo v Pariz, New York in Liege po 840 listkov. RTV Ljubljana je prejela 12.000 listkov, slovenskim in hrvaškim skladateljem smo poslali 485 listkov, DSS Ljubljana pa po 1 listek vseh slovenskih skladb. Raznim naročnikom po svetu so bili poslani listki po naročilu. Knjižnico je obiskalo 56 obiskovalcev. Kartografska in slikovna zbirka (vodja Metka Avsenik) je v letu 1976 obdelala 6.052 kosov (lano 7.022) gradiva (54 zemljevidov, 19 atlasov, 2.539 razglednic, 1.331 grafik, 140 portretov, 1 .969 slovenskih lepakov), inventarizirala 2.912 enot, izdelala 5.857 kartotečnih listkov. Zbirko je obiskalo 641 obiskovalcev, ki si je izposodilo 30.704 kose gradiva in dobilo 705 strokovnih informacij. Zaradi izredno povečanega obsega izposoje v zadnjih dveh letih zaostaja obdelava dotekajočega gradiva, v oddelku čaka na obdelavo že dolga leta znatno število nakupov in darov iz raznih zapuščin, FZC in drugod. Kljub zastoju pri obdelavi obveznih izvodov se je bilo treba lotiti obdelave starega gradiva in tako je bil katalogiziran oz. klasificiran večji kompleks grafik iz Justinovega nakupa. V tem letu je bila tudi zaključena študija o razvoju kartografije do leta 1750, v kateri so posebej obdelani in ovrednoteni primerki iz NUK: Slovensko in ostalo jugoslovansko ozemlje na zemljevidih v kartografski zbirki NUK. Največji problem zbirke predstavljajo pomanjkanje ustrezne opreme in prenapolnjeni skladiščni prostori, kjer je zaradi neurejenih razmer gradivo čedalje teže dostopno in neprimerno shranjeno. Francoska zbirka (vodja Jožica Pirc) je pridobila in inventarizirala 15 letnikov periodik in 158 knjig, torej 173 kosov (lani 264) pri čemer je bilo v tekočo evidenco slednjih vpisanih 219 kosov. Katalogiziranih je bilo 91 enot ter vloženih 498 novih listkov v posamezne kataloge (matični, stvarni, likalni, abecedni imenski in centralni). Pripravljen je bil seznam deziderat. Oddelek je obiskalo 1 .379 bralcev, ki so si izposodili v čitalnici 1 .767 kosov, na dom pa 1 .628. 4. Tehnične službe V tehničnem oddelku (vodja Metka Zadel) so poleg že navedenega gradiva , ki so ga opremili in oddali skladišču izdelali za potrebe NUK 23.928 listkov, za centralno katalogizacijo slovenskega tiska 435.680 listkov in za BIMC 143.880 listkov, skupaj torej 603.988 listkov, zanje je bilo treba napisati 5.426 matric^ za potrebe NUK je bilo treba posebej prirediti za dodatne vpise 21 .519 listkov. Poleg tega dela je bil oddelek zaposlen še z ekspeditom listkov centralne katalogizacije slovenskih tiskov. Listki so bili v tem letu razposlani sedemindvajset= krat na 222 naslovov naročnikov, ki so skupno prejeli vsakokrat po 411 setov (skupno 393.758 listkov). V knjigoveznici (vodja Peter Štaut) je bilo na novo vezanih (polusnje, celo usnje, polplatno, celo platno, kartonirano, broširano) 2.168 knjig in časnikov^ popravljenih, prevezanih in restavriranih pa 1.102 knjigi-r skupno 3.270 (lani 3.801) kosov. Poleg tega je bilo izdelanih 2.611 map in ščitnikov, 47 škatel, vlepljenih 1 .157 ovitkov, narezanih 597.500 kartotečnih listkov, od tega 33.000 luknjanih, 672 ovitkov za gramofonske plošče, natisnjenih 72 lepakov in opravljena še vrsta drobnih del. Fotografska delavnica je izdelala 3.908 (lani 1 .263) mikrofilmskih posnetkov in izdelala 1 .481 (lani 1 .016) povečav za naročnike iz domovine in tujine. Na kseroksu je bilo za potrebe knjižnice in njenih bralcev ter za druge naročnike doma in po svetu izdelanih 254.361 (lani 269.333) posnetkov. Se vedno ni mogoče presnemavati člankov iz časnikov, kljub nenehnim željam interesentov, ker knjižnica nima sredstev za nabavo ustrezne naprave za reproduciranje. C. ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1 . Obisk, izposoja, informacije Oddelek za delo z obiskovalci (vodja Radojka Vrančič) obsega informa= cijsko službo, prezenčno izposojo v glavni in posebni čitalnici, izposojo na dom, medknjižnično izposojo, centralni katalog knjižnic SRS in skladišče. V tem letu je imela knjižnica vpisanih 3.781 študentov in 623 drugih interesentov, skupaj 4.404 (lani 4.530)-y v tem številu so samo delno zajeti obisko= valci posebne čitalnice in čitalnic posebnih zbirk. Z obiskovalci je bilo v okviru oddelka opravljeno naslednje delo (skupni obseg dela kaže priloga V.)j v oklepaju podatek za 1975: Obisk: glavna čitalnica 81.595 (84.245) posebna čitalnica 816 ( 884) izposoja na dom 50.145 (55.289) informacije, medknjižnična izposoja 4.221 ( 3.752) skupaj 136.777 (144.170) Izposoja glavna čitalnica 23.018 (26.582) posebna čitalnica 6.304 ( 7.219) izposoja na dom 22.430 (19.662) medknjižnična izposoja 576 ( 766) skupaj 52.328 (54.229) Informacije osebne 6.038 (4.484) telefonske 3.460 (2.359) pismene 107 ( 90) skupaj 9.605 (6.993) Padanje število vpisanih bralcev je pripisati vsekakor vedno večji urejenosti fakultetnih knjižnic, padanje obiska pa poleg tega še dejstvu, da je bila glavna čitalnica zaradi okvare na grelnih napravah zaprta dva meseca. Medknjižnična izposoja je potekala z 237 (243) knjižnicami, in:sicer z vsemi večjimi slovenskimi (76), jugoslovanskimi (51) in 110 velikimi tujimi knjižni= cami (navedenih v prilogi VI). Iz NUK je bilo poslanih 82 naročilnic slovenskim, 55 jugoslovanskim in 217 tujim knjižnicam, skupaj 354 (lani 433) naročilnic in dobili naročeno v 297 primerih, torej 84 %, zavrnjenih naročil oz. brez odgovora je ostalo 57 naročilnic. Iz drugih knjižnic je prišlo v NUK 819 naročilnic iz slovenskih, 197 iz drugih jugoslovanskih in 178 iz tujih knjižnic, skupno torej 1.194 (lani 1.174), od katerih smo ustregli v 972 primerih (81 %), v 222 primerih pa želji ni bilo mogoče ustreči; pri tem smo izposodili 576 zvezkov našega gradiva in poslali 2.978 kse= roksnih in 1 .534 fotografskih reprodukcij. Opazna je razlika med številom naših in tujih želja za izposojo v škodo naših. Pripisati jo je vsekakor treba pretiranim poštnim in carinskim stroškom, ki jih mora plačati naš naročnik. Delavci oddelka so v sodelovanju z drugimi oddelki skrbeli za uvajanje študentov v uporabo knjižničnega gradiva in njenih dokumentacijsko-informacijskih katalogov. Poleg dnevnih kontaktov s posamezniki so uvajali tudi organizirane skupin^ teh je bilo šest (biotehniki III, biotehniki-lesarji, slavisti PA, muzikologi, zgodo= vinarji, pravniki) s skupno 200 udeleženci. Prevzemali so skupaj z drugimi delavci v knjižnici tudi šolske ekskurzije in vodili po knjižnici 88 skupin s 39 šolskih zavo= dov in skupno 1 .887 udeleženci in sodelovali tako pri postavitvi knjižničnih razstav kakor tud? pri razstavah drugih razstavi ja Icev z dopolnili (RTV Ljubljana, Matična knjižnica v Ilirski Bistrici, Nacionalna biblioteka SR Srbije) . Skladišče (vodja Rudi Čepon) je poleg dela, opisanega na str. 10 prejelo v vsem letu 25.871 (lani 24.890) naročilnic za izposojo in izdalo 26.133 kosov raznih publikacij. Približno enako število (25.154) publikacij je bilo iz izposoje vrnjenih. V tem letu so bila opravljena le najnujnejša skladiščna dela poleg redne izposoje in vračanja izposojenih knjig, in sicer zaradi izredno obsežnih izrednih del. Zato je delno zastal prevzem novih knjig, kar bo opravljeno v letu 1977. Izredna dela so bila opravljena v naslednjem obsegu: v depo Mekinje je bilo prepeljano v tem letu 3.000 kosov arhivskega fonda; pri prelaganju redne postavitve na izpraznjene police glavnega skladišča je bilo prestavljenih 80.000 knjig, preseljeno je bilo vse gradivo iz ene podstrešne dvorane (preko 80.000 kosov), ki je bila nato adaptirana za redno skladišče; po končanih adaptacijskih delih so delavci skladišč prenesli v adaptirano dvorano police in knjige iz dvorane v tretjem nadstropju (ok. 77.000 kosov), ki je bila izpraznjena za montažo novih polic po kompaktnem sistemu. Po končani montaži teh polic bo treba ponovno pre= lagati knjižnično gradivo, tako da bo delo v skladiščih normalno steklo šele v drugi polovici leta 1977, Za vsa navedena izredna dela je bilo porabljenih 942 ur. Centralni katalog knjižnic SRS (vodja Jože Kokole) je v tem letu prejel 64.627 (lani 66.027) listkov z informacijami o tujih knjigah v slovenskih knjižnicah. V svoje kataloge (avtorski, anonima, periodika, kongresna gradiva) je vložil 48.921 listkov, področnim centralnim katalogom je oddal 17.235 kopij, ostale pa hrani za bodoče področne centralne kataloge. Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu v Beogradu je bilo poslanih 787 listkov s podatki o novosti NUK za centralni katalog SFRJ. Posredovanih je bilo 1.178 ustnih in 190 telefonskih informacij, skupaj 1.368. V centralni katalog SRS je sedaj vključenih 319 (lani 315) knjižnic; s posebno okrožnico je bilo pozvanih 114 knjižnic v Sloveniji, ki še niso vključene oziroma dalj časa ne sodelujejo v centralnem katalogu. Oddelek pripravlja seznam tujih časnikov, ki so jih naročile v letu 1977 knjižnice ljubljanske univerze in nekatere druge večje knjižnice; prejeto gradivo * obsega okrog 10.000 naslovov. V depo NUK v Mekinjah (oskrbnik Vida Burkeljca) je bilo prepeljanih 3.000 knjig (arhivski izvodi), 1.741 kosov periodike, okrog 18.000 kosov drobnega tiska, 13.452 kosov obrazcev (tiskovin brez besedila); skupaj torej nad 36.000 kosov. Ob delu z najstarejšim fondom se preverja in prepisuje tudi najstarejši katalog NUK (prepisanih 1 .225 starih listkov), ki obstaja v unikatu in postaja bralcem nečitljiv oz. nerazumljiv. 2. Matična dejavnost NUK kot republiška matična knjižnica opravlja to svojo dejavnost preko oddelka za pospeševanje knjižničarstva oziroma matične službe (vodja Ančka Korže-Strajnar). Pogodbeno je matične naloge za področje tehniških strokovnih knjižnic prevzela Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani in za področje mladinskih in šolskih knjižnic Pionirska knjižnica v Ljubljani. Če se omejimo na najvažnejše opravljene naloge na tem področju, je treba najprej omeniti svetovalsko dejavnost v omrežju splošnoizobraževalnih knjižnic in knjižnic ljubljanske univerze. Obiskanih je bilo 20 matičnih knjižnic, 12 obiskov pa je bilo posvečenih izdelavi standardov za gradnjo, pri čemer je sodelovala ing. arh. Darja Mravlje. Novim matičnim knjižnicam v Ribnici in Laškem je bila nudena 101 ura pomoči, 141 obiskov s prošnjami za strokovno svetovanje pa je prišlo s terena. Izdelana je bila nova serija diafilmov in fotografij novejših splošnoizobraževalnih knjižnic za informativne potrebe in za arhiv. Služba je sode= lovala pri dogovarjanju o programskih smernicah, adaptacijah in novogradnjah v 9 knjižnicah (Kočevje, Poljčane, Metlika, Tolmin, Ljubljana, Murska Sobota, Ajdovščina). Nadaljnje delo je bilo posvečeno preučevanju prostorskih zmogljivosti v omrežju splošnoizobraževalnih knjižnic in določeni standardi za knjižnico III. tipa s knjižno zalogo 20.000 do 50.000 enot. V sodelovanju s Kulturno skupnostjo Slovenije je bil pripravljen razdelilnik za odkup publikacij, namenjenih knjižnicam, služba je sodelovala tudi pri izboru literature. Prav tako za KSS je bil pripravljen predlog minimalnih standardov za knjižnice. Opravljenih je bilo 34 razgovorov v knjižničarji univerznih knjižnic v zvezi s strokovno ureditvijo njihovih knjižnic, skupaj s predstavniki knjižnic ljubljanske univerze so bili obravnavani jugoslovanski standardi in merila za delo posameznih profilov knjižničarskih delavcev na vseh strokovnih stopnjah. Pripravila je seznam periodičnih publikacij, ki so jih naročile univerzne knjižnice v letu 1977,-Služba je zbrala in obdelala letne statistične podatke 197 splošno izobraževalnih in 81 univerznih in drugih knjižnic za lastno evidenco, za potrebe družbeno političnih organizacij in za objavo. Organiziran je bil tečaj za pripravo na strokovne izpite (71 ur, 28 udele= žencev), splošni poglobitveni tečaj za knjižničarje (125 ur, 25 udeležencev) in dvpdnevni seminar posvečen nekaterim problemom abecedne imenske katalogizacije (12 ur, 21 udeležencev). 3. Razstave, publikacije,raziskovalne naloge Knjižnica je priredila naslednje razstave: - Stalna razstava pomembnejših rokopisov in slovenskih knjig. Odprta vse leto. Oskrbujeta Janez Logar in Marijan Ozvald. - Dragotin Kette. (Ob 100-letnici rojstva). Odprta ob Prešernovem dnevu, februarja 1976. Pripravila Jaro Dolar in Radojka Vrančič. - Rokopisne ljudskomedicinske bukve. Odprta aprila in ponovljena junija 1962 v sodelovanju s historikomedicinsko sekcijo Slovenskega zdravniškega društva. Pripravila dr. Milan Dolenc in Jaro Dolar. - Moje delo je slutnja zarje. Ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. Odprta maja 1976 v Moderni galeriji v Ljubljani, ponovljena v Portorožu (maja), Trstu (junija), Beogradu (oktobra), Skopju (novembra) in Celovcu (decembra). Pripravila Jaro Dolar in Radojka Vrančič. - Založniški dosežki SAP Kosova. Priredila Narodna in univerzitetna biblioteka iz Prištine. Odprta junija 1976. - Rainer Maria Rilke. (Ob 100-letnici rojstva). Dopolnitev razstave Avstrijskega kulturnega centra v Zagrebu pripravila Radojka Vrančič junija 1976. - Slovenski tiski na Koroškem. Odprta novembra 1976. Prešernova dvorana SAZU. Pripravila Jaro Dolar in Radojka Vrančič. - Borisav Stankovič. (Ob 100-letnici rojstva.) Odprta decembra 1976. Priredila Narodna biblioteka SR Srbije v sodelovanju s SAZU in NUK. Prešernova dvorana SAZU. Dopolnila pripravila Radojka Vrančič. Knjižnica je s svojim gradivom sodelovala še pri razstavah drugih prire= diteljev (npr. s slovensko gasilsko literaturo na razstavi matične knjižnice v Ilirski Bistrici) in pri nekaterih televizijskih oddajah (npr. oddaja o Zofki Kvedrovi). Ob pripravi razstave ob 100-letnici Cankarjevega rojstva so bile nabavljene nove razstavne vitrine, kar sta finančno omogočili Kulturna skupnost. Slovenije in Izobraževalna skupnost Slovenije. Knjižnica je izdala naslednje publikacije: - Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 1 - Ms 99. Ljubljana 1976. 42 str. Prir. Marijan Ozvald s sodelovanjem dr. Branka Berčiča. - Moje delo je slutnja zarje. Katalog razstave ob stoletnici Ivana Cankarja. Ljubljana 1976. 12 str. Uredil Jaro Dolar. - Objave Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, st. 83. Ljubljana 1975. 37 str. Uredil Miloš Rybčr. - Obvestila republiške matične službe, št. 15. Ljubljana 1976. 32 str. Uredila Ančka Korže-Strajnar. ž - Poročilo o delu Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v letu 1975. Ljubljana 1976. 39 str. Priredil dr. Branko Berčič. - Slovenska bibliografija XXVI, 1972 . 643 str. Ljubljana 1976. Prir. Jože Munda s sodelovanjem Vere Cater, Stanke Dimc, Bože Pleničar, Ančke Posavec in Majde Ujčič. - Slovenski tiski na Koroškem. (Katalog razstave.) Ljubljana 1976. 16 str. Uredil Jaro Dolar. - Vodič po knjižnicah slovenskih univerz. Kako in kdaj po strokovno knjigo. Ljubljana 1976. 22 str. Priredila Miša Sepe. Pripravo in natis publikacij so finančno omogočile Raziskovalna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost Slovenije. V tem letu so po pogodbi z Raziskovalno skupnostjo Slovenije potekale naslednje raziskovalne naloge: - Bibliografija slovenskih bibliografij. Nosilec Štefka Bulovec. - Katalog rokopisnih fondov v Narodni in univerzitetni knjižnici, II. faza. Nosilec dr. Branko Berčič. - Univerzalna bibliografska kontrola II. Nosilec Maks Veselko. - Dokumentiranje sodobnega slovenskega in jugoslovanskega glasbenega gradiva. Nosilec Božidar Kantušer. Predlog za omogočenje dela na slovenski retrospektivni bibliografiji (nosilec Jože Munda) je s svojim deležem podprla samo Kulturna skupnost Slovenije, medtem ko se ostali dve skupnosti (raziskovalna, izobraževalna) nista odzvali. 4. Mednarodni stiki Knjižnica stalno vzdržuje stike z večjim številom tujih knjižnic preko zamenjave publikacij ali medknjižnične izposoje. Vse te stike podrobno prikazujeta prilogi II in IV. Knjižnico so med letom obiskali naslednji tuji gostje: dr. Josef Stummvoll in dr. Walter VVieser, urednika avstrijske bibliotekarske revije Biblos; člani portu= galske kulturne delegacije v SFRJ dr. Joao Jose Cochofel, dr. Eduardo Prado Coelho, dr. Antonio Seenfeld in Maria Mafalda Mendes de Almeida; Oyeniyi Akande iz Sveta za znanost in tehnologijo v Lagosu (Nigerija); Omar Diop, direktor Nacionalnega centra za znanstveno in tehniško dokumentacijo v Dakarju (Senegal); Peter Mwombela iz Nacionalnega znanstveno raziskovalnega sveta v Dar es Salaamu (Tanzanija); dr. Oscar Valdivia-Gutierrez, direktor raziskovalnega in informacijskega centra za humanistične in družbene vede Univerze v Limi (Peru); Moonis Raza iz Nehrujeve univerze v New Delhiju in Lallanji Gopal z univerze v Varanasiju (Indija), Ludovica Mazzola iz Centralne nacionalne knjižnice v Rimu in 62 udeležencev XII. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture iz Anglije, Avstrije, Bolgarije, ČSSR, Italije, obeh Nemčij, Nizozemske, Poljske, ZDA in ZSSR. Knjižnica je član mednarodne federacije bibliotekarskih združenj IF LA. Rednega letnega zasedanja te organizacije avgusta 1976 v Lozani sta se udeležila ravnatelj knjižnice dr. Branko Berčič, kot predstavnik Društva bibliotekarjev Slovenije pa pomočnik ravnatelja Maks Veselko. 5. Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavce Vrsta sodelavcev NUK je bila vključena stalno ali občasno v razne oblike strokovnega izobraževanja knjižničarskih kadrov, in sicer na oddelku za knjižni= čarstvo Pedagoške akademije v Ljubljani ter na rednih in izrednih poglobitvenih tečajih, ki jih za slovenske knjižničarje pripravlja NUK, razen tega pa še v komi= siji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in v izpitni komisiji za biblio= tekarske strokovne nazive. En sodelavec je stalen zunanji sodelavec na pravni fakulteti v Ljubljani. Posamezni sodelavci so bili vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih, kot ocenjevalci knjihovega strokovne= ga dela, kot svetovalci za določena vprašanja ter kot člani ustreznih delovnih teles in strokovnih žirij. Takšno udejstvovanje je seglo tudi preko republiških meja, saj so bili sodelavci NUK vabljeni kot strokovni predavatelji v Nacionalno biblioteko SR Srbije v Beograd, sodelovali pa so še z nacionalkami v Zagrebu, Sarajevu, Skopju in Novem Sadu. Posamezni delavci sodelujejo v družbenih organih revij Knjižnica, Jezik in slovstvo in Slavistična revija ter v redakciji bibliografije Jugoslovanskega leksikografskega zavoda v Zagrebu. Sodelavci knjižnice so vodje ali člani upravnih organov in strokovnih komisij Društva bibliotekarjev v Ljubljani, Društva bibliotekarjev Slovenije, Kalanovega sklada, Komisije za knjižničarstvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, Skupnosti knjižnic Slovenije in Skupnosti nacionalnih knjižnic Jugoslavije. Nadalje sodelujejo v raznih telesnih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, kot so Kulturna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Ljubljane, Področna raziskovalna skupnost za humani= stične in zgodovinske vede, Izobraževalna skupnost Slovenije, Republiški komite za kulturo, Republiška konferenca SZDL, Zvezna konferenca SZDL, Sindikat kulturnih delavcev Slovenije, predsedstvo ZSS, predsedstvo ZKPO, Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v knjižnicah, Prešernov sklad, Društvo slovenskih pisateljev, prevajalci Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO, Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu in Združenje založnikov Jugoslavije Številčni knjižnični sodelavci so se poleg pripravljanja in urejanja knjižničnih publikacij javno udejstvovali kot avtorji samostojnih publikacij, kot pisci strokovnih in znanstvenih člankov, kot prireditelji strokovnih ali leposlovnih del, kot prevajalci ter kot uredniki različnih publikacij (gl. prilogo VII). IZBOR IZ TUJIH SHJIJ&iaR PUBLIKACIJ, PRIDOBLJENIH V LETU 1976 ARCHIV fUr Geschichte des Buchwesens. - Frankfurtom Main,19. Bd 16: Lfg. 2,3 Bd 17: Lfg. 1,2: 1976 ATTI e memorie del la Societč istriana di archeologia e storia patria.- Venezia.-Nuova serie -T No 1, 2, 3, 5, 17, 19, 20/21 AUSTRIAN History Yearbook. - Honston, 19.. -Vol. 3, 4-5, 6-7, 8, 9-10 AYER Jacqueline: Orienta! costume. - London, 1974 BIBLIOGRAPHIE der Wirtschaftswissenschaften. - GSttingen, 19.. -Jg 65. Neue Folge, Jg 24 : 1973 BIBLIOGRAPHIE internationale de 1'humanisme et de remaissance. - Geneve, 1975. - Vol. 8 BIBLIOTECA dell'Archivum romanicum. - Firenze, 1976. -Serie I, vol. 124, 125, 126, 129, 130, 133, 134 BIBLIOTHECA bibliographica aureliana. - Baden-Baden, 1976. - Vo 1. 63, 64, 65, 67 CATALOGUE general des livres imprimfes de la Bibliotheque nationale.- Pariš, 1975.-T. 17, 18, 19, 20 COLLANA di studi sull Europa Orientale. - Padova. -No. 1, 2, 7, 7a, 1 la, 11 b 12a, 13 DESIGN of information systems in the social sciences. - Bath, 1974 DEUTSCH-SLAWISCHE Forschungen zur Namenkunde und Siedlungsgeschichte -Berlin, 1975. -Nr 28/1 The ENCYCLOPEDIA of Islam - Leiden, 1975. -Vol. 4, Fasc. 69-70, 71-72 ENCYCLOPEDIA of Computer scienco and technology. - New York, Basel, 19.. -Vol. 1, 2, 3, 4 ENCYCLOPEDIA of library and information science. - New York, 1974. -Vol. 11, 15, 16, 17, 18 GANDHI Mahatma. The collected works of Mahatma Gandhi. - Ahmedabad, 1974.-Vol. 59, 60, 61, 62 GESAMTVERZEICHNIS des deutschsprachigen Schrifttums 1911-1965. - MUnchen, 1976. -Bd. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14 GESCHICHTE Kultur und Geisteswelt der Slowenen. - MUnchen, 1975. -Bd. 13 HEIDEGGER Martin. Martin Heidegger Gesamtausgabe. - Frankfurtom Main, 1976.-Abt. I. Bd. 9 Abt. ||, Bd. 21, 24 HERMANN A. H.: A history of the Czechs. - London, 1975 HIRSCHING Friedrich C. G.: Versuch einer Beschreibung sehensv/Urdiger Biblitheken Deutschlands nach alphabetischer Ordnung. - Olms 1971 .-Bd. 1/2, 3, 4 HISTORISCHES Wč>rterbuch der Philosophie. - Basel, Stuttgart, 1976. -Bd. 4 INDEX bio-bibliographicus notorum hominum. - OsnabrUck, 1975. -Pars C, vol. 4, 5, 6 INSCRIPTIONES Graecae : Editio minor. - Berlin, 19.. -Vol. 9 INTERNATIONALE Bibliographie der Zeitschriftenliteratur. Neue kombinierte Folge. - OsnabrUck. -Jg. 4 : 1968, Hbd 1, Lfg 7-32 Jg. 4 : 1968, Hbd 2 Jg. 5 : 1969, Hbd 1, 2 Jg. 6 : 1970, Hbd 1, 2 Jg. 7 : 1971, Hbd 1, 2 Jg. 8 : 1972, Hbd 1, 2 Jg. 9 : 1973, Hbd 1, 2 Jg.10: 1974, Hbd 1, 2 Jg. 11 : 1975, Hbd 2, 2 Jg. 12: 1976, Pars 1 ISTORIJA sovetskoj mnogonacional'noj literatury. - Moskva, 1970-1974. -T. 1, 2/1, 2/2, 3, 4, 5, 6 JAPANISCHE Kunst. - Leipzig, 1975 Bd. 1, 2 KOCH Walter A.: Das Textem. - Olms, 1973 LEXIKON der Agyptologie. - Wiesbaden, 1976. -Lfg. 11, 12 ' LUTZEIER Heinrich: Kunsterfahrung und Kunstv/issenschaft. - Freiburg, 1975. -Bd. 1, 2, 3 MATER Ericfi: RUcklaufiges Wttrterbuch der deutschen Gegenwartssprache. -Leipzig, 1970 Die MATRIKEL der Universitdt Wien - Wien, 1975. -Bd. 5/1659-60 - 1688-89/ MOZART Wolfgang Amadeus. Neue Ausgabe sfclmtlicher Werke. - Kassel. -Serie V, VVerkgruppe 15, Bd. 3 Serie VII, VVerkgruppe 18 MUSIKGESCHICHTE in Bildern. - Leipzig. -Bd. 111/4, 111/5, IV/2 PODGOREC KI Adam: Law and society - London, 1974 PRIMO catalogo colletivo delle biblioteche Italiane. - Roma, 1975. -Vol. 8 PROPYLAEN Geschichte Europas. - Frankfurtom Main, Berlin, Wien, 1976 -Bd. 3, 6 PROPYLAEN Kunstgeschichte. - Berlin 1975. -Bd. 15 RAMSAY VV. M.: The social basis of Roman power in Asia Minor. - Amsterdam, 1976 RASSENGESCHICHTE der Menscheit. - MUnchen, VVien, 1975. -Lfg. 3, 4 REALLEXICON zur byzantinischen Kunst. - Stuttgart, 1976. -Lfg. 21 Die ROMERSTRASSEN im Lavntal. - Klagenfurt, 1975 SAECULUM Weltgeschichte. - Freiburg, Basel, Wien, 1975. -Bd. 6, 7 SALZMAN Eric: Twentieth-century mušic. - Englewood Cliffs, 1974 SANCHEZ Vazquez Adolfo: Art and society. - London, 1974 SCHONBERG Arnold. Sdmtliche Werke. - Mainz, Wien, 1975. -Reihe A, Bd. 15, 27 Reihe B, Bd. 4 THESAURUS linguae latinae. - Leipzig, 1970. -Vol V, 1, Fasc. 11 Vol VI, 1, Fasc. 6, 7, 8 Vol. VI, 2, Fasc. 9, 10, 11, 12 Vol. VII, 2, Fasc. 5 TRESOR de la langue francaise. - Pariš, 1972 - T. 1, 2, 3, 4 VVAGNER Richard. Sdmtliche Werke. - Mainz, 1975. -Bd. 3/11 Bd. 3/1II, 17, 13, 29/1 WOODS Ronald George: An introduction to philosophy of education. - London, 1975. - VVORTERBUCH der deutschen Gegenwartsprache. - Berlin, 1975. -Lfg. 47, 48, 49, 50 Nizozemska - 10 10 Norveška - 1 1 Poljska 1 30 31 Romunija 3 3 SSSR 5 73 78 Švedska - 1 1 Šv i ca - 18 18 Turčija 2 2 Venezuela 2 2 ZDA 1 71 72 OZN in druge medn. org. - 38 38 SKUPAJ 28 692 720 Skupaj jugoslovanska in inozemska periodika 1.099 3.420 4.519 B. Pregled obdelanega prirastka periodičnih publikacij: Po izvoru Število enot % Obvezni izvodi 1.712 72,15 Nakup 129 5,44 Zamene 78 3,28 Darovi 216 9,10 Stari fond 238 10,03 skupaj 2.373 100,00 A. STANJE FONDOV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Knjižnično gradivo stanje dotok stanje 1975 1976 1976 - Knjige 647.720 18.375 666.095 periodika 161.438 4.534 165.972 skupaj 809.158 22.909 832.067 - rokopisi 2.626 62 2.688 - zemljevidi, atlasi 73 grafike 1 .331 lepaki 1 .969 razglednice 2.539 portreti 140 skupaj 128.657 6.052 134.709 - muzika lije 465 plošče, kasete 1.157 skupaj 55.738 1.682 57.360 partiture BIMC 969 263 1.232 drobni tisk 6.693 ostalo 10.850 skupaj 144.010 17.543 161.553 = SKUPAJ 1.141.158 48.451 1.189.609 Katalogi in informacijske kartoteke stanje 1975 2,557.070 priliv 1976 141.520 stanje 1976 2,698.590 B. PREGLED OBDELANEGA KNJIŽNEGA PRIRASTKA Po izvoru Število zvezkov % Obvezni izvodi 7.737 78.20 Nakupi 744 7.50 Zamene 911 9.20 Darovi 506 5.10 FZC 1 Stari fond 1 SKUPAJ 9.900 100.00 Po jezikih angleški 433 4.20 nemški 698 7.50 francoski 170 1.70 italijanski 126 1.20 romunski 38 španski 55 latinski 23 ruski 237 2.40 ukrajinski 9 poljski 84 češki 38 slovaški 44 srbohrvatski 4.894 49.40 slovenski 2.441 24.60 makedonski 440 4.40 bolgarski 12 albanski 42 turški / madžarski 41 ostali 75 SKUPAJ 9.900 Po strokah 0 - splošno 689 1/2 - verstvo in filozofija 380 3 - družbene vede 2.093 5 - prirodne vede 989 6 - uporabne vede - tehnika 1.253 61+796/799 - zdravstvo,telesna kultura 370 7 - umetnost 519 80+82.0 - književna veda in jezikoslovje 1.996 82 - leposlovje 715 9 - zemljepis in zgodovina 896 skupaj 9.900 Seštevek glavnih skupin 1 . Humanistične vede v celoti, od tega družbene vede in pravo Število zvezkov 3.162 2.093 % 32.00 2. Prirodne vede in uporabne vede, od tega prirodne vede uporabne vede 4.027 989 3.038 40.60 3. Leposlovje 2.711 27.40 9.900 100.00 66.19 24.56 73.20 PREGLED DELA Z OBISKOVALCI Obisk Oddelek za delo z obiskovalci 136.777 Oddelek za periodični tisk 3.149 Centralni katalog 837 Rokopisna zbirka 2.058 Glasbena zbirka 986 Kartografska in slikovna zbirka 641 Francoska zbirka 1.379 145.827 (154.611) Izposoja Oddelek za delo z obiskovalci 52.328 Oddelek za periodični tisk 7.189 rokopisria zbirka 4.197 Glasbena zbirka 5.144 Kartografska in slikovna zbirka 30.704 Francoska zbirka 3.395 102.957 (106.286) Informacije Oddelek za delo z obiskovalci 9.605 Oddelek za periodični tisk 3.640 Oddelek za obdelavo slovenskih tiskov 1 .150 Centralni katalog 1.368 Rokopisna zbirka 652 Glasbena zbirka 357 Kartografska in slikovna zbirka 705 Francoska zbirka 530 18.007 (18.077) MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA S TUJINO AVSTRIJA Graz: STEIERMARKISCHE LANDESBIBLIOTHEK AM JOANNEUM UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Klagenfurt: BIBLIOTHEK DER HOCHSCHULE FUR BILDUNGSWISSENSCHAFTEN Leoben: BIBLIOTHEK DER MONTANISTISCHEN HOCHSCHULE Salzburg; UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Wien: OSTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN HOCHSCHULE WIENER STADTBIBLIOTHEK PADAGOGISCHE ZENTRALBUCHEREI DER STADT WIEN S TUD IEN BIBLIOTHEK BEIM LANDESSCHULRAT FUR NIEDEROSTER= REICH BELGIJA Anfwerpen: BIBLIOTHEEK-RIJ KSUNIVERSITAIR CENTRUM Bruxelles: BIBLIOTHEQUE Royale ČEŠKOSLOVAŠKA Bratislava: USTREDNA KNIŽNICA SLOVENSKEJ AKADEMIE VIED Brno: UNIVERSITNl KNIHOVNA Olomouc: STATNf VEDECKA KNIHOVNA Praha: STATNI KNIHOVNA ČSR FINSKA JyvOskyla: UNIVERSITY LIBRARY FRANCIJA Aix-en-Provence: BIBLIOTH^QUE INTERUNIVERSITAIRE Bordeaux: BIBLIOTHEOUE INTERUNIVERSITAIRE Clermont-Ferrand: BIBLIOTHEOUE MUNICIPALE ET UNIVERSITAIRE Lyon: BIBLIOTHEOUE INTERUNIVERSITAIRE Nancy: BIBL!OTHEQUE INTERUNIVERSITAIRE INSTITUT DE RECHERCHE ET D'HISTOIRE DES TEXTES Nice: BIBLIOTHEOUE DE LUNIVERSITE Pariš: BIBLIOTHEOUE NATIONALE BIBLIOTHEOUE DE LA SORBONNE Strasbourg: BIBLIOTHEOUE NATIONALE ET UNIVERSITAIRE Versailles: SECRETARIAT D'ČTAT AUX UNIVERSITES - SERVICES DES PRiTS IRSKA Dublin: IR IS H CENTRAL LIBRARY FOR STUDENTS ITALIJA Bergamo: BIBLIOTECA CIVICAA.MAI Firenze: BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE Milano: BIBLIOTECA NAZIONALE BRAIDENSE Padova: BIBLIOTECA UNIVERSITARIA Parma: BIBLIOTECA PALATINA Roma: BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE Salerma BIBLIOTECA UNIVERSITARIA Trieste: NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA BIBLIOTECA CIVICA DRŽAVNI TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD "ŽIGA ZOIS" BIBLIOTECA GENERALE DELL'UNIVERSITA FACOLTA Dl MAGISTERO - ISTITUTO Dl STORIA FACOLTA Dl LETTERE - ISTITUTO Dl FILOLOGIA SLAVA Venezia: CENTRO TEDESCO Dl STUDI VENEZIANI Verona: BIBLIOTECA CIVICA KANADA Edmonton: UNIVERSITY OF ALBERTA LIBRARY Toronto: UNIVERSITY OF TORONTO LIBRARY Vancouver: UN IVE RS ITY OF BRITISH COLUMBIA LIBRARY VVaterloo: UNIVERSITY OF WATERLOO LIBRARY MADŽARSKA Budapest: NACIONALNA BIBLIOTEKA SZECHENYI BIBLIOTEKA MADŽARSKE AKADEMIJE ZNANOSTI CENTRALNA BIBLIOTEKA TEHNIŠKE UNIVERZE NEMČIJA - ZRN Augsburg: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Berlin: STAATS BIBLIOTHEK PREUSSISCHER KULTURBESITZ UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Bochum: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Bonn: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Braunschvvei ig: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN UNIVERSITAT Bremen: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Darmstadt: HESSISCHE LANDES- UND HOCHSCHULBIBLIOTHEK ERLANGEN: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Essen: STADTBIBLIOTHEK Frankfurt/Mam: SENCKENBERGISCHE BIBLIOTHEK STADT- UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Freiburg im Br.: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Giessen: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK GOttingen: NIEDERSACHSISCHE STAATS- UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Hamburg: STAATS- UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Hannover: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN UNIVERSITAT Karlsruhe: BADISCHE LANDESBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Kiel: INSTITUT FUR WELTWIRTSCHAFT KO In: UNIVERSITATS- UND STADTBIBLIOTHEK Mainz: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Marburc/Lahn: STAATSBIBLIOTHEK PREUSSISCHER KULTURBESITZ MUnchen: BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK SEMINAR FUR SLAVISCHE PHILOLOGIE AN DER UNIVERSITAT Regensburg: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Tubingen: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK VVorms: STADTBIBLIOTHEK Wl)rzburg: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK NEMČIJA - NDR Berlin: DEUTSCHE STAATSBIBLIOTHEK VVISSENSCHAFTUCHES INFORMATIONS ZEN TRUM DER AKADEMIE DER V/ISSENSCH. UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Dresden: BIBLIOTHEK DER HOCHSCHULE FUR VERKEHRSWESEN "FRIEDRICH LIST" NIZOZEMSKA s'Gravenhage: KONINKLIJKE BIBLIOTHEEK Heemstede: LIBRARY MUSEUM COMMITTEE Utrecht: BIBLIOTHEEK DER RIJ KSUNIVERSITEIT NORVEŠKA Trondheim: NORGES TEKNISKE H£)GSKOLE BIBLIOTEKET NOVA ZELANDIJA WelIington: VICTORIA UNIVERSITY LIBRARY POUSKA Krakow: BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA Warszawa: BIBLIOTEKA NARODOWA SOVJETSKA ZVEZA Erevan: BIBLIOTEKA IMENI MJASNIKJANA Leningrad: BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK SSSR Moskva: GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA IMENI LENINA ŠVEDSKA JSnkttping: LANTBRUKSSTYRELSEN Lund: UNIVERSITY LIBRARY Scdertttlje: ASTRA PHARMACEUTICALS SCIENCE DOCUMENTATION ŠVICA Basel: OFFENTLICHE BIBLIOTHEK DER UNIVERSITATS BASEL AGRARCHEMIE-BIBLIOTHEK CIBA-GEIGY Bern: SCHWEIZERISCHE LANDESBIBLIOTHEK Nyon: ZYMA DOCUMENTATION ZUrich; INSTITUT FUR SCHWEIZERISCHE REFORMATIONSGESCHICHTE VELIKA BRITANIJA Boston Spa: BRITISH LIBRARY LENDING DIVISION Cambridge: UNIVERSITY LIBRARY London: SCHOOL OF ORIENTAL AND AFRIČAN STUDIES ZDA New Brunsw?ck: RUTGERS UNIVERSITY LIBRARY Storrs: UNIVERSITY OF CONNECTICUT LIBRARY BIBLIOGRAFIJE SODELAVCEV ZA LETO 1976 BERČIČ Branko - Boris Ziherl, Izbrani članki in razprave. - Loški razgledi XXIII/1976/ str.277-329. (Izbor in redakcija.) - Borisu Ziherlu v spomin. - Loški razgledi XXIII/1976, str.330-332. -Jurij Dalmatin, Biblia 1584. 11. Tei I: Abhandlungen. MUnchen 1976. 236 str. (Sourednik.) - Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 1 - Ms 99. Ljubljana 1976. 42 str. (Soavtor.) - Loški razgledi, XXIII. Škofja Loka 1976. 404 str. (Uredil.) - Die Nachkriegsentwicklung des Bibliotheksvvesens in Siowenien. - Das slowenische Bibliotheksvvesen, Wien 1976, str. 8-17. - Osnovne smeri razvoja slovenskih knjižnic. - Obvestila republiške matične knjižnice, Ljubljana 1976, št. 15, str. 1-7. - Razvojna pot slovenske nacionalne knjižnice. - Mednarodni strokovni simpozij Biblioteke Matice srpske, Novi Sad 1976. 16 str. (Referat.) - Sedanji položaj in razvoj slovenske nacionalne knjižnice. - Strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije, Moravci 7.-9. oktobra 1976. 22 str. (Referat.) - Das slowenische Bibliothekswesen. Wien 1976. 95 str. (Uredil.) DOLAR Jaro - Von der Stdnde- zur Nationalbibliothek. - Das slowenische Bibliotheksvvesen, Wien 1976, str. 18-24. - "Zdelo se mu je, da je legel prah na njegove knjige." (Ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja.) - Knjižnica 20/1976, str. 7-15. KLEMENČIČ Ivan - Beethovnova 6. simfonija i veze sa Ljubljanom. - Zvuk (Sarajevo) 1976. str. 87 - 92. - Kompozicijski stavek v klavirskih skladbah Marija Kogoja. The structure of Marij Kogoj's piano works. - Ljubljana 1976. XXXX 155 str. (SAZU. Razprave. Razred za zgodovinske in družbene vede. X/1 .) - Novejša srbska glasbena literatura. - Grlica 18/1976, str. 4-5. KOKOLE Jože - Avtomatizacija in informatika v knjižnicah v SR Sloveniji s posebnim ozirom na slovensko bibliografijo in centralno evidenco knjižničnih fondov. - Strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije, Moravci 7. - 9. oktobra 1976. 26 str. (Referat.) - Uvajanje avtomatizacije v knjižnice v Sloveniji. - Strokovno posvetovanje o razvoju INDOK omrežja v SR Sloveniji, Ljubljana 6. januarja 1976, str. 67-71 . (Referat.) KORŽE-STRAJNAR Ančka - Allgemeine bffentliche Bibliotheken in Slovvenien. - Das slov/enische Bibliothekswesen, Wien 1976, str. 84-94. - Kritični pregled ob zaključku prvega petletnega načrta razvoja splošnoizobraže= valnih knjižnic 1971-75. - Obvestila republiške matične službe 1976, št. 15, str. 14-21. - Nekaj misli k problematiki kulturnih institucij in kulturnih delavcev. Slovenija-paralele 46/1976, str. 107-109. - Nekaj pripomb h konceptu osnutka programskih osnov bodoče osrednje knjižnice v okviru delavskega kulturno-izobraževalnega centra v Ljubljani. 12 str. - Obvestila republiške matične službe, št. 12, 15. Ljubljana 1976. (Uredila.) - Statistika o delu javnih knjižnic v letu 1975. - Knjižnica 20/1976, str. 225-236. LOGAR Janez - Die Bibliographie in Slowenien. - Das slowenische Bibliotheksvvesen, Wien 1976, str. 25-34. MUNDA Jože - Bibliografija za 1971. i 1972. godinu rasprava i dela iz slovenske i indoevropske filologije i opšte lingvistike koja su izašla u Jugoslaviji. - Južnoslovenski filolog, 31/ 1974/75, str. 293-471. (Prispeval slovenski delež, posebej poglavje IX. Slovenački jezik.) - Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - Ljubljana 1976. 480 str. (Sourednik.) - Cankarjeva črtica "Pokojne duše". - Sodobnost 24/1976, str. 405-407. - Churchill pri nas. - W. Churchill: Moja mlada leta. Ljubljana 1976. str. 370-371. - Ivan Cankar: Zbrano delo, 30. knjiga. Pisma V. Dodatki. Dopolnila in popravki. Pregledi. - Ljubljana 1976. 486 str. (Uredil, napisal opombe k pismom in sestavil 3 kazala.) - Montale pri nas. - E. Nontale: Pesmi. Ljubljana 1976, str. 171. - Ob novi izdaji Cankarjevih pisem. - Sodobnost 24/1976, str. 426-441. - Rolland pri nas. - R.Rolland: Miklavž Breugnon. Ljubljana 1976, str. 548-550. - "Slovenska bibliografija" in njeni problemi. - Strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije, Moravci 7.-9. oktobra 1976. 15 str. (Referat.) - Slovenske bibliografije v letu 1975. - Knjižnica 20/1976, str.120-129. - Undsetova pri nas. - S. Undset: Olav Audunov sin. Ljubljana 1976. str. 381-382. OZVALD Marijan - Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 1 - Ms 99. Ljubljana 1976. 42 str. (S sodelovanjem dr. Branka Berčiča,) PACHEINER-KLANDER Vlasta - Literatura s področja bibliotekarstva in informatike v NUK in CTK v Ljubljani ter UK v Matiboru. - Knjižnica 20/1976, str. 130-144. (Skupaj z Bredo Filo in Slavico Ludvik.) - Univerzalna decimalna klasifikacija. Prva slovenska srednja izdaja. FID 491. 8. Jezikoslovje. Filologija. Leposlovje. Literarne vede. Beograd-Ljubljana 1974. 16 str. (Prevod in register.) PLENIČAR Boža - Bibliografija dr. Ivana Prijatelja. - Prijateljev zbornik. Ljubljana 1975, str. 233 - 264. - Bibliografija objavljenih del Ane Matko. - Knjižnica 20/1976, str. 118-119. - Selekcija gradiva za Slovensko bibliografijo. - Strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije, Moravci 7.-9. oktobra 1976. 9 str. (Referat.) - Vjesnik bibliotekara Hrvatske. Zagreb, 18(1972) 1-4. -Knjižnica 20/1976, str. 170-171. POSAVEC Ančka - Bibliografija znanstvenih in strokovnih objav v letu 1975. Ljubljana 1976. 548 str. (Uredila skupaj z Majdo Ujčič.) - Bibliografija Toneta Čufarja. - Tone Čufar: Izbrano delo II. Jesenice 1976, str. 263-276. RYBAR Miloš - Fachliche Ausbildung der Bibliothekare in Slowenien. . Das slowenische Bibliothekswesen, Wien 1976, str. 35-44. - Laško praznuje dvojni jubilej. - Koledar Mohorjeve družbe za leto 1977, Celje 1976, str. 127-132. - Mohorska bibliografija 1972-1975. - Koledar Mohorjeve družbe za leto 1977, Celje, str. 163-168. - Nove knjige v Narodni in univerzitetni knjižnici, knjižnici pedagoško-znanstvene enote za zgodovine filozofske fakultete, biblioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, knjižnici Inštituta za narodnostna vprašanja in knjižnici Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. - Zgodovinski časopis 30/1976, str. 182-208. (Skupaj z Olgo Janša-Zorn, Natašo Stergar, Maro Mervič in Natašo Kandus.) - Šestdesetletnica prof. Boga Grafenauerja. - Kronika 24/1976, str. 109-110. - V spomin Ani Matko. - Knjižnica 20/1976, str. 116-118. - Zgodovinske publikacije v letu 1974. - Zgodovinski časopis 29/1975, str. 375-384. - Zgodovinske publikacije v letu 1975. - Zgodovinski časopis 30/1976, str.387-400. SEPE Mihaela - Statistični pregled dela univerznih knjižnic v letu 1975. - Knjižnica 20/1976, str. 220-224. - Vodič po knjižnicah slovenskih univerz. Kako in kdaj po strokovno knjigo. Ljubljana 1976. 22 str. (Uvod napisala in besedilo priredila.) ŠIFRER Jože - Jožef Anton Schiffrer pl. Schifferstein. (Ob stristoletnici rojstva.) - Koledar Mohorjeve družbe za leto 1977, Celje 1976, str. 134-137. UJČIČ Majda - Bibliografija znanstvenih in strokovnih objav v letu 1975. Ljubljana 1976. 548 str. (Uredila s sodelovanjem Ančke Posavec.) - Mesečna bibliografija (slovenskih knjig). - Knjiga 24/1976, št. 1-12. - Nacionalne bibliografije in univerzalna bibliografska kontrola. - Strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije, Moravci 7.- 9. oktobra 1976, 11 str. (Referat.) VESELKO Maks - Obisk predstavnikov Biblosa. - Knjižnica 2o/1976, str. 214-215. - Savjetovanje o uvodjenju medjunarodnog standardnog bibliografskog opisa za omedjene publikacije u bibliotečne kataloge, Zagreb, 20. i 21. ožujka 1975. (Skupaj z Evo Verono.) Zagreb 1976. 222 str. - Šesta skupščina Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, Sarajevo 1975. -Knjižnica 20/1976, str. 206+209. VOBOVNIK-AVSENAK Metka - Slovensko in ostalo jugoslovansko ozemlje na zemljevidih v kartografski zbirki NUK v Ljubljani (v okviru razvoja kartografije do leta 1750). ^Ljubljana 1976. 105 str. (Tipkopis.) VRANČIČ Radojka - Fabrice Pinte: Italijan iz ulice Cloys. - Ljubljana 1976. 18 str. (Prevedla.) - Marcel Proust: V senci cvetočih deklet. - Ljubljana 1976. 581 str. (Prevedla in napisala opombe.) VURNIK France - Analitična opažanja z Borštnikovega srečanja 75. - Sodobnost 24/1976, str.53-63. - Božidar Borko. Osemdesetletnica. - Naši razgledi 25/1976 (12.111.), str. 129. - Jan Beran: Mož upora. Dramski poliptih - radijska igra. - Ljubljana 1976. (Prevedel.) - Jovan Pavlovski: Primer Vere Sašine. Radijska igra. - Ljubljana 1976. (Prevedel.) - Možnosti biografskega romana. - Naši razgledi 25/1976 (24.XII.), str. 646. - Novosti Slovanske knjižnice VII, VIII. - Ljubljana 1976. (Uredil.) - 75 tisoč zvezkov na 300 kvadratnih metrih. Namesto jubilejnega zapisa. Slovanska knjižnica po tridesetih letih. - Delo 1976 (20.111.), strž 22. - Sedemdesetletni jubilej dr. Otona Berkopca in petdesetletnica literarnega, raziskovalnega in publicističnega dela. - Dnevnik 1976 (4. XII.), str. 8. - Slovanskč knjhovnd v Lublani. - Padesčt let Slovanska knihovny v Praze. Praha 1976, str. 67-71. II 480 484,976 920081464