*
TRST, dne 18. septembra 1909.
Štv. 38.
I!
Izhaia v Trstu* *
soboto opoladae.
se ne vrani'0, Nefrankovana * 'oa se ne sprejemajo.
JJ^tvo li Hpravništvo
• del Lavatoio
*t. |, |.
T£LEFON 18-67.

^bilo na naročbo.
Cenjene tovariše in naroč-!	,,Narodnega Delavcau opo-
rjatno, da je upravno leto Sleklo. Tovariše naročnike ^°sizn0 da bi nam blagovolili zvesti in da bi nam po-
11 naročnino tudi za naprej.
^»Narodni delavec“
k° razvijal, se bo razširjal dopolnjeval, če nas bote opirali z obilo naročbo.
^sak tovariš delavec, vsaka
H
ki
a^ska družina, slovenska a imej„Narodnega Delavca »Narodni Delavecu stane na le štiri krone.
^*idka obletnica.
ko sta dva slovenska a P°*ož'ki svoji mladi življenji na L0 trčene in žalostne domovine, jutri "ittuj l^znovala slovenska srca bridko ob-tit| ®°{ ko se je spet na tako jasen na-s Pokazala pristranost in krivičnost vlade Sm *et0 ’30 iutri zvečer .utonilo v več-'ko je zaplakala vsa Slovenja ! e dni tedaj bo leto, ko so se spotik bratje, needini in sovražni drug do ^ega, in so uvideli prvič po tako dolgem O da se morejo upreti skupnemu so-j>o jku le, če bodo edini in složni, če jih i^jkuževal vsaj veliki in plemenui, čisti 'ljubezen do domovine.
<61 7 bele Ljubljane, iz središča Slovenije, t «1* zaječala pohojena pravičnost — in mi tn‘ Lljubl|ani so 6e v tistem času tjjj^dali prepirajoči se bratje in so se
Vsi ^>esela, preradostna je bila ta novica, °. j0 kili veseli. In koliko smo prišli od tega veselega preobrata ! f0(j . eptemberske žrtve bodo vzbudile na-'2 zaspanosti, smo govorili in smo pi-
PODLISTEK.
Naši fantje.
Črtica Iv. Z—c.
Obudila se je narava iz zimskega Veselo je dihnilo mlado življenje spo-Xze*lj°, in blagodejni, božajoči žarki.
• e8a solnca so objeli prelepo našo
' °,Vlno.
n
hišjjji' antJe se vračajo iz nabora. V mladenk srcih vstajajo kipeče pesmi, polne Vris>°-ve8ele in nežno otožne poezije... kaj ka-i° jim mlada grla, med vriski pla j le neinirna srca, a veselo in glasno petje azlega daleč naokoli.
Tam za turškim gričem, tam je dost' fantičev, k' se za nas vojskujejo — srčno kri prelivajo. .
U Po gladki in beli cesti, vijoči se med Vami in travniki prijazne temeniške do-e’ korakajo mladi korenjaki, držijo se rame in prepevajo in vriskajo, prešerno smejejo in važno zaklinjajo. Za klobuki Oa prsih jim venejo bujni šopki, katere Um sinoči pod oknom prioela drhteča deta.
Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno ob j a-vo pa po dogovoru.
Naročnina za celo leto K -4-—; za pol leta in za četrt leia razmerno.
S_________________9
■ Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu. ■
šali. In skoro da se nismo motili, se nam je zdelo.
Ampak komaj vzbujena zajest je kaj nitro zaspala, nemškutarstvo in narod-hostna mlačnost sta nas spet prevzela.
Pravzaprav bi ne smeli veliko javkati, saj smo zaslužili bič, ki nas tepe. Kaj ni to sramota, da nam odpre oči šele kri nedolžnih, žrtev, in vendar vpijemo še toliko let o velikanskem etičnem in gospodarskem napredku, ki ga je napravil in si ga je baje priboril narod ! Narod morda pač — ne pa njegovi voditelji ! V narodu, v slovenskem ljudstvu je res mnogo sile, a ne more se dvigniti, ker ga tišči k tlom kila-vost nekaterih njegovih aposteljev.
Ni še dolgo tega, ko so gotovi ljudje rohneli proti rajfajzenovkam in zadružništvu sploh, posebno pa proti konsumnim društvom. In zakaj ? Samo zato, ker so jih klerikalci ustanavljali ! Svojo lenobo in ošabnost in čudno domišljavost so hoteli prikriti s hripavim kričanjem. Saj je res, da klerikalci niso kdove kaj opravili s svojimi konsumi. Ampak dobro voljo so pokazali in idejo zadružništva so vzbudili. In že to je dosti. In kdo je spet zanesel med narod izobrazbo kdo je ustanovljal za široke mase izobraževalna društva? Klerikalci so bili in nihče drugi!
Nočemo preiskovati, kaki nameni jih vodijo pri tem, dejstvo, da te tako vendarle širi prosveta, nam zadostuje. Tudi hočemo pozabiti, kaj je bila cerkev nekoč, recimo v srednjem veku, danes vidimo v klerikalcih delavne in demo kratične ljudi. To stoji, ne pomaga in ne izpodbij«- te-resniea nobeno natolcevanje in kričanje o »klerikalnem zmaju“. Zakaj pa niste tega začeli vi, ki omalovažujete vse, kar store ti „grdi“ klerikalci, zakaj ste obrnili hrbet narodu, saj ste ga imeli v rokah ! ?
Po letu 1848 je začelo narodnostno gibanje, ki je pri nas obrodilo lepih vspe-hov. Na ljudskih shodih na takozvanih „taborih“, ste vendar imeli res ves narod za seboj. Zakaj ste ga zapustili ? ! Ofrakati se in se zapreti po salonih in „Čitalaicah“ in prezirljivo govoriti o kmetu in proletar-jatu — potem pa, ko spoznate, da brez naroda ni narodnega dela, metati se za narodom, nj slišite, to je smešno in —■ prepozno!
Mi gotovo nismo prijatelj klerikalne ideje ali klerdcalizma sploh. Ko pa vidimo, da so klerikalci delavni, nas to veseli, ker se radujemo dela in vspeha in ne gledamo na osebe.
Takozvani liberalizem pa je samo ideja
Zvedavo postajajo, ljudje pri svojem delu, njih oči pa iščejo in stejeio pri zelenih šopkih za klobuki bele listke, ki vznemirjajo toliko ljubečih in skrbečih src...
Razkošna ialost se topi v burnih prsih zdravih naših junakov, oči jim žare navdušenja, mladost in življenje jim poljeta po vročih žilah, in vsi so omamljeni moškega in velikega ponosa, neznane in čudne sreče... !
O, fantje, pozdravljeni tisočkrat, ohrani in obari Bog vaše vriske in živahne pesmi razkošne radosti v kratki mladosti — iskreno pozdravljena, prelepa naša narodna pes-m, ti ogledalo naše duše, ti živa in glasna slika in priča našega življenja, naše radosti in boli,., prisrčno mi bodi pozdravljena !
Glasno prepevajoč se oddaljuje četa naših fantov, ljudje pa vgibljejo in računajo, kako bo stari Potočnik obdeloval svojo zemljo, ko so mu vzeli in potrdili brhkega Toneta ; kako hud udarec je zadel še to in ono hišo, ki bo morala tako dolgo pogrešati izdatno delavsko moč. In moreča skrb se polasti štedljivih gospodarjev ; nevoljno prevdarjajo škodo in štroške, ki jim nastanejo, in skoro jim je žal, da je sin tako močan in zdrav.
Oddaleč se zasvesti izmed napol ozelenelega drevja belo pročelje živahne Pri-
in nič drugega. Liberalstvo je dolgo časa videlo svojo nalogo edino-le v tem, da je njegovo časopisje prostaško zabavljalo čez farje ip odkrivalo pikantne skrivnosti v župniščih. To je bilo strašno neumno in nesmiselno. Pustite jib, naj počno s svojimi kuharicami, kar hočejo, oprimite se rajše dela, pozitivnega dela. Farska gonja je bila liberalcem edina točka klavernega programa, bistvo vsega njihovega „dela“ !
Medtem pa so se ožile naše narodnostne meje, kos za kosom domače zemlje je padel v naročje prodirajočih tujcev, mlačnost in brezobzirnost na vseh poljih je dobila premoč ,in je nas privedla tako daleč, da nismo bili več varni svojega žuljenja na domačih tleh.
In tako smo doživeli in zaslužili lanski september!
Premirje, ki nam ga je vsilil 20. septembtr, je bilo kratko in slabo. Ni še trava prerasla groba ubogih žrtev, že je bilo vse v stari struji. V L ubljani so začeli nemškutariti in se prekljati klerikalci in liberalci. Celo to so preiskovali, kdo je pravzaprav zakrivil vso nesrečo ! Hinavci ! Vsi, prav vsi, največ pa narodnostna nezavest, ki je dopustila, da so Nemci začeli dvigati glavo, nesloga v narodnostnih vprašanjih in medsebojno lasanje, ki je nas diskreditiralo pri vladi, da se je upala počenjali z nami. k»kor se ji je zljubilo.
Da boste to lažje verjeli, poglejte peščico Italijanov, kako jih respektira ravno tista vlada. In ne samo, ker so ti v kulturni zvezi z Italijo, o ne, zato. ker znajo pokazati vladi zobe. Naposled pa smo tudi mi sosedje in brat|e največje evropske države, večino prebivalstva v Avstriji nas je. In kako nas vpošteva ? Nič, saj nas pozna, saj ve, da se sami uničujemo !
Nočemo nikogar žal ti, delavci smo, ki si težko služimo svoj kruh in boli nas, ko vidimo toliko slabega in kvarljivega, kar se še upajo nekateri povzdigovati in slaviti kot nekaj dobrega in boja in žrtev potrebnega in vrednega.
Ampak, kako bi molčali če vidimo budalost, ki ovira pravo delo 3
Toliko imamo dela, toliko je treba popraviti, toliko ran bi morali zaceliti, vsi bi morali biti edini — pa pridejo nekaki hipermodernisti z neko ^svobodomiselnostjo". Te dni so se po Ljubljani ustili nekateri mladi ljudje in so se bahali z neko „svobodo misii". O jej ! Kaj bi bilo še tega treba ?! Tedaj tudi ta nesmiselnost naj pomaga razdvajati že tako razdražene duhove. Mladi gospodje, saj ne
bilove krčme. Na pragu stoji rejeni oče krčmar rdečih in zabuhlih lic in mrko gleda po dolini ter premišlja kdovekaj. V tem hipu prihiti iz kuhinje njegova edinka, rožnolična, modrooka in plavolasa, presladka in vsa ljubeznjiva Marička, ki tleskne z rokami in zakliče : Rekruti !
Fantje se bližajo in pojo:
Al' me boš kaj rada imela, ko bom nosil suknjo belo...?
Marička nalahko prebledi, ko ji za-blišči s klobuka Potočnikovega Toneta tisti nesrečni beli listek.
„No. no, kaj so te, so te ?“ vprašuje krčmar, Tone pa zavriska in se skrivaj ozre na Maroko, ki v zadregi pobeša oči iu se igra s belim svojim predpasnikom.
„Juhuhu, potrjen, potrjen !“
Fantje zaukajo in s hrupom in truščem glasno govoreč in hripavo pojoč fa-sedejo gostilniške mize.
Zadovoljno se smehlia Pribilov oče in nosi žejnim fantom vino, Marička pa prožno skaklja od mize do mize in ljubeznjivo nazdravlja veselim mladeničem, ki jo poredno lovijo za roko in jo kar božajo z živimi svojimi očmi. Ali Maričkajj se gladko izvija in elastično umika preveliki pozor nosti, a njen jasni in čisti pogled se vstavi za hip na Tonetovem klobuku, in neka tiha in neznana bol jo zapeče...
veste, kako ste naivni in brez svobode „misli" ! Ali ni človekova misel najbolj neomejeno njegova last, največja in najlepša njegova lastnina, ki mu je nihče ne more vzeti ? Kaj je potem branite, kaj hočete z njeno svobodo ? Saj je svobodna, kdo vam je mora vzeti, kdo omejiti ?! Saj lahko mislite, kar hočete, verujete ali ne verujete, živite tako ali tako — kaj je potem treba zato novega povoda za strankarstvo, ki nam je prineslo že toliko zl-ga. In čujte
—	internacionalna je ta čudna svoboda misli! Sakrament, to nam je hud tobak, to inponira ! Ni samo to ali ono internacionalno, celo misel je po novem internacionalna ! In pristaši tega nesmisla so »organizirani" na internac. podlagi, nekaki novodobni prostozidarji so menda ! In ravno ti večkrat rohnijo jako opravičeno proti internacijonalizmu sploh, ravno ti mladi •ljudje bi bili radi nekaki rešen ki slovenskega naroda! ! Oprostite, da vam to povemo, zakaj misel je svobodna, tudi mi hočemo svobode. Ampak slovenski narod v današnjih težkih časih prav nič ne potrebuje te nesmiselne struje. Njemu je treba rešitve in narodne svobode. Tu je.delo za vse, ki res hočejo narodu dobro.
Bridka obletnica dvajsetseptemberskih žrtev naj nas vzdrami, da bomo res videli in kaj poštenega storili za narod. Ob polni čaši se ustiti ali pa ob volitvah na shodih hinavsko zavijati oči in vihteti z rokami: „Mili narod !" to ni delo, to je grda sebičnost !
Priznajmo dobro, či je dobro, dajmo hudiču prav, če ima prav, in ne hodimo zavezanih oči po žalostni poti, ki smo jo hod li in prehodih do žalostnih dni lani. Vse moči bi morali posvetiti narodu in njegovi izobrazbi. In če nas že ločijo nazori— nič ne d°, kdor ima dobro voljo‘ hodimo vsak po svoji poti. Ampak eno imejmo pred očmi: narod ! V koristnem delu za narod se bomo nekoč vsi sešli, ko bomo spoznali, kako zanikerni in leni pa neumni smo bili!
Nedolžno preliti kri ne sme biti pozabljena, ob grobu obogih žrtev si osvežujmo spomin, kaj je zakrivilo to bridko povest iz zgodovine narodne nezavednosti ! Slava narodnim mučenikom!
Radovedni smo zazdaj, kako bo s parlamentom. Vladni voziček tiči v strašnem blatu. Nikamor ne more. In vlada ima toliko na srcu. Rada bi spet ogromnih milijonov za mornarico in vojaštvo sploh
—	pa ni nobenega pravega upania za redno delo parlamenta, ki se snide kmalu, morda prav kmalu.
Dolenjski cviček, ta prelepi dar božji, teče po mizah, obrazi zabrenknejo, oči okrvave in grla oliripe, pesem pa umira v tobakovem dimu in vedno bolj zaduhli sobi, napolnjeni z vinskim duhom, prešernim smehom in hripavimi vriski...
Za Bojanskim vrhom zatone solnce v lahkih oblačkih.
*
* *
Zapihale so jesenske sape, orumenelo je listje po drevju, pridno obdelana zem'ja je rodila bogatih sadov... narava lega k počitku.
Dosluženi vojaki zapuščajo mestne vojašnice in se veselo razhajajo na svoje domove, vsi polni nadej in načrtev, ki jih jim je pokazala resnost življenja.
Po deželi pa se zbirajo s pozivnicami za klobuki čvrsti rekrutje.
In tedaj zatrepečejo skrbna in boječa materinska srca, najsvetejše — materinske solze se zazrcalijo v medlem, starem očesu, ki je toliko' let ljubeče čuvalo nad nadebudnim sinom, ki je njen ponos in ki ji bo kdaj opora.
V koprneča in sramežljiva dekliška srca se naselita neznan obup iu nežna bojazen. — Ob tihih večerih bajnih jesenskih noči se čujejo v skriti kamrici lahki vzdihi in bolestno ihtenje zaljubljene deklico, z neba doli pa gleda mehanholično in sa-
»NARODNI DELAVEC".
Slovanske poslance čaka težak in siten čas, mnogo neprijetnosti in hudih nastopov in bojev se nadejajo. Saj morajo obračunati z verolomno in nam Slovanom skrajno sovražno vlado.
Po septemberskih dogodkih lanskega leta smo doživeli krivico za krivico. Nem štvo divja že eno leto, narodnostna nespo-razumljenja so se strahovito poostrila — vlada se je pokazala v teh res težkih časih popolnoma nezmožno za reševanje za-vozljanih vprašanj. Le v tem je bila dosledna, da je favorizirala Nemce in jih ščitila na naš račun.
Zato je treba Slovencem vsaj zdaj edinosti, skupnega, složnega boja proti skupnemu nasprotniku.
Če smo že doma pokazali premalo odločnosti in doslednosti — bodimo pa vsaj na zunaj, navzgor složni. 20. september, spomin na ta žalostni praznik slovenskih žrtev in očite pristranosti državnih oblasti, naj nam bo pred očmi. V imenu božjem, če že mora biti, pa se kavsajmo doma, a na Dunaju in v javrih zastopih bodimo edini. Stoletja smo dremali, a lani so se nam bile odprle oči, samo za hip, in že smo morali čutiti bič. Učimo se iz tega. Drugače so bile zastonj žrtve, zastonj bodo prazne besede, ki jih je lepo slišati, a jih tisti, ki jih govori, niti sam ne izpolnjuje. Ne besed — dejanj hočemo, dela, nesebičnega in nestrankarskega dela.
Na koncu še nekaj. Klerikalci pošiljajo iz Kran skega nekega apostelja na Primorsko in Goriško. Menda hodi predavat. Ampak mož očividno ne ve, kaj bi rad. Samo pridiga neki in sv. pismo razlaga, pa prav slabo in celo krivo menda. In zdaj se lasa;o po list h o pravi in krivi* veri. Ampak ljudje božji, kaj ne vidite, kako ste smešni ? Vsakemu hvala, kdor dela za narodovo izobrazbo. Toda tisti mož iz L ubljane zna menda govoriti samo strupeno in tendenciozno. Če že tako gori za dušno pastirstvo, zakaj je pa obesil na kol svojo lemenatarijo ? Danes bi bil lahko že drugi Baraga. In prava vera res ne uči sovraštva, prava izobrazba, zunanja ali notranja, izobrazba duha in značaja, je menda ena in edina, lepa in dobra in koristna, zakaj jo potem oklepate v ozke in nestalne meje strankinih načel ?
Nehajte, po tej poti ne pridemo da leč, opustite vsi vse, kar nas slabi in po nepotrebnem draži in razdvaja !
Pojutršnjem je bridka obletnica ža lostne smrti dveh slovenskih mladeničev.
Kdo je morilec?
Kdo je zakrivil njihovo smrt ? !
-7-V.W.V.\\V.V.".W.W.V.V^.-.\
J Tovariši, Slovenci, i ':j podpirajte naš list!
Tovariši, na delo I
Ravno v istem času, ko tukajšnja so-cijalno demokratična stranka hira zbog raznih bolezn', notranjih bojev, osebnosti in pomanjkanja vsake avktoritete, ko nam drfh za dnevom postaja jasneja slika, predstavljajoča proces razpada nekdaj tako močne socijalno-demokratične stranke v Trstu, se naše vrste množ!jo, se N. D. O. vspenja višje od stopinje do stopinje. Slovensko delavstvo gleda zzaupanjem v razvoj N. D. O. To je za nas bivstveno
djavo fantovsko solnce — luna, ki 'se hu-nomušno skriva za oblake in poredno mežika pod oknom stoječemu fantu, ki ima polna usta obljub in tako vroče srce...
In tam sredi vasi zaorijo iz gruče fan-tov-rekrutov junaški vriski, ki vriskajo cele povesti, vriski, polni drame in naše narodne poezije !
Otožno-poredno zadoni ubrana pesem, da zadrhte skrbna in otožna srca. In nekako tesno in rapol bridko je pri srcu tudi mladim pevcem; saj vedo, da zdaj mine neomejena prostost in čudovita zaljubljenost prelestnih pokrajinskih noči... Pri Fari zvonovi prav milo pojo od doma, dekličev jaz jemljem slovo; jaz jemljem slovo, da nikoli tako — nazaj me nikol' več ne bo...
Glasovi otožne pesmice se prikradejo v spalnico onemoglih in težko sopečih roditeljev, v kamrico zaljubljene deve in legajo na njih duše kakor težka mora, ki se je ne moreš otresti, in bolestno odmevajo v nemirnih .in ljubečih srcih. Pa se spomni iskrena mati, da njen sin odide jutri za tri leta, in ne ve, kako mu bo, kdo mu bo odslej sledil z ljubečim, in skrbnim očesom ; hudo in bridko ji je, ker mu ne bo mogla pomagati ali ga vsaj tolažiti s svojo neizmerno ljubeznijo. —Tiho vzdihne
in tolažljivo dejstvo. Nič ni tedaj pomagala ona prav grda gonja, ki so jo ravno socijalni demokratje uprizarjali proti N. D. O. koj od začetka. Žigosali so nas in naše delovanje, češ mi delamo proti delavstvu, mi smo v službi slovenskih »advokatov" in kapitalistov, metali so na voditelje N. D. O. žveplo in ogenj, češ, njih naloga je cepiti delavstvo, sejati v njih vrste razdor, vzgojiti jih k krumirstvu in teptaniu pravic in zavesti delavstva. Kaj nam vsega niso očitali! A naše delavstvo ? Pognano po naravnem istinktu in sledeč zdravemu razumu, je zaklicalo socialističnim bastardom in mistifikatorjem socijalne ideje močno v obraz : »Hinavci! Obrekovalci, sebičneži!" Že tako daleč sega Vaša dobičkaželjnost, da ste se otresli vsakega čuta poštenja, čuta solidarnosti, ki veleva imperativno, stremiti po vstvarjanju znosljivih razmer med delavci in delavci, četudi se ne klanjajo morda vsi ist m bogovom, istim aposto-ljem ? Mari ni bila dolžnost Vaša, Vi, ki se bahate, da ste pionirji socijalne ideje in reševatelji tlačenega proletariata, zahajati s samaritansko ljubeznijo celo med politične nasorotn ke a — gospodarske sotrpine ? Kaj pa ! Kakor da Vam ni nalagala vsem nam skupna stvar, kateri ste Vi tako dolgo sebično služili, vreči raz sebe vse strankarske predsodke, vsa osebna stremljenja, vse čute strasti, šovinizma in osebnosti in delati s vsemi močmi na to, da se doseže na polju gospodarskih pridobitev vprid tako potrebnega delavstva enodušnost misli in dejanja ? Nesrečneži ! Mesto tega, ste se Vi požvižgali na končni cilj, s katerim se tako radi bahate, na program, ki Vam je dan in ncč v ustih in na prave in resnične interese delavstva in žrtvovali vse delavstvo, njegov razvoj, njegovo blagostanje — molohu Vaše internacijonalne, a ne dosledne in gnjile stranke. »Pridite k nam in potem bomo še le delali za Vas!" Tako ste Vi vedno skušali opravičiti svojo kilavost, svoje nedelovanje in svoje kramarsko delo.
Toda mot li ste se ! Podcenjevali ste moč instinkta in razuma pri sicer pripro-stem, a nepokvarjenem delavcu. »Proč satan !" To je bil odgovor naših delavcev. Vi ste ostali osamljeni. Kmalu so Vas jeli zapuščati tudi italijanski sodrugi. Vi razpadate in da se ne opirate na svojo centralizovano upravo, bi že rasel mah na Vaših pobeljenih grobovih. — Temu nasproti vstaja N. D O. Povsod se dela intenzivno, kakor nikdar prej. Vstanavljajo se krajevne skupine po mestu, po okolici. Pripravljajo se razni načrti, katerim je namen ojačati N. D. O. na zunaj, utrditi njeno podlago na zunaj in noter, a spo-polniti poslovanje na noter.
Naše zadruge razvijajo kaj vspešno in razveseljivo delovanje. Delajo se priprave za druge zadruge. Nimamo sicer še »programov", a že o b i 1 e g a d e 1 a. In — in hoc signo vincemus ! To je naša moč, to ie naše upanje. 10. oktobra t. 1. se vrši II. občni zbor N. D. O Oči vsega delavstva v Trstu in na deželi bodo ta dan obrnjene na zborovalce, poklicane, da si izvolijo vodstvo za dolnje 2 leti. Kakšne osebe pridejo na mesto dosedanjih ? Vsejedno ! Ne gre za osebe, ampak za stvar. Naše vodilno geslo mora biti : Naprej po dosedanji poti ! Nevstrašeno na-daljujmo jlelo, zapričeto v dveh upravnih letih ! Naše delavstvo ne potrebuje ne oskr-
oče in se obrne, ves nejevoljen in trpeč pod hudimi skrbmi...
In tiho zaplaka zaljubljena deklica, da se ji vtrnejo grenke solzice, ki zdrknejo po svežih, polnih in zdravih licih v čista in bela nedrija. Ljubezen jih je rodila in bojazen za ljuhljenega fanta jih je potočila. —
Fantje pa pojejo in ukajo, vasujejo in obetajo, tolažijo in dajejo pogum. Ponos in možatost jim.zravnata tilnik, da brezskrbno vriskajo od vasi do vasi, od ljubice do ljubice.
O sreče in veselja, koprnenja in slad kega trepeta, hrepenenja in vročih želja polna mladostna fantovska doba, bodi mi iz dna duše iskreno pozdravljena !
* Pogum je v vaših srcih, bister razum v vaših glavah, fantje, zato se ne bojim za vas. Vrnete se med svoje rojake kot mož:e in poštenjaki, ki poznajo čast in moško resnost, prepričan sem, da vam nikdar ne izgine iz srca ljubezen do naših poljan in domačih goric.
Bodite mi zato presrčno pozdravljeni, čvrsti naši mladeniči, živele na veke prekrasne narodne popevke... stotisočkrat po-zdravljnna, prelepa slovenska domovina !
(Konec.)
bnikov, ne varuhov, ne dobrotnikov, ne prisiljenih prijateljev ! Naše delavstvo se zaveda svojega položaja in poklica: samo po sebi ih iz sebe hoče črpati moč, ki je privede do svojih pravic, do uveljavljenja svojih zahtev! Tedaj, tovariši, na delo!
Sodrugu Kopaču.
Tedaj, vsemogočni gospod Josip Kopač, sloveči »zaščitnik" delavstva, odločili ste se, da se srečamo na t°m mestu. Naj bo ! Prevdaritno in premislimo, kdo je tisti, ki zasluži vsa lepa imena, ki sts jih izvolili napisati na obskurno cunjico tako-zvanega »Železničarja" št. 17.
Na tistem zakotnem shodu pri Sv. Luciji je na ves glas izjavil in potrdil Vaš sodrug Fertin vse to, kar smo mi trdili in še trdimo. V »Delavskem domu" v Trstu ste na vse pretege kričali z nekim papirjem v roki in ste se ustili, da ste dosegli za vse železničarje zvišanje dnev-r.ine, za vsakega po 40 vinarjev na dan. Tega ni slišal samo sodrug Fertin. najmanj tristo nas je bilo za priče.
In zdaj Vas vprašava, »blagi" delavski zastopnik :	Ali sta dobila ta p o-
višek tudi Anton Valentič ;n Bizjak ali jima je bila dnevnina znižana za 20 vin. ?
Ali je dobil Celič 40 vin, ali samo 20 vin. poviška ?
Ali je dobil Božič 40 vin. ali je zgubil 20 vin. ?
Ali je dobil samo eden starejših delavcev 40 vin. poviška, a Vi ste trdili, da dobe vsi brez izjeme ?
če želite, smo Vam pod prisego na razpolago in potrdimo, da ste lagali in se norčevali iz ubogih delavcev, ki Vas živijo in mastijo!
Gospod Josip Kopač ! Saj veste, sijaj ugasuje in tema zaničevanja Vas bo zakrila. Ne bote več dolgo vlekli delavstva s s v oj m internacionalizmom. O jej ! Ta Vaša internacionala ! Tudi to je internacionalno, da razobešate v ..Del. D." samo laške napise za slovenske delavce, kolikor se jih Vam da še slepiti! Vaša internacionala je pomagala, da morajo biti slovenski delavci in železničarji povsod v ozadju. V smislu internacionale, »zaslužni" zastopnik slovenskega internacionalnega proletarijata, je kajpak, da smo slovenski železničarji le za delo na progi dobri. \ sa boljša mesta in dela pa morajo dobiti in imeti Nemci in Lahi.
Saj res! Koliko poviška pa ste »pridobili" d-lavcem na progi ? He ? ! Kaj niste nekoč rekli, ko Vas je neki sodrug prijel za jezik, kaj niste rekli, da naj bodo ti le kar veseli, da imajo sploh kako delo? V »Del. D." ste to rekli!
He, ali veste zdaj. kdo je lažnik in tat tujega poštenja (Vi ste hoteli reči: Kopačeve sreče) ?
Kar malo brcajte še, pomaga Vam tako nič, saj vidite, kako je z Vašim in-ternacienalizmom. Vara je seveda narod deveta briga, je „nula". kakor je rekel na shodu pri Sv. Luciji neki Vaš sodrug. Pa pustiti nas Slovence na miru in ne kri-čajte, kako dober Slovenec da ste. Morda dokazujete to s tem, da ne zaropočete v svoji mogočnosti proti krivici, ki se godijo slovenskem železničarju na novi progi še prav posebno. Čuvaj ali kaj boljšega Slovenec ne more biti, za to je treba Nemcev ; domačini pa naj krampamo in se ubijemo od šestih do šestih za borih K 2’20 v dežju in mrazu dan za dnem!
Sodrug Lepušček je dobil tiskan račun, iz katerega je bilo razvidno, da imajo socialisti v Trstu toliko in toliko tisoč železničarjev organiziranih (!!). Kako grda laž ! ! In toliko in toliko premoženja — menda en milijon kron in še več — ima ta organizacija !! Kaj ne povesta ! Ali ne vidite, da ste kapitalist, ali ne uvidite, da je to že grd kapitalizem ? Po socialističnih nazorih to ne gre, da bi kopičili milijone, razdeliti bi jih morali, lepo na enake dele, vsem sodrugom delež !!
Kako pa je s podporami, Josip Kopač ? ! Nekaj menda stoji o tem v tistem lepem računu, ampak kdo je dobil, kdo ? ! Železničar z zlomljeno nogo iz Volčje drage bi vedel povedati, koliko je dobil, dasi je lepo prosil in bil zelo potreben !
»Slovenec" Kopač, in pa tista slovenščina, kakov je lepa! »Kvitušni" kupon, društveni »Štempel" itd. !
»Železničar" izhaja na štirih straneh, ..Eisenbahner" pa na dvanajstih ! Ampak losip Kopač je dober »Slovenec" !
Veselilo bi nas: gospod Josip Kopač, če bi nam hoteli privoščiti spet kako lju-beznjivo besedo, da bomo vedeli, če smo se razumeli. Samo prerobati nikar ne bodite da Vas ne primemo za jezik ! In hitro se moramo zmeniti, drugače ne bo
časa. Zakaj sodrugi Vas spoznavajo Vam obračajo hrbet. Tja gredo, kjer ‘,
čakajo odprte roke bratov in sotrpin0)',
-	-	-	-	- - jio st-
Zvezi jugosl. železničarjev, ul. Lavoto: tam se srečamo lahko	vsak dan
novim članom, ki je zapustil pulilo^,, kričače v prečudni internacionali. , dite, gospod Kopač, vsaki stvari je en konec, Vaša je tudi že pra7 blizu. -Na svidenje, gospod Josip K°P drugje, saj veste, kje.
Za zdaj Vas pozdravlja bivša sodruga
Bizjak in Frtin
Politični razgled
Vprašanje premestitve slovensk^ oddelka učiteljišča iz Kopra v Gonc!
Že 25 let zahtevajo primorski Slo^Jj od vlade, naj premesti slovenski
od>
koperskega učitelišča v Gorico. Ta
je ne samo opravičena ampak tudi P°P notna naravna. Saj je Gorica — P1* bodi to laškim fanatikom prav ali ne ^ kulturno središče primorskih Slov0°c!f Pa če je že vlada ugodila želji Italij9?, in postavila za potrebe njihovih učitell1 nikov učiteljišče v Gradišče, mari nim8-'
Slovenci tudi pravico zahtevati naj se J i po Javi učiteljišče tam kjer bodo imeli učiteljišča največ koristi ? Bienerthova vi8 ■
nrisilipnfl V trt nhlinhali	.
prisiljena v to po obljubah prejšnjih sterstev in po naravi same stvari s® J
vendar odločila premestiti učiteljišč0 Slovence v Gorico. Toda, da jji teg8.; bila storila! Koj so laški pobi začeli tullrf protestirati, žugati, pošiljati odposlal', v Trst in na Dunaj. Vse to v ^ »italijanstva" Gorice! Človek se karzgr
A kar je pa najlepše — Bienerthova v
> U
taib
y tlačiteljica Slovanov, se je sram0
udala terorizmu in kapitulirala nred P
nimi grožnjami in deklamacijam' ‘v, najoetih Lahonov! Tako je vsaj brzo]9^
iz Dunaja laški drž. poslanec Marani. *-nasproti pa je drž. posl. Ploj brzoja'’1' Gorico in v Trst, da se vlada ni še 0tl čila za ta korak, a včeraj se je celo P'9^ in govorilo, da se Lahi vsaj prezg°flf radu eio. kaiti ministerstvo d a i e O9* ,
$
rajujejo, kajti ministerstvo daje d i 1 o, da se takoj naj p r e m e 9, #. vsi štirje slov. r a zr e d i iz ^ pra v Gorico. Kaj je na stvari s®
kmalu videlo. Na vsak način — B'0”! thova vlada je ša enkrat se svojo neo^G nostjo in nesposobnostjo pokazala skrajni čas da gre tam, odkodar je Prl“‘
»Veleizdajniški« proces
v Zagrebu se bliža — »Finalu". T0^ tekočega tedna je držal svoj obtožni g°|č proslu’i drž. pravnik Accurti. Predlag9,1) za nekatere obtožence kar — vislice■■ vse to, na podlagi samih domnevanj. v ( vendar višek brezobraznosti in igt'anJ9ja — ljudstvom. Po državnem pravnik® ^ govoril zelo dolgo in temeljito od^e{ dr. Hinkovič, ki ie vspešno pobijal j nega pravnika. Ali pridejo res obtože | na vislice? No — potem, menimo, bi zy hrvaški narod že spregovoriti svoj0 zadnjo besedo.
DOMAČE VESTI-
II. redni občni zbor N. D. ^ 0|
vrši v nedeljo, dne 10. oktobra t. >;
10. uri predpoludne. Na t m občnem Z ,
bo treba glasom organizacijskih pravil liti predsednika (na 2 leti), odbor, nat*1 ^ nike odbora, nadzorništvo, pregled0^-računov in razsodišče. Dnevni red PrI čimo v prihodnji številjki,	$
Tov. dr. J. Mandič odpotuje ^ nekaj dnij iz Trsta. Naznanjamo vsem varišem, ki bi potrebovali njegovega dovanja ali nasveta, da sta predsed«1 opravila začasno sprejela tov. Kodel® Skalak, katera bosta vsak večer v dr venili prostorih na razpolago članom-Ob priliki II občnega zboi”8
dr/
D. O. (10. oktobra t. 1.) nameravat® r D. O. in pevsko društvo »Adrija" v
kovljah prirediti v,eliko delavsko ves«'1^ Želja odbora N. D. O. je, da bi s®,j,e prireditev pospela do prave manif°stt' delavstva v Barkovljah. Vsem je Zl1'Lr kako sta se pevski društvi »Adrija" v-A-r kovljah in »Ilirija" pri Sv. Jakobu lZ(jft zali tekom stavke v Ajdovščini s
sta priredili več veselic na koiiJ jočira. Zato je želja gotovo vseg® škega delavstva da se oddolžimo	Ji J
trž8'
imenovanima društvoma. Tudi pri kobu se namerava prirediti veselico 'N' O. in pevskega društva »Ilirije".
Silvijo Pagnini — Peter Sin0*3

■
Nevspešno prizadevanje »disidenta" ® J Pagnini, da bi odtrgal od socijalno-' kratične stranke razne strokovne °r«
.NARODNI DELAVEC«
zacJje in jih privezal na pokvarjen voz 8T^.e. »apolitične44 »Delavske zbornice4*, bljuje v spomin glavnega junaka v Bris-8o.novi šaloigri »Kontrolor spalnih vagonov a> Peter Smola44. Lik timu slednjemu se J 'io Pagnini trudi v potu svojega obraza ,e 9ez poldrugi mesec, da bi razne de-avske skupine dovedel do spoznanja ko-
risti
njegove »Delavske zbornice" in potem
aketn do pristopa, k istej. Toda smola, ki ?e ga je enkrat polastila na shodu tiskarji ko so le-ti z veliko večino odklonili Pr|8top k »Delavski zbornice44, zdi se, a ga še noče zapustiti. Za tiskarji prišli ?? namreč trgovski pomočniki. Na shodu, kl je vršil minole srede, so trgovski Pomočniki z veliko večino zavrnili vabilo MJelavske zbornice44. Tedaj zopet smola! 'Odklonitev trgovskih pomočnikov je zelo značilna, kajti, splošno je znano, da 19 Silvijo Pagnini štel največ pristašev ravno v krogu uradnikov in trgovsk h podočnikov. In sedaj so ti slednji obrnili hrbet njemu in njegovi »Delavski zbornici44 Proslavljeni po »Piccolu ', »Indipendente44 ln •— »Gazzettino44. Ubogi Pagnini !
„L’ azione socialista". — Tako ,je 11119 glasilu stranke »disidentov" takozvanih «Pagninijevcev“, ki se zbirajo okoli — še 'edno nevstanovljene — »Delavske zbornica*. List je pravi „šunt“. Mesto »programa44 obljubljenega v strankinem .manifest44 kar mrgoli list samih osebnosti, napadov, denuncijacij. Samo je ob sebi umevno, daje vsa artilerija (zelo starega tipa a la »Piccolo44 in „Gazzettina*) obrnjena proti Valentinu Pittoniju. Odkrito povedano, v Trstu nismo ravno pogrešali takšnega glasila. Za slične potrebe je popolnoma zadostovala frivolna, dnevna gonja v dosedanjem glasilu »Pagninijevcev, v umazani cunji „11 Gazzettino44. „L? azione socialista44 ne razvija nikakih novih misli ali teorij. Tudi taktika je stara, proilula taktika zanikanja, kritiziranja in zabavljanju. In v taki obliki se predstavlja 8V0’ lira pristašem in tržaškemu delavstvu — prva številka Pagninijevega glasila ! Kako bodo izgledale še le druge številke ! Ia s takimi čutili in sklepi hočejo »Pagninijevci44 odrešiti proletarijat ?...
Čitalnica pri sv. Jakobu v Trstu vprizori jutri v dvorani »Nar. doma44 pri sv. Ivanu narodno igro s petjem v 4 dejanjih .Zaklad". Pri predstavi svira orkester. Začetek ob 4 in pol uri pop. — Vstopnina 60 st. — Sedeži I. vrste 60 st., U. vrste 40 st. Predstava se vrši ob vsakem vremenu. Po predstavi ples do polnoči. —
^ Tovariši, udeležite se polnoštevilno te pred-tave.
Naše zadruge.
II skladišče konsumne zadruge
N. D. O. (ulica Miramar) se definitivno •odpre v sredo dne 22. t. m. Vabimo še enkrat vse tovariše iz Rojan«, Grete, Škorkelj, Barkovelj, novega mesta ia nove mitnice (Barriera nuova), naj nemudoma pristopijo k tej zadrugi. Vsa potrebna pojasnil« se dobe v uradu N. D. O. v uradu I. skladišča (ul. del Bosco) in pri odboru krajevne skupine v Rojanu (»Konsumno društvo41 pri cerkvi).
Krajevna skupina N. D. O. v Skednju pride prav v kratkem do svojega — skladišča! To bo potem takem III. skladišče vstanovljeno po naši vrli konsumni zadrugi!
Prireditve N. D. O.
Nocoj, oh 7. uri zvečer se
vrši v veliki dvorani N. D. O. shod delavcev c. kr. javnih skladišč. Shod je izredno važen.
Nocoj, ob 8. url zvečer v
zadružni gostilni članov N. D. O. (ulica Carradori) sllOfl. Dnevni red: ,,Delavci — konsumenti44. Poročevalec tov. dr. J. Mandič.
Jutri, V nedeljo, dne 19. septembra t. 1. ob 9. uri predp. imajo zaupniki in odborniki skupin Llov-dovega Arsenala, Strudolfa in delavnico sv. Marka sestanek v veliki dvorani N. D. O.
Ponedeljek, dne 20. septembra ob 8. uri zvečer: Shod v Skednju. Dnevni red: »Zadružništvo in delavstvo44. Z ozirom na vstanovitev III. skladišča
konsumne zadruge članov N. D. O. v Skednju. Poročevalec tov. Iyan Cibic. Kraj : »Gospodarsko društvo44 v Skednju.
Ob 8. uri zvečer : seja odbora v Rojanu. Kraj :	»Konsumno društvo44 (pri
cerkvi).
Torek, dne 12, septembra
ob 8 in pol uri zvečer : spja konsumne zadruge članov N. D. O.
Ob 8. uri zvečer:	seja gostilniške
zadruga članov N. D. O.
Petek, dne 24, septembra
ob uri zvečer: Shod v Rojanu. — Dnevni red : »Z a d r u ž n a i d e j a“. Poročevalec tov. dr. J. Mandič. Kraj: dvorana konsumnega društva v Rojanu.
Sobota, 25 septembra
ob 8. uri zvečer: seja odbora za Sv. Jakob. Kraj prostori pevskega društva »Iiirija44, ulica Montecchi.
Zveza jugoslov. železničarjev.
PRIREDITVE
Danes, ob 6. uri popoldne
sestanek v Sežani (gostilna pri Lovcu). Poročevalec tov. Vidovec.
Jutri dne 19. septembra ob 12. uri opoldne: Shod v Herpeljab. Kvaj: prostori gostilne »Adria44 na Her-peljab. Poročevalec tov. Pegan.
Petek, dne 24. septembra ob 8. uri zvečer: Redna seja odbora. Kraj : centrala N. D. O.
DOPISI.
Gorica. V mestu se vrše vsak teden razni informativni in ag tatorični sestanki, ki se jih udeležujejo s delavci raziih strok v precej zadovoljivem številu. Enako v Pevmi pri Gorici in celo v »budi44 Pod-gori. »Sodrugi44, nič ne pomaga jezica41, t’mu pač treba se priavdT44.
Darovi.
Bonefačič ker se ni mogel udelež ti izleta v Ajdovščino daruje za list »Nar. Delavec’ K 3’70.
V nedeljo 12. t. m. nabral je tov. A. Turk st., v Lonjerju v prid .Narodnega De' lavca" K 9’25 st., za podporni zaklad N. D. O. je nabral drugi tov. K 4'24 isto tam. —
Tovariši! Posnemajte gori imenovana tovariša in nabiraite ob vsaki priliki za naše naprave. Pokazali bodete posebno da znate ceniti list, kateri je namenjen le Vam, Nabiralcem srčna hvala.
Listnica uredništva.
Tovarišem iz Sv. Ivana. Ker nam
je tlopis glede napada nekega tovariša pri Sv. Ivanu prišel prepozno, priobčimo ga v prihodnji številki!
Predsedniku podružnice, N. D. O. v S o 1 k a n u. Goriška podružnica nam ni poslala nobenega dopisa, tičočega se Vaše prošnje.
Ponovno prosimo, da bi nam redno in točno dopisovali o vsem, kar bi se dotikalo delavskega g banja in sploh o vsem, kar bi utegnilo zanimati čitatelje »Nar. Del.44 — Dopi.e je pošiljati vsaj do četrtka^ zvečer.
Odgovorni urednik : ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
glasbena šola
Šentjakobske Čitalnice
Čampo San Ciacomo št. 5, 1 nad.
Vpisovanje za Šolsko leto 1909—10 se vrSi od 10. do 25. t. m. vsaki dan oil f*. do 9. zvečer, ob nedeljah pv od 10. do 12. predpoludne.
Vpisnina 1 K. Sola se otvo i 1 . oktobra. NatančaejSa nojasnila se dobe ob označenih urah v goriomenjenih prostorih.
Šola obsega v tem letu sledeče odd elke :
1)	Gosli : I., II. in III. tečaj.
2)	Pihala (tlatita, klarinete itd.) I. t?čaj.
3)	Trobila itrompeta, rog itd.) I. in II. tečaj.
4)	Giatovir, I. tečaj.
Vodstvo.
s m
Tovariši členi N. P. 0.!
Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojojiovo gostilno
(Gostilna pri Gimnaziji)
v ulici dello Scquero nuovo 1.
kjer se postreže vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor prej v gostilni „Pri stari breskvi44. Priporoča se za obilen obisk
Hinko Kosič.
Naš tovariš in ud N D. 0.
Rnton fiovak
je odprl
svojo brivnico
v ulici Settefontane štev. 13.
ki se tem potom priporoča vsem tovarišem in Slovencem sploh za mnogobrojen obisk.
Sprejme mesčenike po najnižji ceni.
Književne novosti:
GREGOR JČ: Poezije, zv. IV. . . . K 2 20
vezano „	3.20
GOVEKAR: .Dobra gospodinja*,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano........„ 2 80
„&tlrl ruske slike*, povesti ....	„ — 60
BENEŠ: .Brodskovskl odvetnik* .	„	L-50
Kip Gregorfilda.................  4'—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
Nakltl za dvorane In vrte pri zabavati ::
• • • •
▼ belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metro dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
TRST. - Ulic a \aldirivo 40.
^lojz povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako ^opravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
tl|T Slovensko podjetje! a^HI
AUSTRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
(8. Septembra parnik »Oseana11 Nowi-Y< rk via Patrasso-Palermo.
30. Septembra parnik „Francesca“ v Bnenos-Aires via Almeria-Las Palmas Rio de Janeiro.
25. septembra parnik »Argentina' Nowi-York v Patrasm l alermer	. .
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in inštalacijami, za potnike I. in II. razreda - Marcongev brzojav Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Molin PAooolo St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe._
Novo pogrebno podjetje
seje preselilo v Corso št. 49. ivogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica IVIassimo D’AzeglIo št. 18.
Pri reja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene *	rakve; Čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
Telefon št. .402	HENRICH STIBELJ in drugi.
VINKO SKERK
PEKARNA in -sladCičarna
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. - Dobi se tui^veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po naln«l‘ *«ni*
Spoštovanjem VINKO SKERK.
Zaloga obuvala in čevljarskimojster
JOSIP STANTie
Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega nrada in skladišč, c kr. priv. lloyd orož. c. kr. finančne straže v Trstu, Kopru in 1 ulju.
TRST. -- Ul. Rosario st. 2. — TRST.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja naidolise voščilo (is) C. in M.
Velika izbera Galosch
----Cene nizke.----
— Postrežba točna. —
Člani ,JV. D. O." ! Pozor 1
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v ulica BELVEDERE Št 3.
,	coq	Telefon št. 699.
Telefon št. 699.

I Konsumne zadruga H. D 0.
Prodajalna: ulica Bosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. ::
Tovariši!
Čisti dobiček tega Važega prvega gospodarskega podjetja )e namenjen le Vam in Vaši sveti stvari!
4
NARODNI DELAVEC41.
Slavner m bčnstvu in posebno članom „N. D. 0.“ pi., oroča podpisani svojo dobro-znano
„Ka arno Universo"
na trgu d. ia Caserma št. 1, tik „Narodnega doma11, kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije.
Za obilni obisk se priporoča vdani
Fran Bojc.
Kje morate kupovati harmonike ? ? ?
Kje drugje nego v domači češki tovarni harmonik — — —	*
J ©sef Hlavacek
v Louneck (Češko
Tam dobite najboljše, na mnogih razstavah odlikovane harmonike.
Specialitaj: s heligonovim basom Pišite pe oenlk.
500 harmonik v zalogi.
Podpirajte domačo obrt, domače rokodelstvo. Ne nosite težko prisluženih novcev svojim narodnim neprijateljem.
: pekarna jtfreule :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
(S vedno svež kruh £
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Slovenski delavci!
Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni
„Pepi Moro“
Bel ve dere 49.
ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi.
Za obilen obisk se priporoča
Ivan Škerjanc.
Podpisani priporoča sl občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo
Pekarno, sladščičamo in tov. biškotov
v uliol del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
BV vedno svež kruh "VNB raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Vdani
LOVRENC REBULA.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in siadščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice; potice itd, ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
_______________________Alojzij Gul.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar i, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, / vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „AH’ Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dahnutP' ulici Zudecche štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“
Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. —
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se izvršujejo točno In se dostavljajo na dom
August Štuiar.
TRST, vla delle Pos'e 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
člani „N. D. 0.“ dobe 2 °/o popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin
3van Vtfegele S dr.
* • (jtfatija jlftillonig) * •
ul. C. Ghega štv. 10.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Suban
TRST, - ulica delNstria 5t. 12. - TRST
e preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko Izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
Postrežba na dom
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vonto in Gastaldi
ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
v ul. leiristrii 658
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slndščičorno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
____________Udani__Filip Trobeo.
Delavci!
Če hočete dobiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v
VINOTOČ
ulica del Vonto 20. (vogal ulice Guardia.)
Prepričajte se, da četrt najboljega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča
________________JOŽE LEBAN.
—Pekarna i sladščičarna —
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladsčice h. Izdeluje na|boljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom	Telefon št. 1190.
Na novo vrejena
: Pekarna Karol Trošt:
TRST, - Čampo S. Qiacomo št. 20. - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje.
Gostilna društva Jadran
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade.
W Postrežba točna.
mr Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoča
Odbor	krčmar
društva „Jadran“	Vinko Kante.
IVAN KOŠMERLJ IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul. Montorsino št. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonIJallJe-in druge Jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša.vina in pivo v buteljkah.
•• Osi Slovenci v slovensko trgovino! **
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Čitajte	vsi!!
Najprijetneji čas. konec poletnega časa, in da storim prostor, v zalogi novim jesenskim in zimskim dohodom blaga.
Prodam v moji zalogi po neverjetno nizkih cenah
Možke obleke volnene.......... od 14 K napreji
Možke črne obleke..................... 14
2
2.00
2.30
4.00
1.80
Obleke volnene za otroke ki se dajo prati....
Volnene za otroke . . .....................
Možki jopiči...............................
Hlače možke volnene........................
Hlače za dečke ..............................
10.000 parov delavskih hlač najmočneje vrste od K 2 20. naprej.
Še nikdar tako nizkih cen do sedaj !
Vporabite priliko!
Črni klobuki za možke od K 220 naprej.1
Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetov za moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in pisane rokodelske srajce, maje, spodnje hlače, nogavice, ovratniki zape-tniki naprsniki kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kape
Lastna Krojačnica. — Izgotovljajo se obleke po meri.
Govori se slovensko.
O
Delniška glavnica
K 10,000.000
Telefon 19-95.
4°/
:OSREDNJA BANKA W ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
II
Vlog okoli:
K 100,000.000
Naslov za brz.: SPOKOBANU
43
4 /0
- J A»RASS Via della KUPUJE IN PRODAJA Vt*EDriOSTfiE P A P I H d E (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVAH PISjVIA, PRIdORITETE, DELfUCE, SREČKE i. t. d.) 		 VALUTE IN DEVIZE		 PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. 	Ilrarinft lira; 9 _ |2..	ilt A BAAKA Cassa di Risparmio št. 5 (lastne EskonDt menic in laso, borzna naročita SAFE-DEPO$ITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. w Menjalnica 2-30 — 5.30. — Brzojavi : . JADRANSKA1 - Tret. — 1	V I poslopje) 41.0 SE OD DNb STAVBNI doktjme: 'elefon : 1463 in	USTIT - • VLOGE NA KNJIŽICE. q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : KREDITI - KREDITI PROTI STOM VKRCANJA. 		1 793.
s Restavracija, s "j Trst — Grand flotel BALKAN — Trst cene zmerne.			S S Kavarna, S S cene zmerne