MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Ur«*nIM»o bi uprava: Maribor, Gosposka o«.tl / Taloloa uredništvo 9440, uprave >49« Uhaja razen nadalje In praznikov vaafe dan ob 10. irl / Valja aeieiM prajaman o uprav« aO po poiti 10 Bin, deatavljon na dom 13 Ota / Oglati po cenik« J Oglas« aprojema tudi oglasni oddal ek Jutra* v Ljubljani « PeStni Sakavtd ra Sim Sl, 1MW JUTRA Ginevanje vere v razorožitev sveta NEP0M1RLJIV0ST STALIŠČ FRANCIJE IN NEMČIJE. Po odhodu Nemčije z razorožitvene konference v Ženevi, ki je bila zaradi eSa prekinjena in odgodena do januarja Prihodnjega leta, se je preneslo vse delo Pogajanj o vprašanju razorožitve v di-^'Ornatske akcije med velesilami in s te-J Povezanimi državami. Italija je kusala spraviti najprej vso zadevo na r konference velesil, podpisnic pakta hrih, nato pa, ko to ni šlo, na konte-‘enc° petih aii celo sedmih velesil. Pro-j^del je tudi ta načrt, dasi so celo v °udonu koketirali ž njim. Na drugi s;rani se je pa pričela tudi italijanska je eventuelno pripravljena na kompromis, toda to se je le zdelo, V resnici je Francija ostala zvesta svojemu staremu stališču: da se ne obveže brez sodelovanja in soodločanja njenih zaveznikov, ne pristane na nobeno razorožitev brez obveze Anglije, da ji bo pomagala, če bi j s;ijsn, iovH bila priznanje LOV IN IZLET PO SAVI IN DONAVI. VEČERJA IN KONCERT V STAREM DVORU. KRALJ BORIS IN KRALJICA IVANA NA GROBU NEZNANEGA JUNAKA IN KRALJA PETRA L mveze Anglije, im ). m. j 33i1£.nj jovu v ouoiici zennma a aila napadena, in na nobeno, kakršnokoli j ^oris, kraljica Ivana, kralj Alek priznanje Nemčiji do večje oborožitve; kra]j{ca Malija ter ostali člani ob< roLni- Ia rlnlno« vprcriklfd mlrnina no. f « ..kl.. - Ijevskih domov kosili v vlaku, nato pa so se vkrcali na jattto »Dragor« ter si na Savi ogledali novi zemunski most, na Donavi pa pančevski most. Ob 9. uri zvečer je bba večerja v starem dvoru, katere so se poleg članov obeh kraljev kakor jo določa versajska mirovna pa godba. To svoje stališče je sporočila te dni po svojem zunanjem ministru Paulu- B o n c o u r j u tudi -predsedniku raz-- orožitvene konference H e n d e r s on u alfclja za posredovanje med Tari- o priliki prihoda v Pariz, obenem je pa ^>m in Berlinom, ki se je naposled ob j k;vil Paul-Boncour ta sklep tudi zastop-' j,jg jn spremstva udeležili iudi člani ločitvi Italije kot posrednice prenesla j nikom francoskega in tujega tiska. Ta j f.a5e vfade, zastopniki senata, skupščine, ?a neposreden stik med Parizom in j odločna gesta je vzbudila v vsem fran- j beograjske’ občine, cerkva itd. Ob tej ^erlinom. V ta namen so bili a ran- • coskem tiska veliko -vesel j e, in to v j pr||*kl je spregovoril prvi Nj. Vel. kralj žTani sestanki med berlinskim franco- j socialističnem prav tako kakor v desni- Aleksander in nazdravil NI. Vel. kralju SKim poslanikom Poncetom in H i t- l carskem. Blum in Pertinax sta se eriem, odnosno zunanjim ministrom tu našla na isti črti. Zanimivi so zato ko~ BEOGRAD, 12. decembra. Po včeraj-1 no tehniko je odigral umetnik pred kra- v okolici Zemuna so k"a'j; ijevskimi poslušalci Brahmsovo rapsodi- sander, j jo v es-duru ter Chopinovo etudo v obeh kra-i ges-čnra in c-rnolu. Nato je bila zakuska, jhonorn N e u r a t h o m. O teh sestan-|h se je v evropskem tisku veliko pi-Safo, toda vedno dosti preveč optimistično. mentarji tega tiska, ki so v končnih zaključkih skoraj dobesedno enaki. Borisu, Ni. Vel. kraljici Ivani ter bolgar skemp narodu, zahvalil pa se .ie Nj. Vel. kralj Boris, ki je istotako nazdravil Nj. Vel. kralju Aleksandru, Nj. Vel. kraljici Vsi naglašajo, da je. s tem povedala j Dariji jn jugoslovanskemu narodu. Po rancija, da noče kolebati, marveč iioecj vegerjt je bila v dvorni dvorani na čast pri kateri sta kralj Aleksander in kraljica Marija predstavila kralju Borisu in kraljici Ivani dvorne goste. Okoli polnoči so sc suvereni umaknili v svoje prostore. BEOGRAD, 12. decembra. Jugoslovanski in bolgarski kru!icvski par sta se^podala danes v spremstvu obeh ministrskih predsednikov, Mnšanova in dr. Srš-kiča, ter zunanjega ministra dr. Jevtiča, vojnega ministra generala Stojadinoviča, dvornega ministra Antiča, šefa generalnega štaba generala Milovanoviča in ostalega spremstva na Avalo, kjer je položil kralj Boris križ na grob neznanega junaka. Z Avale so visoki potniki odpotovali z avtomobil! v Topolo, kjer bosta bolgarski kralj in kraljica obiskala grobnico kralja Petra. Vrnejo se drevi. »čila, nc more kreniti. Njena [ mki uevej zahteva je priznanje enakopravnosti: ali j avanture, so sedaj lahko brez skrm. Hendersonova senzacija v Londonu **' io njej določa versajska mirovna po-kctlba, In sicer takoj la brezpogojno, ali na- se vse države razorožijo na stopnjo, Francija ostane zvesta njim in sebi , pišejo nekateri. Šc bolj radikalen pa jej PREDSEDNIK RAZOROŽITVENE KONFERENCE ZAGOVARJA NEMČIJO IN rtinas v »Echo de Pariš«, ko pra: j * NJEN ODHOD S KONFERENCE IN DRUŠTVA NARODOV, vi: »Utopije razorožitve ni več; razbil-! ‘ x , s- o « nila se je v nič. Sedanji čas ni več za to, j LONDON, 12. decembra. Zaključek Nemčijo k tlom ceh h 15 let in ji n p - nasprotno, pričela sc je že doba novega j velike konference članov spodnje zborni- sled priznale enakopravnost, -j se o tekmovanja v oboroževanju. Pričela jo i ee, kateri je prisostvoval tudi generalni je Nemčija!« Zdi se, da ima prav. j tajnik Društva narodov Avenol, je tvoril Upanje, da bi se v sedanjih časih dosegel j včeraj senzacionalni govor predsednika naj se dovoli njej, da se bo oborožila e|isfe0 kakor n. pr. Francija. Dejansko prva alternativa sploh ne prihaja več v Poštev, ker se Nemčija že nekaj mescev brezobzirno obor o ž u j e, tako, da -’e oborožena že sedaj vsaj petkrat bolj «akor bi po pogodbi smela biti. Pri tem stoji Italija čisto ob strani, dočim Anglija koleba med Parizom in Berkom. Rada bi ustregla Franclji, zado-v'oljila pa tudi Nemčijo. London je sicer Proti izoolnitvi vseh zahtev Berlina, nanaša pa, da je vendarle treba ustreči ^saj nekaterim. Zaradi tega je sir John S 1 m o n tudi umaknil ‘sporazum, dosežen Poprej med Anglijo, Ameriko in Franci-•'°> zaradi katerega je Nemčija zapustila Ženevo. Po tem sporazumu se Nemčiji namreč ne dovoljuje oborožitev na stopnjo oborožitve drugih držav, am-Pak se določa najprej uvedba mednarodne kontrole za vse in šele po preizkušnji te postopno razoroževanje drugih, n. pr. Francke. Ko je bil sporočen sklep, da Anglija amika omenjeni sporazum, se je vsaj za trenotek zdelo/da Francija koleba in kakršenkoli razorožitveni sporazum, je vsak dan manjše. Da tudi v januarju ne bo nič z nadaljevanjem razorožitvene konference, nam govori vest, da namerava francoski zunanji minister Paul-Boncour šele v februarju obiskati Prago, Varšavo, Moskvo, Bukarešto In Beograd, kjer bo razpravljal z zavezniki med drugim tudi o francoskem stališču do razorožitve. Nekateri francoski listi, zlasti »O r d r e« in »Journal d e s D e-b a t s« pa predlagajo ponovno, naj bi se čimprej sklicala konferenca Francije in njenih zaveznic. Ta predlog sicer ni nov, novo pa je, da se trdovratno ponavlja prav sedaj. Po vsem tem je pač skrajno malo upanja, da bi se sploh dosegla kakšna razorožitvena konvencija. Francija ne bo sprejela nemških zahtev, Nemčija pa ne francoskih, pa tudi Anglija ne ho popolnoma ustregla ne eni ne drugi. ženevske razorožitvene konference Arthurja Hendersona. Predsednik Hender-son je dejal med drugim, da ga odhod Nemčije iz Ženeve ni začudil. »Zastopniki Nemčije«, je naglasil, »so do 14. oktobra t. 1. lojalno sodelovali pri razpravah ženevske razorožitvene konference. Kdor pa hoče Nemčijo kritizirati, ne sme pozabiti, kaj je vse pretrpela od zaključka svetovne vojne dalje. Ne sme pozabiti, da so zmagovite države tiščale to nes ni uresničena. Posledice te politike se že kažejo. Nemčija je sedaj tako zagrenjena, da se ogorčenja nemškega naroda zaradi takega postopanja nič več ne more upirati. Nemčija ne bi bila,« je zaključil, »nikol! zapustila ženevske razorožitvene konference in Društvo narodov, če bi se bile prej in pravočasno Izpolnile njene zahteve, kar ji Je bilo itak svečano obljubljeno.« Ta govor predsednika razorožitvene konference Hendersona je vzbudil v Londonu največjo senzacijo in bo imel nedvomno še daleko-sežne posledice. Špan'|a je zadušila revoluci o V MADRIDU JE MIR, PO DEŽELI PA SO LE MANJŠI INCIDENTI. NOVO VLADO BO SESTAVIL VODJA RADIKALOV LERROUX. PARIZ, 12. decembra. Po najnovejših delu razni teroristi. Ker so nekatera me-vesteh je v Madridu popolni mir. Včeraj sta brez živil, je pričakovati, da bo vla-1® eksp'cdira!a samo ena bomba in so da proglasila tam obsedno stanje. V Gra-Drav tako ugodne vesti, ki prihajajo iz ! nadi so ekstremisti porušili cerkvi sv. vseh krajev Špan’je in pravijo, da se ie1 Jožefa in sv. Salvadorja, prizanesli pa r®vo'uclja polegla. Priznava pa se, da tudi niso samostanu Las Tomasas, ki so vlada nekaj časa res ni b’'a gospodar sl-1 ga zažgali. Pri četah v južni Španiji se htacife v severnem delu države. Kakor t pa opaža, da niso več lojalne napram sedaj zatrjuje, bo sestavil novo vlado, vladi, ki ne more računati na njihovo vodja radikalov Lcrroux, kar smatrajo francoski politični krogi za najugodnejšo r®ŠI(ev napetega položaja v Španiji. Če "1 Pa Lerroux in njegovi pristaši ne mog!i uvesti miru, bo špansko republiko doVtefo težka kriza. Po -^ieh Iz sever-ne Špani*e ie tam še vedno ves želez- lit?«.. ... «• mr • * Chautempsova dokončna zmaga PARIZ, 12. decembra. Francoska zbornica je včeraj rano zjutraj izglasovala finančni načrt, radi katerega se je zrušilo toliko vlacl. Za vladni načrt je glasovalo 280 zastopnikov, a proti samo nekaj nad 100. Izglasovanje finančnega načrta je v političnih krogih vzbudilo senzacijo radi nepričakovane milosti zbornice napram Chautempsovi vladi, ki prav za prav ni zahtevala nič drugega, kakor vse prejšnje vlade. Očitno je, da so ogrožene državne finance in težek zunanjepolitični položaj vplivale na zbornico, da >e končno vendarle pristala na žrtve. RIM? zanesljivost. O’ DUFFY POBEGNIL. LONDON, 12. decembra. »Daily Mali« poroča, da je de Va'era izdal nalog za aretacijo vodje modrih srajc generala O’Duffyja, ki pa ie izvedel za ta nalog ni>ki promet v celoti ustavljen. V Indu-! m še pravočasno srečno pobegnil preko sfrliskih krajih Bilbao so še vedno na meje. Neskromne nemške zahteve PARIZ, 12. decembra. »Echo de Parls« poroča, da je tekom pogajanj o ponovni oborožitvi Nemčije nemški državni kan-celar sporočil angleškemu poslaniku v Berlinu nemške zahteve. Nemčija zahteva povišanje Re!chswehra na 300.000 mož, ali pa Izvedbo mitičnega sistema, po katerem naj bi se dovolilo Nemčiji oborožiti vojsko, katere moč bi znašala 2 tretjini francoske, Italijanske In poljske vojske. Le v tem primeru je Nemčija pripravljena sklenit' nenapadalni pakt celo s Francijo.;, HITLER POVABLJEN V PARIZ, 12. decembra. Iz Rima poročajo, da je predsinočnjim italijanski državni podtajnik za zunanje zadeve Su-vich odpotoval v Berlin. Rimski dopisnik pariškega »Joumala« je izvedel od italijanskih novinarjev, da bo Suvich povabi! Hitlerja v Rim in da je prav verjetno, da se bo nemiški »fiihrer« odzval vabilu italijanskega duceja. (Verjetnosti je v resnici zelo malo. Op. ur.) PONCET PRI HITLERJU. BERLIN, 12. decembra. Državni kancelar Hitler je sprejel francoskega poslanika franeoisa Ponceta in se ž njim razgovarjal dve uri Ta sestanek je bil Ie informativnega značaja in nadaljevanje 24. novembra začetih razgovorov. MRAZ PO VSEJ EVROPI. DUNAJ, 12. decembra. Vso Evropo je zajela izredno huda zima. V Avstriji je najnižja temperatura —29 stopinj C, dočim je na Dunaju znašala temperatura že nekaj dni —16 stopinj C. Slične vesti o hudi zimi prihajajo tudi iz Švice. Ker so se na severu pojavili zahodni vetrovi je pričakovati, da se bo v nekaj dneh vreme spremenilo in bo mraz po-. pusti«. Dnevne vesti Ivan Koropec — 60ietnik. Danes slavi zaslužni in znani vzgojitelj naše mladine ter iskreni tovariš in prijatelj, splošno priljubljeni šolski nadzornik g. Ivan Ko-ropec 601etnico življenja v svojem rojstnem kraju v Studenicah, kjer živi pri sestri na dopustu ter čaka na zasluženo upokojitev. Stotine iskrenih tovarišev mu oh tej priliki kličejo, naj bi) ostal zdrav in čil še mnoga leta in naj bi večkrat prišel med svoje mariborske prijatelje. Upokojenci finančne kontrole iskreno čestitajo vsem odlikovancem, predvsem pa finančnemu ravnatelju dr. Valjavcu, finančnima svetnikoma dr. Dietzu in Volčiču ter inšpektorju Antonu Musku. Vseniu članstvu Narodne obrane. Narodna obrana v Mariboru poziva vse svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pevskega koncerta, ki ga priredi agilno in požrtvovalno nacionalno pevsko društvo »Jadran« jutri v sredo ob 20. uri v kazinski dvorani. Dolžnost naša je, da se s svojo navzočnostjo oddolžimo vrlini pevcem za vse njihovo dosedanje delovanje, ki je rodilo že toliko lepih sadov. Posestno gibanji. Mesar in industri-jec Anton Tavčar v Mariboru je kupil v Bohovi posestvo od Franca in Alojzije Grašičeve. Uprava posestva samostana -Vorau« v Melju pri Mariboru pa je prodala vinogradno posestvo Mariji Drnjačevi. Skloptično predavanje Vlada Cizlja: »Kot smučar in planinec na naših koroških gorah« v kinu »Apolo« v sredo 13. ob 20. uri in 14. decembra ob 16. uri. Vabi Zimskošportni podsavez. Starešine akademskih društev »Triglava« in »Jadrana« imajo svoj prvi skupni sestanek drevi ob 20. uri v lovski sobi pri »Orlu«. Vljudno vabljeni so tudi starešine obeli društev izven Maribora. Iz »Nanosa«. Pozivajo se vsi člani, da sc polnoštevilno udeleže koncerta bratskega društva »Jadran« v sredo 13. t. m. ob 20. uri v veliki kazinski dvorani. »Jadranska straža« vljudno vabi vse svoje članstvo na koncert, ki ga priredi mariborsko pevsko društvo »Jadran« jutri zvečer ob 20. uri v kazinski dvorani. JUfRI OB 20. URI KONCERT »JADRANA" V V; LIKI KAZINSKI DVORANI Zalivala! Vsem onim, ki so omogočili brezposelnim intelektualcem nekaj uric brezskrbnega razvedrila na Miklavževem večeru, se tukaj najprisrčnejše zahvaljujemo. Vodstvo. Seja Zveze mladih intelektualcev bo v sredo ob 18. uri. Udeležba obvezna! Brezposelni absolventi trgovske akademije in sorodnih šol, pridite v četrtek ob 20. uri v Delavsko zbornico, malo sejno dvorano, da se pomenimo o svojilr stanovskih, socialnih in ekonomskih interesih ter si osnujemo svoj klub brezposelnih. Pripravljalni odbor Kluba brez. •priv. namešč. Zveze ml. intelekt. Občni zbor Zveze mladih intelektualcev bo v nedeljo 17. t. m. ob 9. uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Mariboru. Vse podrobnosti so razvidne iz o-krožnice št. 7, ki so jo prejela vsa strokovna združenja in krožki ZMI. Čar naših planin. V dvorani Ljudske univerze bo jutri ob 20. in v četrtek 14. t. m. ob 16. uri skioptično predavanje g. Cizlja, ki nas bo popeljal v zimsko kraljestvo naših in koroških Alp. Predavanje bo spremljalo nad 200 krasnih skiop-tičnih slik. Za uvod pa nam bo predavatelj pokazal slike, ki nazorno kažejo športno smučanje. Dar. V počaščenje spomina lovskega tovariša Berceta, šol. upr. v Svečini, je darovala narodnozavedna lovska družba ob priliki glavnega lova pri g. Frasu, posestniku v Dobrenju, znesek 200 Din tukajšnji podružnici CMD, za kar ji izreka odbor najtoplejo zahvalo. Lovski blagor! Nimrodi, posnemajte to vzgled-no dobrenjsko zeleno bratovščino vsepovsod ob priliki odpoklica vaših tovarišev v nebeške revirje! Tekmovanje za šahovsko prvenstvo Maribora končano. Preteklo nedeljo se je po večtedenskem boju zaključilo tekmovanje za šahovsko prvenstvo Maribora. Prvo mesto v prvi skupini si je priboril Kramer, ki je od 13 dosegljivih dosegel 11 točk. Drugo mesto je zasedel Ostanek z 10 in pol točkami, 3. Šavli in Lešnik z 9 točkami, peto in šesto mesto še ni definitivno dognano, ker mora Kukovec še eno partijo odigrati. Stanje tabele pa je sedaj naslednje: Kukovec 7 in pol (1), Lobkov 7 in pol, Strniša 7, Konič 6 in pol, Jordan 5 in pol, Lukež 4, Sila 3 in Romeš 1 (1) točko. V zadnjem 13. kolu je Jordan zmagal proti Sili, Kukovec proti Lobkovu, Lukež proti Ro-mešu in Bien proti Strniši. Partija Kra-mer:Ostanek se je končala remis. V sredo 13. t. m. bo v kavarni »Jadran« šahovski večer, na katerem se bodo razdelile nagrade. mjgm • Hlini kraljica čokolade Spenjeni MIRIMOV kipnik. Umešaj 5 žlic sladkorja in 8 žlic nastrgane speei-jalne kuhinjske čokolade »Mirim« s petimi rumenjaki, naposled prideni rahlo sneg treh beljakov ter zvrni to v namazan model, katerega dno lahko obložiš s piškoti, omečenimi z rumom ali s presno sladko smetano. Kuhajte z »Mirim« kuhinjsko čokolado. Akademija francoskega krožka. V četrtek 6. t. m. je priredil francoski krožek v »Vesni« glasbeno akademijo, združeno s soloplesi in šaljivim igrokazom. Nastopili so naši domači umetniki. Višek umetniškega užitka nam je pri tej prireditvi nedvomno nudil g. Taras Poljanec, profesor mariborske Glasbene Matice. Tiho in skromno, brez hrupne reklame, nam je vnovič pokazal, da je, čeprav iz mlajše generacije, zrel umetnik, ki mojstrsko obvlada svoj inštrument. V »Zdenkovem snu« nas je opajala sladka melodika, ki se je še stopnjevala v Rubinsteinovi »Nočni romanci«. V »Kantileni«, igranju na eni struni, je njegov ton sonorn, oseben in globoko občuten. V Alazdovem valčku in Paga-tiinijevi sonati je zlasti precizno izvedel dvojenke in pizzicate za levo roko; vse je zvenelo čisto, zvočno in prikupljivo, za kar je bil deležen burnega aplavza. Kot enakovredna umetnica se je izkazala tudi ga. Ema Vrabčeva, ki ga je sprem ljala diskretno in z globokim muzikaličnim umevanjem skladb. Čestitamo pa Glasbeni Matici, da je pridobila z g. Poljancem v svoj učiteljski zbor umetnika, ki nam bo nudil še marsikak glasbeni užitek ter vzgajal naš glasbeni naraščaj. S svojim herojskim tenorjem nas je presenetil prof. Arzen Rausch v Fausto-vem monologu. Njegov glas je dokaj izšolan in prav simpatične barve. Inž. Ga-sparin nam je zapel WoIframov spev iz drugega dejanja »Tannhauserja« in arijo iz Massenetove opere »Herodiode«. Vse skladbe je podal tehnično in dinamično pravilno ter ima lepo interpretacijo. Njegov glas ni sicer širokega obsega, v višini morda nekoliko robat, ima pa prijetno basovsko lego. Glasbenemu delu akademije so sledili simbolično in ritmično lepo zamišljeni solospevi gdč. Kovačeve. Zlasti originalen je bil drugi ples o narodnih motivih! Po šaljivem igro-kaau, v katerem je pokazal svoj prirojen igralski talent prof. g. Karba, je sledila čajanka. S. S. Otvoritev sezone drsalnega športa. Z debelo ledeno skorjo so pokrite vse naše stoječe vode. Zamrznili so vsi ribniki in je led sposoben za drsanje, zato je mariborsko mestno olepševalno društvo otvorilo drsališče na ribniku v mestnem parku in pri Treh ribnikih. Drsališče na ribniku v mestnem parku je odprto med tednom, dočitn je drsališče pri Treh ribnikih odprto ob sobotah popoldne in ves dan ob nedeljah. Ko je odprto drsališče pri Treh ribnikih, je zaprto drsališče na ribniku v parku. Kakor prejšnja leta, bo društvo tudi letos poskrbelo za to, da J bo led vedno sposoben za drsanje ter bo I ustrezal vsem zahtevam sodobnega dr-'salnega športa. Državne zastave. V našem listu z dne 20. listopada t. 1., št. 234, smo označili pod zgornjim naslovom neprijetne posledice za vse one, ki so sicer čisto dobro situirani, so državni nameščenci, pa niso dosedaj razobešali ob priliki državnih in narodnih praznikov raz svojih hiš naše državne zastave. Na praznik ujedi-njenja 1. grudna smo konstatirali na periferiji Maribora, v Studencih, na Pobrežju, Teznem in v Košakih, kdo je naš nasvet uvaževal in kdo ne, Doznali smo, da je razobesila večina državnih nameščencev, ki imajo svoje hiše, državno zastavo, le manjše število takih ne. Znano nam je, da je gospodarska kriza. Znano pa nam je tudi, kdo bi si zamogel nabaviti »brez bolečin« našo državno zastavo ter kdo ne. Opozarjamo torej še enkrat na sveto d o 1 ž-no s t razobešanja državne zastave ob takih prilikah. Prihodnji državni praznik je 17. grudna: rojstni dan našega kralja in vladarja. Apeliramo zlasti na vse one hišne lastnike, ki prejemajo svoje dohodke — plače in pokojnine — iz državnih blagajn, da si enkrat za vselej nabavijo primerno državno zastavo in jo ob priliki vseh državnih ter narodnih praznikov izobesijo raz svojih hiš na vidnem mestu ter na ta način služijo za vzgled ostalim državljanom, da nam ne bo treba njih imen objaviti in storiti še drugih korakov v ta namen, da se spomnijo na svojo sveto dolžnost. Zasačen pri tatvini. Dolgoprstni prijatelj perutnine si je hotel za Božič preskrbeti pitano gos, ki je bila namenjena gostom gostilne Šabeder na Teznem za Miklavžev večer. Ob pozni uri je preplezal leseno ograjo, vzel gos pod pazduho in jo hitro mahnil nazaj čez ograjo. Gos pa je z gaganjem opozorila goste na nevarnost, in tatu so prijele krepke roke. onih, katerim je prav za prav pečenka namenjena in mu naštele v spomin na tatvino izdatno plačilo v obliki krepkih batin. Gospodarjeva dobrodušnost in urne noge so končno rešile tatu prehudih pesti in ga obvarovale božičnega ričeta. Prašičia kuga. V zadnjem Času se zelo širi po mariborski okolici prašičja kuga. Da bi bili naši kmetovalci pravilno poučeni, kako jim je ravnati v takih primerih, je Kmetijska podružnica v Mariboru organizirala poučno predavanje o prašičji kugi. V ta namen bo predaval v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri na tukajšnji banovinski vinarski in sadjarski šoli živi-nozdravnik g. Škofič »O kugi in svin e-reji«. Naši kmetovalci se v njihovem lastnem interesu opozarjajo na to predavanje, ki se ga naj v čim večjem številu udeleže. Radio Ljubljana. Spored za sredo 13. t. m. Ob 12.15: »Naše in tuje šaljivke«; 12.45: poročila; 13: čas, reproducirani plesi raznih narodov; 18: komorna glasba, izvaja radio-kvintet; 18.30: radio-orkester; 19: Z letalom na južni tečaj, predava Pavel Kunaver; 19.30: literarna ura »Slovenska žena v nemški literaturi«; 20: prenos opere iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila. Grajski kino. Do vključno srede krasen velefilm »Sen o sreči« z Brigito Helm v glavni vlogi. Sijajni naravni posnetki, zanimivo dejanje in prvovrstna režija. Vsakdo, ki tega filma še ni videl, naj si ga ogleda. Naš prihodn i film bo »Vesela, sladka opereta«. Liiiane Haid, Viktor de Kowa, Paul Otto, Fritz Schulz, Otto Wallburg. Kino Union. Od danes, torka dalje prvovrstni velefilm ameriške produkcije v nemškem jeziku »Poslednji korak« z najlepšo Američanko Joano Crasvfor-dovo in Nilsom Astherjem. Ljubavni film, ki nam v krasnih slikah in razkošni opremi prikazuje življenje milijonarjev na prekooceanskem parniku. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabemu želodou, leni prebavi, črevesnem zagaten.u, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oporišču, srbečici osvobodi naravna »Franc Jožefova« voda telo vseh nabavnih strupov gnilobe. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer — 13.1 stopinj C; minimalna temperatura je znašala — 14.4 stopinj C; barometer je kazal pri 11 stopinjah 738.6. reduciran na ničlo pa 737.2; relativna vlaga 87; vreme je oblačno in brije mrzel veter. Vremenska napoved pravi, da se bo oblačnost še povečala in bomo v kratkem dobili nov sneg. V Mariboru, cine 12. XII. 1933.^ Nia* mm® Sitimi'*® REPERTOAR. Torek, 12. decembra ob 20. uri: »Orlov«- Red A. Poslednje gostovanje Djuke Trbuhoviča. Sreda, 13. decembra. Zaprto. Prihodnja operetna noviteta bo »Mal* FIoramye«, opereta splošno znan;ga splitskega skladatelja Iva Tijardoviea, ki je najboljši jugoslovanski operetni skladatelj ter izvajajo njegove operete 2 velikim uspehom tudi v tujini. Med vsemi njegovimi operetami je prav »Mala F!oramye« dosegla največji uspeh ter povsod rekordno število predstav. Muzika ja pisana v stilu velikih operet ter j9 pestra in melodiozna. Dirigira kapelnik Herzog, režira Skrbinšek, nastopi skoro ves ansambl. Premiera bo o Božiču. Prihodnja otroška premiera bo tudi v kratkem. Uprizore dramatizacijo znane pravljice »Trnjulčica«, ki je deci prav posebno pri srcu. Med pravljico bo tudi dosti petja in godbe. Režira P. Rasber-ger. Drama študira Turgenjevo dramo »Natalijo« s Kraljevo v naslovni ulogi. Režijo vodi gl. režiser J. Kovič. Cankarjeva proslava v gledališču Premiera »Kralja na Betajnovi«. V nedeljo zvečer je proslavilo naše Narodno gledališče spomin petnajste obletnice smrti našega velikega mojstra Ivana Cankarja z uprizoritvijo njegove drame »Kralja na Betajnovi«, ki se igra prav te dni v srbščini tudi v Beogradu-Pred predstavo je govoril uvodno besedo pisatelj g. dr. Makso Žnuderl, ki je orisal Cankarja kot mojstra slovenskega leposlovja, razvoj domače in tuje kritike o njem ter bistvo drame »Kralja na Betajnovi« in njenih likov. S prepričevalnimi, globoko utemeljenimi besedami je ovrgel krivo pojmovanje in pokazal edino pravo pot do psihološkega razumevanja Cankarjeve ideje in etike v tej umetnini. Drama sama se je odigrala, kakor doslej, v režiji g. Jožeta Koviča in stari porazdelitvi vlog. J. Kovič je svojo interpretacijo dosledno izvedel in v splošno ustvaril dobro predstavo. Nekaj šibkih in pomanjkljivih mest je seveda še vedno ostalo. Najmočnejša lika sta ustvarila g. Pavle Kovič v Kantorju in g Vladimir Skrbinšek v Maksu. Močna je bila dalje Nina gdč. Kraljeve, pa tudi Francka gdč. Starčeve se je gibala v mejah pogodenega in živega lika zdvojenega dekleta. Fino vživetje je pokapaj# ga, Z|kraiškova v ženi Ha- j ni. O. Furijan ie bil morda za spoznanje šibkejši župnik kakor sicer, dočim g-Tovornik Berneta notranje ni izčr- j pal. Med temi liki so se gibali posrečeni Kmec g. R a s b e r g e r j a, sodnik g. G r o m a, sodnikova žena ga. D r a g u t i n o-v i č e v a, neprepričujoča Lužarica ge. Savinove in oskrbnik g. HaTasto-viča. Kmetje gg. Medven, Gorinšek, Blaž, Nakrst in Crnobori so bili preveč teaterski. Pepček in Francelj sta bila mala brata Mohorja. Grajati pa moram žalostno nezanimanje našega meščanstva za dogodek, kakršen bi nam morala biti proslava spomina Ivana Cankarja! Obisk je bil namreč skrajno slab. Parter skoraj prazen. Samo naša mladina je rešila svojo in — našo čast. Hvala ji! —r. SREDA 13 ^ /tfENGALI s svojimi oksperim ntl/ i/ E L I K A KAVARNA Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorr." bolezni zelo zadovoljni z učinkom »FraflZ Josefove« vode. »Franz Jcsefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Delodajalci. spo<"”,*<* so b^zposet' : *b ! Dajte Jim dol*« dajte iira kruha 1 $tran 3 r^nuuiaMutn Limbuš pri Mariboru K obč nskim volitvam v nedeljo Z ozirom na naš dopis, ki smo ga ob-iaviii pod tem naslovom v štev. z dne 7. 12. 1933, objavljamo sledeči popravek: Ni res, da bi bil imei samostan Sv. Pavel v Hrastju zapuščeno posestvo, poslopja vsa v zelo slabem stanju, vinoma:! opuščen, travnike močvirnate, sadna drevesa zapuščena in da je to posestvo vzela država od agrarne reforme. Res je temveč, da posestvo v Hrastju ni 'ndo bol in tudi ne manj zapuščeno, kako: so biia po vojni vsa posestva, ker le svetovna vojna pobrala delavce inži-. vino. Posestvo v Hrastju je vzela v privatni *akup deželna vlada za Slovenijo za dobo 15 let, in to na podlagi pismene zakupne pogodbe in prevzemnega zapisnika z dne 6. novembra 1920 proti plačilu jetne zakupnine Din 2.5C0. Pri tej priliki ie prevzela tudi na posestvu uslužbeni dve viničarski rodbini, eno s 5timi drugo s_4imi de'ovnimi močmi. Vinogradi niso bili opuščeni, saj se je še leta 1920 pridelalo s pomočjo uslužbenih viničarskih rodbin 7 polovnjakov vina; tudi drevesa niso bila zapuščena; saj 'e upraviteljstvo veleposestva dalo izvoziti iz kleti, ko je klet izročilo v zakup deželni vladi za slovenijo, nad 40 polovnjakov prvovrstnega sadjevca. Ves ta sadjevec se je pridelal od sadja, ki so ga dala na posestvu v Hrastju rastoča visokodebelna dreve-53■ Pač pa je res, da je skušala banska Uprava spremeniti zakupno pogodbo in Posestvo razlastiti na podlagi zakona z dne 4. 6. 1922 o delni razlastitvi ve'epo-sestev za javne interese; toda prvi razlastitveni odlok je razvel avilo ministrstvo za agrarno reformo z odločbo z dne 5, 4. 1928, drugi razlastitveni odlok Pa ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 19. 8. 1931. Po sedaj vebavnem zakonu o likvidaciji agrarne reforme, se vinogradniki z viničarskimi deputati, kakor tudi sadonosniki in.gozdi, ne morejo razlastiti, ako do dneva, ko je 'Stoni! zakon v veljavo, niso bili oddvojeni v agrarne svrbe. Po vsej priliki imamo tu isrcati razloga.-'da se sedaj naenkrat trdi, da so bili leta 1920 vinogradi opuščeni. Sadno drevje zapuščeno, poslopja v zelo slabem stan u, da bi se na ta način vzbudil vtis, da je bilo posestvo v Hrastju 1. 1920 zapuščena a grarna zemlja in da se •Pia smatrati zakupna pogodba, skletije- za 15 let kot dietni agrarni zakup. Vsa okobca pa ve, da še danes rode deloma iste trte, ki so rodile že leta 1920. *n pred tem časom; dejstvo je, da je javna uprava tudi letos pridelala le okoli 5 Polovnjakov vina. torej manj. kakor ga je pride’al samostan na tem posestvu 1. 1920 in prejšnja, leta. Tudi je dejstvo, da ie iavna uprava leta 1921, torei -v prvem '■aknonem letu nHdeTalp okoli 7 polovnjakov vina. leta 1972 pa, ko je vinska trta izredno obrodila, celo 32 polov- l W.: Slaba kupčija Tekom 25-tih let je zaslužil minister John Adams mnogo denarja na najrazličnejše načine. Toda zdaj ga je zapustila njegova iznajdljivost. Zapeljala ga je na najkrajšo pot in ga postavila na rob prepada. Noben zajec s čredo psov, ki mu Ja ajo tik za petami, ni iskal rešilne luknje bolj pazno in urno kakor Adams ^so dolgo noč Toda zavetja ni bilo. Ni bilo sploh ničesar razen propasti, radi katere bo moral za vselej izginiti. Dva tedna pozneje — tako je bilo treba računati v najboljšem primeru — bodo pisali 0 njegovi nesrečni zgodbi vsi časniki. Zatopljen v te žalostne misli je potegnil Adams časnik iz svežnja, ki ga je pustil sluga na mizi in po navadi začel Citati športni oddelek. Če bi bilo vse v redu, se ne bi ustavil pri kon skih dirkah, kier je ugibal neki »strokovnjak«, da bo žtaagal. Saj tu bi bili ministru Adamsu na razpolago lastni bolj zanesljivi viri, katerih ni mogel imeti »strokovnjak«. To jutro pa le pričel čitati mehanično in brez brižno dolga in zapletena izvajanja »stro kovnjaka«. Prečital je pol strani besedo ?a besedo, preden se je zavedel. Odloči' e staviti na Mvlorda. »našega favorita«. kateri — kakor je natančno vedel rtlr- Adams, bo neslavno propadel pri njakov vina. Vsakdo pa ve, da trta rabi, da rodi 4 do 5 let. Odkod torej ta velik pridelek vina leta 1921 in 1922, ako je bil vinograd opuščen? Benediktinski samostan Sv. Pavel je v povojnih letih vsa ostala posestva, ki so, kakor posestvo v Hrastju, v svetovui vojni trpela, vzorno uredil, tako, da lahko služijo vsej okolici za vzgled. Splošno je tudi znano, da je trtna uš pred 40 do 50 leti uničila vse vinograde na bivšem Spodnjem Štajerskem. Samostan Sv. Pavel je velik del teh uničenih vinogradov na novo zasadil z žlahtnimi trtami, in to delo nadaljuje tudi v povojni dobi. Tako ie v občini Limbuš - Vrhovdol novih nasadov okoli 2 ha, a isto velja za vinogradniške komplekse v drugih občinah, kakor Vosek in druge. V zakupni pogodbi, sklenjeni z deželno vlado za Slovenijo, je točno določeno, kaj se zgodi z investicijami po preteku najemne dobe. Najemna doba poteče koncem oktobra 1935. Ni torej res, da se nam skomina po posestvu v Hrastju, mi branimo samo svoje pravice, ki so nam zajamčene z zakonom in z zakupno pogodbo. Pri tem se dobro zavedamo, da izid občinskih volitev v občini Limbuš ne more niti najmanje vplivati na usodo posestva. Ni torej res. da bi se bili radi posestva v Hrastju »punktaši« vrgli s tako silo na občinske volitve v Limbušu. Benediktinskemu samostanu, kakor tudi osebam, katerim je poverjena uprava posestev tega samostana, ni znano, da bi se »punktaši« bili vrgli na občinske volitve in zato odklamajo vsako namiga-vane o kaki zvezi s »punktaši«, kakor tudi odločno zavračajo trditev, da bi. imela usoda posestva v Hrastju sploh vpliv na vo'itve. • O eksistenci »punktašev« v Limbušu nam sploh ni ničesar znanega. V Mariboru, dne 9. decembra 1933. V zastopstvu Benediktinskega samostana Sv. Pavel: dr. Josip Leskovar, Lr. Ptui Brat c Korošci v Pluti Prihod koroških pevcev v Ptuj je navdušil vse mesto. Prišedše iz Ljutomera v soboto zjutraj, so jih na kolodvoru pozdravili v imenu občine župan Jerše, v imenu Glasbene Matice šolski nadzornik Gorup, v imenu Kluba koroških Slovencev pa njih rojak sodnik dr. Lipič, Prvi nastop je bil ob 11. uri v Mestnem gledališču za srednješolsko mladino pri nabito polni dvorani. Uvodoma je imel lep nagovor župnik Poljanec kot vod a turneje, nakar so pevci zapeli krasne koroške narodne pesmi. Poslušalci so jih nagradili z dolgo trajajočim aplavzom in prisrčnimi pozdravi. Po kosilu v Zupančičevi gostilni so si ogledali bratje s Koroške znamenitosti Ptuja, za katere so se pevci živo zanimali. Ob 20. ari je bil drugi nastop za ostalo občinstvo, istotako v Mestnem gledališču. Kakor pri prvem, tako je bilo tudi dirki. Njegove misli so se začele zanimati za tekmo. Spomnil se je. kako je pri šel na dirkališče prvič na strehi očetovega zapravljivčka in v trenotku, ko so bili vsi zavzeti za konje, se je pričel zabavati s tem, da je odmašil šest steklenic šampanjca in ga zlil v travo. Zato ga je oče pretepel. Nato se je spomnil druge dirke v dijaških letih. Takrat je že razumel, kako se postopa s šampanjcem. Bil je v pisani družbi in ,so popivali še dolgo potem, ko so zaspali konji v staji. Od tega leta ni manjkal pri nobeni dirki. Vsakokrat se je pripeljal z dražjim avtomobilom. Toda zdaj mu ni več do te zabave. Kaj pa je na tem, da je poučen in se lahko smeje nad puhlo učenostjo »strokovnjaka«?! Prav za prav bi lahko stavil tudi on na favorita tega laži preroka. Saj bodo pobrali dobiček upniki. Nenadoma se je stresel. Kaj. če bi se dalo zanesti na poročevalca? Da bi le vedel on. mister Adams, kateri konj bo zmagal! To je slaba tolažba — vedeti sigurno, da ne bo zmagal nobeden izmed priporočenih dirkačev. Nekoliko dni pozneje bo seveda čital ime zmagovalca v listih, če pa bi zvedel to zdaj. pred dirko, ko so mu še odkrite vse možnosti, bi lahko zbral še doveij gotovine, stavil, zadel in se tudi rešil. Takrat se je prikazal ob pisalni mizi ministra Adamsa hudič, oblečen kakor pri drugem koncertu gledališče do zadnjega kotička napolnjeno, tako, da so morali postaviti celo zasilne sedeže. Burno pozdravljeni so se koroški pevci pojavili na odru. Zastopnik centralnega odbora kluba koroških Slovencev v Ljubljani g. dr. Fellacber se je uvodoma zahvalil poveljniku mesta, okrajnemu glavarju, mestnemu županu in Glasbeni Matici za prisrčen sprejem in izkazano gostoljubnost, nakar je v kratkih besedah tolmačil vsebino koroških narodnih pesmi. V imenu Glasbene Matice je pevce pozdravil g. Skaza in jim želel dobrodošlico, za kar se je g. župnik Poljanec v prav lepih besedah zahvalil, ter zbranemu občinstvu pevce predstavil. Orisal je zgodovino onih lepih krajev, kjer živijo naši koroški bratje. Omenil je tudi znanega slavofoba Wutteja, ki trdi, da koroški Slovenci niso slovanskega po-kolenja, ampak da so potomci mešanice keltske, romanske in germanske krvi, kai je izzvalo med občinstvom veliko ogorčenje, pomešano z ironičnim posmehom na naslov »hofrata« Wutteja. Na koncu je s povzdignjenim glasom zaklik-nil, češ: »MI smo en narod, respektiramo pa državne meje!« Za tem je sledilo predvajanje pesmi po določenem sooredu. Že pri prvi pesmi je nastalo veliko navdušenje, ki se je stopnjevalo od pesmi do pesmi. Zbor s svoim pevovodjem g. Sokolstvo POZIV BRATOM IN SESTRAM! Uprava mariborske sokolske župe poziva brate in sestre vseh mariborskih in okoliških edinic, naj se v čim večiem številu udeleže pevskega koncerta, ki ga priredi narodno pevsko društvo »Jadran« hitri v sredo ob 20. uri v veliki kazinski dvorani. Sokol Maribor I. »Egipčani« je nasiov telovadni točki, ki jo bodo izvajali člani na akademiji v soboto 16. t. m. ob 20. uri v društveni telovadnici. Nova smer telovadbe je tudi v tej sestavi odlično zastopana. Izredno lepi prehodi in razne kombinacije dajejo vaji poseben karakter. Vidna pa je tudi razlika med dosedanjimi vajami in med novo svežostjo, ki prav pri »Egipčanih« uspešno učinkuje. Sokoli in prijatelji Sokolstva, udeležite se akademije v čim večjem številu! Kralj pokrovitelj zagrebškega sokolskega zleta. Naš kralj je prevzel pokroviteljstvo nad sokolskim zletom, ki bo prihodnje leto v Zagrebu ob priliki jubileja zagrebške sokolske župe in zagrebškega sokolskega društva. So o rt I. velika zimska kolesarska dirka za prehodni pokal predsednika mariborske kolesarske podzveze Slavka Markoviča. Kolesarska zveza kralj. Jugoslavije, pod-zveza Maribor, priredi 17. t m. v čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. veliko zimsko kolesarsko dirko za pre- nastopa v »Faustu« in z repom, ki mu je visel kakor dežnik na ukrivljeni roki. Mr. Adams ga je takoj spoznal, dasi ga prej ni videl in mu je mračno ponudil stol. Hudič se je zahvalil, sedel in pričel: »Oprostite, da prihahm takšen. Zelo se mi mudi in nisem utegnil pomisliti na svojo zunanjost. Razen tega nisem mislil, da se vam bom lahko prikazal. Seveda nisem pričakoval, da boste verovali ugibanjem »strokovnjaka«. Hudič je pogledal Čez mizo mr. Adamsa z zaupnim in prikupljivim smehljajem, katerega je bil vajen ta gentleman pri svojih poslovnih prijateljih. — »Vendar pa nisem prišel, da bi klepetal,« je nadaljeval hudič. Postal je resen in mrzlih oči. »Imam ponudbo za vas.« Mr. Adams se je zravnal: ljubil je poslovne pogovore. »Tukaj imate ugibanje o dirki,« je rekel hudič. »Bedarija, seveda. Toda, če bi vam navedel ime zmagovalca — če pa ne strokovnjaka.« Govoril je ponovno in mr. Adams se je nasmehnil. »Mar še ne zadostuje to?« je vprašal hudič užaljeno. »V starih časih je verjel vsak človek moji besedi. Sicer pa oprostite! Pozabil sem, da ste naredili denar po vojni in ne razumete veliko o častnih zadevah.« Mr. Adams se je pritrjevalno nasmehnil. Hudič je izvabil par isker iz kopita in nadaljeval, »Poslušajte torej. Imam ponudbo, ki Kernjakom je bil deležen izredno navdušenih aklamacij. Zadnja točka je bila »Juhe, pojdmo v Škufce«, ki je poslušalce tako navdušila, da so jo morali pevci — radi utrujenosti sicer neradi — ponoviti. Sledilo je splošno frenetično odobravanje, ki se je le počasi poleglo. Zapustili so nam tako najlepši utis; ne le iz narodnega stališča, temveč tudi iz umetniškega vidika je bila njihova pesem na višku. Posebno je treba omeniti njihove prvovrstne base. Po končanem koncertu se je razvil v Narodnem domu prav lep družabni ve-čei, na katerem so gostje ponovno zapeli, Nastopili so razni govorniki, ki so v svojih govorih primerjali pravice, ki jih uživajo Slovenci na Koroškem in Nemci v Jugoslaviji v političnem in šolskem življenju. Na koncu je vsa dvorana stoje zapela »Hei Slovani«, nakar je sledilo slovo od naših bratov Korošcev. V nedeljo zjutraj so se gostje iz Koroške vrnili preko Maribora v svojo domovino. Nočni napad. V soboto ponoči se je vračal pos. sin Janez Obran iz Stojncev po banovinski cesti od Borlskega mosta na svoj dom. Nenadoma pa je nekdo ustrelil iz zasede, ga zadel v desno roko in ga težko ranil. Ranjenec je moral v ptujsko bolnišnico, napadalca pa zasleduješ orožniki. hodni pokal predsednika podzveze gosp. Slavka Markoviča skozi mesto Maribor, s štartom ob 10.30 pri gostilni Kosič, Koroščeva ulica (vogal Vrbanova ul.) in ciljem na Trgu svobode. Proga: Koroščeva, Maistrova, Kopitarjeva, Aleksandrova, Kolodvorska, Razlagova, Krekova, Gregorčičeva ulica. Starta se ob vsakem vremenu. Razven prehodnega pokala, ki je razstavljen v specijalni trgovini daril Slavka Markoviča, Gosposka ul. 40, so predvidene še tri nagrade in tri kolajne. Startnina je namenjena za Olimpijski fond. Kolesarji, ki imajo čut za nacionalni napredek sporla, se poživljajo, da pošljejo prijave do vklučno 16. t m. predsedniku podzveze. Prijavnina na Starta znaša Din 4. Razdelitev daril v klubskem lokalu podzveze 17. t. m. ob 20. uri. Nedeljski smučarski tečaj, ISSK Maribor priredi v nedeljo 16. t. m. celodnevni smučarski tečaj za začetnike in šibkejše smučarje (ženske, moške in otroke) v Pekrah. Zbirališče v penzijonn Beri. Začetek dopoldne ob pol 10. mri, popoldne ob 14. uri. Odhod z Glavnega trga ob 8. uri dopoldne, odnosno 13. uri popoldne. Prehrana po želji v penzijonu Beri. Vodji tečaja gg; Roglič ta Golubovič. Informacije v trgovini Sport-Roglič, Ljubeznivost. Anka: Sovražim prokurista Stefanoviča in ne morem ga živega videti. Če bi me prosil za roko, bi ga zapodila kot psa. Dora: Da prihranim tebi in njemu to neprijetnost, sem se sinoči z njim zaročila ... bo zadostovala tudi človeku vaših nazorov. Ti časopisi na vaši mizi bodo zamenjani z onimi, ki izidejo devet dni pozneje t. j. dan po tekmi. Ime zmagovalca bo med dnevnimi vestmi. Časopisa se prikažejo takoj in ostanejo tu pol ure, potem zopet izginejo. »Ceno?« je vprašal mr. Adams. »Navadna,« je odgovoril hudič. »Duša?« je vprašal Adams. »Od smrti do konca večnosti,« je odgovoril hudič. »Velja,« je rekel mr. Adams. Mr. Adams je bil zopet sam ta se Je počutil jako pogumnega zaradi naglice, s katero je sklenil kupčijo. Segel je po prvem časopisu. To je bila številka tekmovalnega dneva. V njej je bila opisana zmaga slučajnega konja. Mr. Adams je veselo vzdihnil in se je dvignil k telefonu, da pokliče posredovalca na dirkališču. Nenadoma pa se je ustavil in nasmehnil. »Bom še pogledal, ali ni kaj koristnega v teh listih, preden se izgubijo,« je zamrmral. Ko je vzel številko v roke, je postal takoj pozoren. Na prvi strani, v sredini je prečital: »Adams John. Nenadoma je preminil v svojem londonskem stanovanju. Pokojnik želi, da se ne polagajo na njegov grob sveče in cvetje...« V Mariboru, dne 12. XII. 7933. —————.1— Mali o Razno KOVAŠKI MOJSTER želi prevzeti kovačnico. Naslov: Sp. Radvanjska c. bi. Maribor. 4722 ŠTEDILNIKE! Tvrdka Justin Gustinčič. Maribor. Tattenbachova ulica 14. nudi bogato zalogo vsakovrstnih novih in rabljenih štedilnikov. Pohitite dokler traja zaloga Nakup zelo ugoden. 4649 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skraino zmernih cenah Zalo ga pohištva združenih mizar lev Vetriniska ul 22 nasproti fvrdke V Weixi ZLATO. zlatnike in piatin kupuje do najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata Orožnova ulica H 2642 los TICHV IN DRLO Konces eiektrotehnnično oc djetie Maribor Slovenska ul. 16 tel 27—56 Droizvaia elektroinstalaciie stanovanjskih hiš vi'. „ gospodarskih obiektov zaloga motoriev lestencev svetilk elektroin- stalaciiskeaa blaga oo kon ktirečnih renah KUPIM STARE URE. zlato in srebro zastavne liste ifd Izdeluiem nezlomljiva stekla Popravila Izvršutem naiceneiše Ignac Jan Glavni trg Maribor______________2S23 COUCH1. ZOFE. MADRACE kakor tudi vsa tapetniška dela naročite najugodneje pri Ferdo Kuhariu. Vetriniska ul 26;______________________4413 VELIKA ODPRODAJA pohištva: spalnic, iedilnic in kuhini radi selitve oo iako znižanih cenah. Za prvovrstno izdelavo lastnega izdelka in za izborno blago se iamči Obisk naših zalog neobvezen Priporoča se: Produktivna zadruga mizarskih mojstrov, r. z. z o z. v Mariboru, samo: Vetrlrvska ulica 18. 4302 Stanovanie SOBO IN KABINET v sredini mesta oddam mirni stranki. Naslov v upravi »Ve-černika«. 4725 DVE SOBI. kuhinjo z balkonom, oddam mirni stranki. 15 minut od Glavnega trga. Cena 400 Din Zrkovska cesta 3, Pobrežle 4723 Sobo odda PRITLIČNO SOBO s štedilnikom oddam. Dravska tlica 8. 4726 SPREJMEM NA STANOVANJE in vso oskrbo s 15. decembrom dve osebi za 400 Din. Gregorčičeva ul. 24. 4721 DIJAKINJE sprejmem na stanovanje in hrano Cankarjeva ulica 13. II. nadstr. 4720 SPREJMEM NA HRANO in stanovanje moške in ženske. Einspielerjeva ulica 26. Melje 4702 DVA ALI TRI DIJAKE sprejmem na stanovanie. Naslov v upravi lista. 4’18 Dopisi Prodam POHIŠTVO radi odhoda, po nizki ceni na prodai. Naslov v upravi »Ve-čemika«. 4728 KLJUB VSEM PROŠNJAM ni glasu o Tebi. Nuino Te prosim, iavi se mi pod »Madona kle si«. 4646 Sanke Okras za božična drevesa Galanterija Pletenine Patslr 1.1. d. Drago Ros na Ma*ibor. Vetriniska ul 26 ZA BOZ C NAJlJUBSE DARIlO mladini 3UTROVE MLADINSKE KNJIŽICE DOBITE 3IH PO U DIM V UPRAVI ..JUTRA" IN „VE?. RNIKA“ MAR BOR. GOSPOSKA UlICA 11 Aktovk«, roča« in potovalne :ov£e ie den«rn'ce listnice, tobačne nošnje, kovček«. nahrbtnike, gamaše itd. m najprimernejša Božična darila Velika iabira, najniije cene pri IVANU KRAVOSU Maribor, Aleksandrova c. IS Velike Icžitiu protin? za revne sloje do 20. decembra. Volnen’" dnbie stol 140 cm š r< k Din 58' - kakor tudi vse drugo blago po jako nizk h cenah v Trpinovem bazariu Maribor. Vetrinjska unt* la Cita te „Vetern.x“! JAVNOSTI! Na izjavo, ki sem jo dal vsled napada naših konkurentov,,da smo tujci, javlja se v »Jutru* in »Slovencu« z dne 3. decembra t. 1. nekakšen anonimni akcijski odbor čevljarske obrti, trgovine in industrije v Ljubljani, ki molče prehaja preko moje izjave, da tuji kapital ni dobrodošel samo tedaj, ako uporablja tuje sirovine in zaposluje tujo delovno moč. kar ni slučaj pri našem podjetju ter mi. namesto da bi pobijal moje navode, postavlja vprašanja, ki so bolj postranskega pomena Zaradi javnosti izjavljam, da se za akcijskim odborom skriva naša konkurenca. Njej so najbolje odgovorili konzumenti, ki so pohiteli v naše prodajalne, da se dobro in poceni obujejo. Naša konkurenca nam ne priznava zaslug za znižanje cen. Akcijski odbor izjavlja, da bi to nastopilo tudi brez nas. Resnica je sledeča. Cene smo znižali mi. Obutev v Jugoslaviji, dokler smo jo morali uvažati in plačati visoke carine, ie bila naj-dražja na celem svetu. Carina na en par je znašala povprečno Din 80.—, kar je konkurenca neusmiljeno Izkoriščala. Odkar smo mi začeli izdelovati v državi, smo znižali ceno obutvi na polovico. Danes je povprečna cena enega para naših čevljev Din 80.—. Akcijski odbor nas vprašuje- če bomo mi skrbeli za teh 100.000 družin, ki bi po njihovi pro-rokbi bile gospodarsko uničene. Ako bi cene padle na današnji nivo kakor akcijski odbor trdi tudi brez našega dela na temelju česa potem dela nas odgovorne za kritično stanje teh družin Resnica pa ni. da se nahajajo stotisoči čevljarskih družin v krizi, ker je po objavljenih podatkih SUZOR-a v novembru mesecu bilo vsega skupaj 3819 delavcev zavarovanih v čevljarski stroki; iz gibanja zavarovanih sodeč opaža se letos polet v čevljarski branži. Če vštejemo tudi te. ki se bavijo s čevljarstvom kot postranskim poklicom pa še šušmarje in nezavarovane delavce, ne dosežemo niti 20% izmišljenega števila akcijskega odbora. Res na je, da smo mi z našim delom pomagali pri ublažitvi krize. Zaposlili smo več tisoč jugoslovanskih čevljarskih in e’r"