i,ist 2S.
T torek §uica
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za cclo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za' 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
ene kvatre 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
1* o vabil o na naročbo.
Za prihodne kvatre se zopet, k narocbi na Slovenijo povabijo in opomnijo dozdajni gg. prijemniki in tudi drugi podporniki slovenstva. Cena ostane navadna.
Zastran slovenskiga šolskiga
svetovavstva.
Slovensko družtvo v Ljubljani je bilo še mesca Svečana sklenilo, ministerstvu javniga podučevanja prošnjo podati, de bi se za vse Slovence berž ko berž šolsko svetvavstvo so-stavilo; v ta namen je sporočilo visokoučeni-mu in za slovenstvo gorečimu rojaku načert take prošnje napraviti, ker je pa slovensko družtvo zavoljo poznejih dogodeb za dobro spoznalo, celo to reč osodi (Schicksal) prepustiti, in od prošnje odstopiti, podamo tu bravcam omenjeni načert:
Visoko ministerstvo pudučevanja !
Podpisano slovensko družtvo v Ljubljani spozna za nar vikši svojo dolžnost, na vso moč si prizadevati, de se omika sosebno kmeč-kiga ljudstva med austrijanskimi Jugoslavjani sčasoma povzdigne in razširi. Ta dolžnost mu pa še toliko bolj na sercu leži, ker ga dopisi iz raznih strani in mnogokrat nagovar jajo, in ker se je prepričalo, de pove le občni glas Slovencov, če se derzni, visokimu ministerstvu naslednje predložili.
Napčne naprave vladarstva pred Sušcam 1848 še vedno overajo pravo in resnično napredovanje v omiki in podučenju narodove
mladine z šolami, kakoršne še zdaj veljajo. Ne le, de se za izobraženje pripravljeneov za primerniši učenike še zmiram nič več ne stori, kot kar se je, žali Bog! pred letam 1848 zgodilo; ne le, de se za pomnoženje šol, kolikor jih je za ljudstvo od 1,197,139 Slovencov še zlo in zlo potreba, kar nič ne stori in ne pripravlja; ne le, de sedajne revne plače učiteljev omikanih ljudi nikakor k tem stanu ne privabujejo; — se še, kar je poglavitno potrebno, clo za pripravne slovenske bukve nobene priprave ne delajo.
Tako revnimu položenju se mora pomagati. Poprave v učenju ljudstva se dan na dan potrebniši kažejo, in se odlagali več ne dajo. Nove postave tirjajo neogibljivo veči omiko in podučenje ljudstva po deželi, de bo kmet svoje nove dolžnosti kot deržavljan nove der žave, kot pripraven ud nove občine, kot do-voljno omikan volivec z polno zavestjo, kako važno delo de opravlja, izpolnovati zamogel. Na sedajni stopnji svoje omike ali prav za prav neomikanosti, brez zapopadkov od do ntovine in od dolžnost do nje je kmet tako ne-čutljiv, de se za nič drugo ne peča in ne zmeni, kot kar mu na ravnost in očiten dobi' ček obeta; dobrot iz novih deržavnih naprav ne vidi in jih ceniti ne more. Clo oterpnjen in nemaren za taiste se vsaktere občinske dolžnosti brani in se tudi pri volitvah lastnih poslancov malo vdeleži rekoč, de mu leto nič dobička ne prinese.
Ako se ima to popraviti, je neogibljivo potrebno, de se za nove svobodne naprave novi rod izredi, kar se pa le s šolami storiti da in storili mora. Čas pa sili. Kmalo bo zopet eno šolsko leto preteklo, in reči so na ravno tisti stopnji, na kteri so pred letam
1848 bile. Če se šole berž popravljati ne počnejo, je ves blagor nove ustave kmetu brez prida, on je nerazumi. Perva skerb mora tedaj biti, mestne šole spodobno uravnati, in po deželi nove učilnice vpeljati in založiti.
Zlasti pa je silno potrebno, de se nove šolske knjige primerno, kar obsežik in kar jezik vtiče, berž ko berž oskerbe.
Privilegij (predpravica) osrednjiga zalo-žiša šolskih knjig pri S. Anni na Dunaju, de vse bukve za nemške šole v tako imenovanih nemških deželah izdaja, pri enakopravnosti vseh narodov Austrijanskih dalej obstati ne more in ne sme. Še clo njih edini in enaki zapopadek ne more pri prihodnjim svobodnim razvijanju občin in posameznih narodnost več čez in čez veljati. Odslej bo treba tudi na posamezne zadeve vsake dežele, vsake svobodne občine paziti. Pri vsaki narodnosti bo treba šolske knjige njenim potrebam primeriti, dajati jih v maternim jeziku, in v domo vini jih natiskati.
De se ta potreba že zdaj spoznava, to spričuje okoljšina, de se morajo učitelji pri tako majhnim številu slovenskih šol, ker se nemške knjige iz Dunaja rabiti ne dajo, Terst oberniti po slovenskih šolskih knjigah, kjer so nas prehiteli in spoznavši, kaj de je času primerno že pred dvema letama poprav-jene knjige v novim, boljšim pravopisu, natisniti pustili. —
Slovensko družtvo, kteriga dolžnost je po moči kpovzdigi in podpori Ijudskiga omikanja pripomagati, in sredstva iskati in na znanje dati, iako bi ze ti potrebi narložeje zadostilo; der zne z pogledam „na načert glavnih vodil pri vravnavi šolstva v Austrii" natisnjen na Du naju v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici, visokimu ministerstvu podučevanja naslednje prošnje predložiti.
I.	De bi se za povzdigo ljudskih šol med Slovejici v njih središu, v Ljubljani, berž ko berž šolsko svetovavstvo sestavilo, ki bi za glavno svojo nalogo imelo, vladarstvu sredstva nasvetvati, kako bi se povsod primerne šole v dovoljuim številu napraviti in založiti dale; in sosebno tudi predloge in programe za šolske knjige storiti; —
II.	de se v to svetovavstvo zastran šol skih knjig taki možje izvolijo, ki so nadušeni prijatli slovenske narodnosti, ki stan slovenskiga naroda, njegove potrebe, njegove misli in zapopadke, njegov jezik popolnama po znajo, in v ktere dežela zaupa, če tudi niso ravno učeniki; — in
III.	de se zavoljo vzajemnosti in vedniga obhoda med vsemi slovenskimi deželami enake šolske bukve v šole pri Štajerskih, Koroških Krajnskih in Primorskih Slovencih vpeljejo.
V Ljubljani mesca Svečana.
Odbor slovenskiga družtva.
Postava zastran odkuplenja
4. Sušca.
Podamo tu presojo ravno tiste postave od druge strani, iz ministerskiga postavljenja
ker jo vzamemo iz Dunajskih Novic (Abendb. Nr. 66, 67.).
Postava 7. Kimovca 1848 je verige feu-alisma, ki so toliko stoletij zemljiša v Austrii tlačile, z enim mahlejem razsula. Ta postava se ima izpolniti z novim razglašam zastran odkuplenja (4. Sušca t. 1.)
Vpraša se zdaj, ali je, kar poslednja lostava ustanovi, dobro za kmeta, ali je merilo odškodvanja primerno (billig) in ali je cela postava taka, kakaršno čas tirja.
Rečemo brez pomislika, de. Ta postava spravi grašinske in kmečke posestnike iz negotovosti na pravni stan. Vsaki poskus, taiste odrajtvila, ki se na privatno pravico (pravdo) opirajo, brez odškodvanja odpraviti, se je naravnost zavreči mogel, zakaj od vniče-nja grašinske lasti je le ena stopinja do vni-čenja vsaktere lasti. Nasproti se pa opravičenim za njih dozdajne pravice in tirjatve več dati ne more, kot kolikor so zdaj vredne.
V času, v kterih se podložnost in nje nasledki odpraviti morajo, če se hoče mir in red v deželi ohraniti, je tudi vrednost grašinskih jrijemkov zavoljo negotove posesti zlo padla; in za obe strani je dobro, de iz razpertije berž ko berž pridejo. Če se tedej nektere odrajtvila brez odškodvanja, druge za primerno povračilo podro, se nikomur krivica ne
godi, ker le to vikši silna potreba tirja.
Kar perve zadene, imenuje §. 1. te postave tlako in tlačanske davšine osebnikov in na podložnih zemljiših vstavljenih bajtarjev. Tudi vse plačila pri premenjevanju posestnikov, ktere se na deželno ustanovitev, na postavo ali podložnost opirajo, so za kmeta brez povračila odvzete, zakaj celo odškodvanje za leto prevzame deržavna denarnica.
Postave zastran odkuplenja v drugih deželah v teh dveh rečeh kmeta ne oprostijo.
Razun imenovanih podložniških davšin so pa še tudi druge brez odškodvanja izbrisane; katere de so to, to odločijo v vsaki deželi postavljene komisije za odkuplenje (§. 2.) Te komisije razlagajo in izpolnijo postavo, razsodijo čez natoro (naravo) te ali une davšine. Moč teh komisij je tedaj silo imenitna, in ni treba dosti priporočati, de bi se v taisto narprevidniši in narpošteniši možje dežele izbrali.
Ministerstvo je dobro sprevidilo, de ni mogoče tako različne in mnogotere podložniške razmere in odrajtvila z eno postavo obseči. Edinost bi bila tukej le enostranost. Komisije za odkuplenje nasproti, ktere so na mestu, in ki obstoje iz jedra previdnih deželanov, bodo zamogle, okoljšine kraja in druge zadeve vsake dežele natanjko zapaziti, tako de se bo pod njih vodstvam odkuplenje tako izpeljalo, kakor pravica in primernost tirja.
Pa tudi zoper sklepe teh odkupnih komisij sc bo vsak smel še na ministerstvo oberniti. Pravde pa zastran pravice prijemanja kakiga davka ali dela (naj se že pravica sploh, ali le nje obsežik odbiva) gredo pred pristojne (competente) gosposke (oblasti). Ako bi tedej komisija sklenila, de se ima kako
odrajtvilo odkupiti, od kteriga pa dolžnik ter di, de ni pravično; če terdi, de ni dolžan tako davšino opravljati in zdaj jo odkupili, gi razsodba zadevni oblasti. Ravno (ako se zamore sklep odkupne komisije ovreči, če je zoper predpise storjen.
(Konec sledi.)
J Mojim svobodnim soderžavljanam
V	bukvah zgodovine so zapisane osode ljudi, ki so pred nami živeli. Kdor te bukve bere, bo najdel, de je skoro vsaki narod ob svojim času velike nevarnosti prestati mogel Medsebojni prepiri so deželo raztergavali vunajni sovražniki so ji z ognjem in mečem protili in jo razdirali, reva in stiska ste rast-le, de je že vse mislilo, dežela je zgubljena in mora razpasti.
V	takih časih so se serčni kralji dvignuli so poklicali svoje ljudstvo k orožju, in narod so povstali na njihovi poziv, se vstopili okoli prestola, se bojevali, in dežela je bila oteta Veliko žlahtne kervi se je v tacih časih pre-lilo, al še zdaj čez sto let govore mlajši z spoštovanjem in hvaležnostjo od hrabrih oče tov, in kažejo svojim otrokam gomile, kjer so ti hrabri možje se bojevali in vmerli.
Tudi mi živimo v silnim času. Na naši meji stoji Sardinski kralj na čelu svoje armade , in obdan od veliko tisučev strasti vžga-nih, besnih ljudi, izmeta mnogo dežel, ki so se tamkej zbrali, sovražtvo in osveto svojo nad Austrio vtolažiti. Negotovo primirje je z brezvestniki sklenjeno; le en dan nismo gotovi, de bi v naše dežele ne padli. (Pisano 26. Svečana t. I.)
Sveti oče Iveršanstva, častitljivi papež predmet spoštovanja vsih katolških kristjanov, je od brezvestnih puntarjev iz svojiga prestola pregnan, in v Rimu, poglavitnim mestu katolškiga sveta, gospodari republika z vsimi strahotami groze in sile. Gospodovavci pri-digvajo čert in boj zoper nas, in z našimi sovražniki derže.
V	drugi sosedni deželi, na Toskanskim, so tudi svojiga kneza, sognali, tudi v ti deželi gospoduje brezpostavnost in sila, in do divje blodnje vplamteno ljudstvo je nam še sov-ražniši od Rimljanov.
Tudi v Francii je oblačno. Strašne strasti vrejo v prebivavcih. Od eniga dneva do druziga se ne ve, če se ne bo kaj strašno preverglo, in če ne bodo morebit brezvestni ljudje k oblasti prišli, kteri bi vojsko, nezvestobo, kervoprelitje miru, spoštovanju po godeb, in človečnosti predpostavili. In ta dežela je velika in mogočna, in zamore armade sto tavžentov v boj postaviti in proti nam poslati.
Takošne so nevarnosti od zvunaj. Kaj pa še od znotraj naše domovine. Mi smo v stranke razdeljeni, ne kraljuje več stara edinost med nami, ne staro zaupanje. Kdor drugači misli, čerti druziga. Veliko jih noče svojih dolžnost več spolnovati; drugi hočejo obo-gateti in do visokih služb in časti priti, in veliko jih še misli, take brezumne želje s silo h koncu dognati. Čez noč nas lahko strašna nesreča obiše, če ne pazimo. Na Ogerskim in v sosednih deželah divja strašni boj med soderžavljani ene carevine, de je le groza, in muzeg iz dežele serka. Deržavljani eniga ccsarstva, sosedni rodovi se mesarijo, palijo mesta in vasi, in hudobije dopernašajo, kakor jih zgodovina nar temniših in nar sirov-šili časov ne pozna. Velika armada se je mogla med nje poslali, (im bojem konec storiti, mir, postavo in pravice cesarja zopet vpeljati.
Tako stoji naša reč proti zvunaj in znotraj. Kaj če cesar početi, de te nevarnosti od drage domovine odverne? Kaj če cesar početi, življenje, imetje in blagostanje ljudstev obraniti? Kaj če cesar početi, veličino, mogočnost, slavo deržave pred razpadam in sramoto obvarovati?
Cesar ravna, kakor so njegovi očetje na tim prestolu ravnali, on kliče svoje ljudstvo k orožju. De, cesar potrebuje zdaj vojšakov ne za-se, temuč za Vas.
Tu pridejo Vaši sovražniki, kteri pač ču lijo, de nič ne premorejo zoper Vas, če ste složni in pripravljeni, in Vam na ušesa šeptajo, in Vam pridgvajo, in Vam pišejo v pismih brez podpisov: Ne slušajte besedi svojiga cesarja, ne pošiljajte svojih sinov armadi, z armado Vas hočejo polreti in vaše svobode obropati.
Soderžavljani! s takimi nesramnimi lažni jc žc marsiktero prevarjeno ljudstvo ob svoje celo blaženstvo, ob vso svojo srečo priprav Ijeno bilo. Le slušajte take zapeljivce in Vašo prihodnost sami lahko previdite. Osta nite doma in v sobah sovražnika počakajte namesto de bi se mu serčno na bojišu postavili, in kmalo bo k Vam prišel. Kadar bo grozovladnost čez Vas in Vaše imetje gospo darila, kadar bodo kervoželjne kardela raz djavno Vašo deželo previhrale, Vaše čede odgnale, kadar se bo Vaša streha v strašnim ognji spepelila, in nedolžnost ne bo sveta in življenje nikogor varno pod božjim soncam takrat sc boste prepozno spomnili; de glasu svojiga cesarja ob uri sile niste poslušali.
Mar mislite, de Vam nevarnosti popisujem, kterih ni? Ozrite se na Ogersko, tam znate strašno resnico mojih besedi vgledati Vašo svobodo Vam hočejo vzeti, pravijo Vaši sovražniki, de bi Vas oslepili. Povejte mi Povejte mi vendar, kdo Vam je Vašo svobodo dal? Cesar! Ste se mar mogli bojevati za-njo, ste mar mogli armado vničiti, svobodo zadobiti? Ne, Vam povem, ne! Jez sim bil na Dunaju, ko so poslanci v cesarjev grai vreli. Tu je bilo vse polno pešeov in konji-kov, bajoneti so žugali, štuki so rožlali. Armada je bila zvesta in pogumna do smerti čakala je na mig cesarja. Je mar cesar pustil sekali in streljati, ko je ljudstvo svobodo terjalo? Ne, Vam povem, jez sim stal med prosečimi, ki so svobodi serčno besedo govorili. — Cesar je privolil.
Tu je prišla stranka, ki ni svobode; le razdor prestola, razpad deržave hotla. Ti so čez neke tedne zopet prišli z orožjem in siraš
nim hrupam, in so še več tirjali in toliko, de so mislili, tega nam cesar ne more dovo-iti, mogli se bomo vdariti.
In cesar zopet ni pustil kervi prelivati in je vse dovolil in toliko, de ni kar nič več za terjati še čez ostalo.
Ko ni bilo kar nič več za terjati, tu so še le izdajavci krinko raz obraza vergli in se očitno spuntali. Vmorili so cesarjeviga ministra vojske, uboziga sivčika, še clo inertvo truplo so zasmehovali in zasramovali. S tim grozovitim vmoram se je pričela versta nesreč za deržavo. Cesar je mogel zbežati, in brezvladnost je vse dežele obsedla.
Zdaj ni bilo več časa za obotavljanje, zdaj je veljalo, nar višji dragotine ljudstva varnost, postavo, mir, vestnost in vero braniti. Tu cesar svojo zvesto armado pokliče, in Vaša dežela je bila rešena.
Soderžavljani, prišli bodo boljši časi; v miru in blaženstvu hote plodove svobode vži-vali, bote Vašo bogato setev iz polja peljali, in v svoji hiši od dela spočili, svobodni ko svoji lastni gospodarji, v svobodni občini bote spoštovanje in varstvo dobili. Vse ljudstva te deržave bodo v zlogi in bratovsko med se boj živele, in v cerkvi in šoli, v uradih in v sodni hiši se bo vsakimu jeziku njegova pravica (Bog daj!) dodelila! Takrat se bote temno oblačnih časov spomnili, in z hvaležnostjo na zvesto in čudovitno armado nazaj mislili, ki Vam je v toliko vročih dnevih, v toliko viharnih nočeh z svojo kervjo mir in svobodo priborila n ohranila. In ta armada bi v Vaš pogin služila? Spoznajte Vaše sovražnike ravno v ti laži. Ako Vaše sinove k orožju kličejo, tak Božji blagoslov sprosite na njihno glavo od nebes, in priporočite jim, de naj zvesti
bodo svoji dolžnosti in svojimu cesarju. Ne samovolja jih kliče in izbera, svobodomiselna postava vreduje izbero in dolžnosti. Lastni zaupni možje občin čujejo nad nepristranim ravnanjem s postavo in srečkanje med taistimi, ki so v enaki dolžnosti, odverne vsako samovoljnost
Ne v zatero, v bran dežele se Vaši sinovi k orožju kličejo, njih dolžnost je tako sveta, kot dolžnost taistih; ki so pred njimi za domovino vmerli. In tako naj hodi Bog z našo mladino, ki jo srečka k banderu kliče; Bog ji podeli, de bi enkrat slavitna in srečna zopet domu se verniti mogla! —
Tako piše v posebni dokladi k Dunajskim Poslu neki Vilhelm Gutman; ta sostavek smo na opombo brez pomislika natisniti dali, ker smo tudi mi celotno Austrijo vedno zagovarjali, zraven pa opomnimo, de je ta sostavek že 26. Svečana pisan, kar nekoliko tudi po-, meni, in de je Gutman Nemec, ki rajši od austrijanskiga „naroda", kot od austrijanskih „narodov" govori. — Ljubljanske nemške nov. ne povedo, odkod so ta sostavek vzele in kdaj de je pisan.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
— Prihodni vrednik nemških Ljubljanskih novin, g. Joan Hladnik je že v Ljubljani.
Pod njegovim vodstvam se bodo te novine zopet pomladile in z pravim duham navdale.—
*	Oberni se kamor se hočeš, ne zapaziš ga lica več, ki bi se ti nasproti zasmejalo. Vse pobito, zamišljeno, temno hodi. Od kod ta čudna in tako nagla sprememba? Gotovo ne samo zato, ker je Sušeč letaš pokazal, de ima rep zavit, in ker nam je na spomlad zimo prinesel. — Prijatli! non si male nune, et olim sic erit. Bog daj, de bi se le koj deželni zbori in sicer na svobodni podlagi sošli, in moč ljudstva bo zopet oživela in oveljala.
Poglavitna skerb rodoljubov bodi za naprej, de si poštene, prebrisane može, prijatle Slovencov na deželni zbor dobimo. — Sliši se, de bi se vtegnili na Ljubljanski zbor tudi poslanci iz Goriškiga in Istrijanskiga shajati; Teržaško mesto bo pa kot svobodno pristanišč svoje lastno opravništvo imelo; ka-cor je že Teržaška občina cesarja prosila. — Tudi izKoroškiga zvemo, de hočejo gorni corošci rajši Tirolski ali Solnograški kronski dežele prišteti biti, kakor z dolnimi Korošci ostati; nasproti so Koroški Slovenci enako nezadovoljni.
#	Postava za družtva je razglašena. Ne—n. )olitiške družtva, kterih namen je znanstva podpirati, ne potrebujejo nikakoršniga dovoljenja. Politiške družtva se smejo napravljati, iolikor gosposke ne prepovedo, ki za varnost
in znotrajni red skerbe. Nihče ne sme z orožjem zraven biti. Pri sejah mora biti poslanec gosposke, shodi morajo biti očitni (javni) in iar se govori in sklene, je treba v zapisnik postaviti. Prepovedano je imeti poddružnice, ali v zavezo stopiti (po dopisih ali poslancih) z drugimi družtvi, kakor tudi znamnja nositi. Ženske ne smejo biti udje in ne pri pogovorih, ravno tako so maloletni izločeni. Vsaka seja se mora popred gosposki napovedati.
Kazni so: zapretje za 6 meseov ali pa 300 gold. Bavno to velja od shodov ljudstva. —
Tudi zoper tiskarne prestopke je dosti oj-stra postava v Dunajskih novinah oznanjena. Obe postavi ne veljate za ogerske, hervaške in laške dežele. Bog ve, zakaj ne, ali so predobre ali preslabe za-nje. —
Iz I) olenskiga. Prav čudno je to, de ima Trebanski kanton po novim rekruliranju 49 fantov v vojaški stan odrajtati; ker kre-sija od Novoineškiga le 96, od Mirniškiga pa le 60 novineov terja. Če je res to čudno al ne, pomerimo število duš Trebanskiga kantona z uniin Novomeškiga in Mirniškiga, in poterdila se bo naša misel.
V	Novomeškim kantanu je duš 22,08 in odrajta 96 novincov, v Mirniškiiuu pa 13,848, in da le 50 rekrutov, v Trebanskim kantonu pa jih je le 6412 in naloži sc mu breme od 49 novincov! V Mokronoškim kantonu jc duš 8931 pa vendar nima več ko 36 novincov odrajtati. Od kod ta krivična in očitno na pačna razmera?? Je le pravica bila vodilo gospoda komisarja in srenskih mož? —
Kakor vemo, so Novomeški in Mirniški komisar, in njihni pcrseženi možje pravično pri ti reči se obnašali, ne tako pa Trebanski
V	12. §. novih postav zastran rekrutira nja je zapovedano, de se imajo za vojašino podpisani, kateri se imajo po ukazu obstoje čili postav pred asentno komisijo pripeljati v list Nro. 1, drugi za rabo pripravni, in ne-pogojno v vojašino stopiti dolžni po klasih starosti od nar mlajšiga klasa začeti v list Nro. 2, tisti pa, kterim časno oprostenje gre, v list Nr. 3, tudi po starostni versti, zadnjič nepogojno od vojašine izjeti, kakor taki, kateri zavoljo životnih pomankljivost niso za vojaško rabe, v list Nr. 4 zapisati.
Po prevdarku lozanja v Trebnim se pa vidi, de gospod Trebanski komisar ni veliko maral za nove postave, ker je veliko število unih, ki bi imeli po postavi v četertim oddel ku biti, v drugi in tretji oddelk vpisal, kar število rekrutov brezprimerno k Novomeš-kisnu in Mirniškimu kantonu povzdigne, kjer so v ti zadevi natajnko po postavah ravnali
De je temu res tako, nej bravci prev-darijo, ker je gospod Ogrinc kantonski komi sar sploh vse za nobeno rabo več vgodne po-kveke, (brez da bi v listu zapisal, da niso za vojaško rabo) kakor tudi Alumnatarje, in nepogojno od vojašine izjete gruntarje namesti v četerti, v drugi in tretji list vtaknil.
Po tem takim bodo vsi za časno oprosteni, verjetno tudi asentirani, za kar se imamo le gospodu Ogrincu zahvaliti, ki je le samo po svojim ravnanji za Trebanski kanton preveliko število rekrutov napravil.
Iz Trebniga.	Janez.
Hervaška in slavonska dežela.
V Zagrebu so obhajali obletnico (23. Suš ca) volitve Jelačica za bana; mesto je bilo razsvetljeno v večer 22. in dne 23. je bila zahvalna sv. maša, pri kteri g. opat Pogledič po hervaško zapel: Tebe Boga hvalimo.
Nov. h. si. d. zagorvarjajo Jelačiča zoper neke napade v čeških novinali Slov. Lipe ter pristavijo: Neki vreden gospod in rodoljub, ki je poslednji čas večkrat pri Jelačiču bil, nas zagotovi de je še zmiraj naša dika, (slava), naš steber, de v njem še vedno slavjansko serce bije in de ako se vse po naši volji ne godi, se to okoljšinam pripisati mora, kterim se tudi nar pošteniši vdati morajo.
Serbska vojvodina.
Iz Karlovcov. Dobili smo novico iz Bečkereka, de je Stadion vendar naše začasne oblasti (gosposke) poterdil, in de je tudi Rukovinu pisal. Tudi to se reče, de je Stadion dva poslanca za vojvodino poiskal, in de bi rad časopis za se dobil.
Od vojske okoli Varadina se nič ne sliši.
(Napred.)
Časopis „Napredak" pobara ministra Kul-merja za razlago nekterih stavkov v podeljeni ustavi, ktera se serbskiga vojvodstva tiče ter na koncu svoje misli izreče tako le:
1)	Vojvodstvo Serbija je tudi kronland. Kako če drugači kam poslance poslati? in tudi
.ni treba pošiljati jih pred to izrečbo.
2)	Vojvodstvo Serbija bo imelo kot drugi kronlandi, svojo deželno ustavo.
3)	Vojvodstu Serbija se prihrani odločba po njih poslancih ali se hoče z kakim in s katerim kronlandam združiti.
4)	YT Vojvodstvu Serbije bo graničarska sostava (System) samo djansko vojaško službo zadevala; sicer pa med prebivavci ni razločka.
Češka dežela.
V Pragi je bila 19. t. m. druga seja pri-seženih zastran tiskarnih reči. V ti seji ste bile dve tožbe obravnane. 1) Kameralni sve tovavec Plener zoper Šmidla, ki je v Večer uim listu natisnil podobo ženske, ki nekiniu možkimu blagoslov deli, z podstavljenimi be sedanii: Očitni dokaz, zakaj je g. Plener še zmiraj kameralni svetovavec v Hebu. Prise-ženi so izrekli: nekriv. Druga tožba je bila zavoljo obrekovanja in kratenja časti Tudi tu je bila razsodba: Nekriv. —
Vrednika Nar. Nov. g. Havlička bo slavni Dr. Bieger pred sodbo zagovarjal.
Dr. Berlič je iz Pariza nazaj v Prago prišel.
Slovanska Pražka Lipa oznani poddružni-cam po deželi, de ji sedajno ministerstvo ne dopusti ž njimi v zvezi biti, in jim torej svetva se v saniostalne bravne ali berilne družtva spreoberniti, scer pa naj se po glavnim mestu Pragi ravnajo, in „ker nam ojstra postava očitno zvezo prepove, ostanimo saj zvezani v sercili, mislih in v enakim trudu za blagor in omiko naroda. Dobra in pravična reč nasiga naroda bo vender premagala."
Narodne Novine pišejo zavoljo novih postav od družtev in tiska med drugim: Bodimo stanovitni, svoboda je dragotina (Kleinod), in se ne zadobi lahko, to nas uči zgodovina sveta. Naj se godi, karkoli se hoče, ne zgu jimo ne misel ne nade in serca, tudi pod Meterniham smo se poganjali po moči za svo-3odo, v tem bomo tedej tudi obstali pri ti vladi, ktera ima obliko vstavno. Kolikor veči so zaderžki, tolikor veči bodi delavnost in vnetosl.
Moravia in Silezia.
Iz Slezie 16. t. m. De je Fiister od opavskiga (Tropau) polic, komisarja v Itati-boru zapert, ste že brali. Ali berž smo zvedli, de je v Prusii na suhim, ltatiborski demokrati so mu napravili serenado, so vpili čez mestniga glavarja, de je privolil bil v za-pretje, in so vse raztolči hotli, če bi kdo mislil Fiistra Austrijanam izročiti. Po zvijačih pa so mu pomagali iz kletke in so mu še dnarje za pot dali. Kudlich in Goldmark sta se pripeljala 7. Sušca k Kudlihovim očetu do Lo-bcnsleina med Opavo in Kernjevim, in ta ju je berž na Prusko spravil. (Nov. Slav. L.)
V Bernu se zbira „družlvo sv. Cirila in Metoda" z namenam: ljudstvo moravsko omi-kati, buditi in vkrepiti deržavljansko in na rodno zavest in čut. Ta namen se misli doseči z izdajanjem knjig, časopisov in umetniških del itd.
Povabilo k tem družtvo se glasi: Terdna podslomba vse občne blažnosti in dušniga izobraženja je dobra izreja in dobre šole vsake verste! To resnico je že spoznal pred sto leti naš kot žlahten ljudomil in nedosežen narodov odgojitel (izrejnik) od omikanih narodov svojiga časa spoštovani in če-šeni Moravan Komensky. Takrat je bila dosegla narodna omika v naši dragi domivini z dobro vravnanimi šolami nenavadno visoko stopnjo. — Po osodni bitvi na Beli Gori je klonila naša svoboda, iu čversto takratno deblo narodnosti, komur jc ves redivni sok odvzet bil, se je posušilo in ž njim tudi njega krasni cvet — jezik naš! Šole so oslabele, vbogo ljudstvo opešalo in živelo dve sto let v narodnim in dušnim hlapčevstvu, in ni bilo dovoljeno, odkrito serčnim prijatlam njegovim, kakor si bodi mu pomoč podati.
Leto 1848 nam je nazaj prineslo naše svete, nemenijive narodove pravice. De bi ljudstvo sad svobode vživati mogl, je treba zedinjenja vseh: de se našimu ljudstvu sredstva podajo k deržavljanskim in narodnim iz-obraženju. Ta misel je spodbodla nektere moravske rojake napraviti za našo Moravo družtvo z imenam „Družba sv. Cirila in Metoda" itd. —
Ogerska dežela.
Bud a pešt 19. t. m. Ban je z glavnim stanam v Felegihazi, de bo združen z Todo-rovičem Segedin prijel. Pervi oddelki naše armade so čez Tiso šli in marširajo proti De-brečinu.
V Budapešt je prišla komisija iz Erdelja, de si odloči in odnese vse pisma sodne in politiške, ki zadevajo erdeljsko deželo.
Dunajski Lloyd pise: Madjari, kakor se kaže, bodo peljali vojsko na tisti način, ki se guerilla imenuje. Njih vodja Polak Dem-binski je mende rekel, de se ne peča za mesta, de hoče le „vojake pobijati". Puntarji, kterih je silo veliko; in kterih serčnost od dne do dne rase, so ravno iz Žottskiga okraja z 2000 honvedi in 6000 oborožanih kmetov vpadli čez Donavo do Foldvara, in so bili (kakor se je 12. t. m. pripoved valo) že blizo Pešte. -r-
Ptiije dežele.
Laška. Kakor Slav. Jug. pove, se bere v Turinskim časopisu „Concordia", de se je tam družtvo napravilo z namenam laško-slavjanske zveze. To družtvo bo izdajalo mende tudi novine, in vrednik bi imel biti Poljak Dembinski. Bavno tako, de se bo razglas tega družtva v vseh slavjanskih jezikih med Slavjane razširil. Pri tem družtvu de je tudi en Madjar. —
Kakor se iz Milana zve, so bili Pieinon-tezi in Lombardi že pred odpovedjo primirja pri Piačenci naše napadli; v tem boju pa je bil en bataljon Piemontezov vjet in v Mantuo odgnan. Radecki je bil 18. v Melenjanu. V Milanu ni le eniga vojaka več zvunaj posadke na gradu. Dozdaj je še po vseh mestih mir.
Ver o na 18. t. m. Maršal prične vojsko zo^ per Turin z pervim, drugim in tretjim oddelkam, in pa prihranjenim oddelkam (Vratislav, d'Aspre, Appel in Wocher), četerti oddelik (graf Thurn) bo obsedel Parma in Modeno, na Lombardo-jeneškiin bo pa komandiral baron Hajnau. Vse terdnjave in imenitniši mesta dobe posadke, p. Verona 5 bataljonov.
Poglavitna armada Piemontezov je pri Ale-
xandrii postavljena.
Iz llimljanov so postali tako hudi republikanci, de le imena kralj slišati nočejo, kate-riga še v sv. pismu prestati ne morejo, in zato pravijo namesti 1. in 2. knjiga civilnih uradnikov, clo nebeško „kraIjestvo" se jim ne ljubi in mislijo rajši priti do nebeškiga „zbo-ra". Tako pišejo Nar. Nov.
Vojvoda Modeneski je pobegnil. Kakor se danas (26.) zve, je naša armada na Laškim pri Mortari slavno zmagala in na tavžente Piemontezov z več oficirji vred vjela. Maršal je na poti proti Novari. —
Nemška. Frankobrodski zbor še ni nobeniga sklepa v Welkerjevim predlogu storil. Na austrijansko pismo je prišlo prusko 10. Sušca, v kterim pruska vlada obljubi, de bo austrijanske svete premislila in de se še zanaša na porazumljenje med nemškimi vladarstvi n narodnim zboram.
Eni pravijo , de je primirje z Danci zopet in sicer z austrijanskim prizadetjem podaljšano. —
Francozka. V Parizu izhaja (vsaki dan) nov časopis: L a Tribune des Peuples. Cena za celo leto je 40 Frankov.
Namen je: v narodovladnim zmislu braniti zadeve raznih evropejskih narodov. V oglasu obljubijo novine, de bodo govorile od laških, polskih, nemških, danskih, španskih, slavjanskih, madjarskih in rumunskih zadev.
Niskozemska. Dne 17. t. m. je vmerl nizkozemski kralj Vilhelm II. Nastopnik njegov Vilhelm III. je bil berž za kralja razglašen in iz Londona na prestol povabljen. —
Rusov je zopet 8000 v Erdelj prišlo, kakor Augsb. Allg. Z. pove. —•
M
Žalovanje deklice.
(Po Šilerju.)
Oblak poganja Čez hrastje se, V travci brega Sedi dekle,
Pode se valovi na moč, na moč, Ona zdiha žalostno v čemo noč, Od joka oblito je Iičce.
„Je sercc umcrlo,
Je prazen svet,
Ne budi dalej
Veselja ga cvet.
Ti sveta, o vzemi otroka zdaj,
Zadosti sim vžila pozemeljski raj
Živela sim in pa ljubila!"
Zastonj ah ! tečejo
Solzičice zdaj,
Ne skliče merličev
Več tožba nazaj;
Povej, kaj tolaži in zdravi serce,
Kadar mile rožce ljubezni zvene,
To jez bognja ti rada dovoljim.
Le pusti solzice, Naj lijejo naj! Naj tožba ne skliče Merliča nazaj;
Ni sreče sladkejši za tužno serce, Kadar mile rožce ljubezni zvene Kot ljubezni zdihi in tožbe.
Franc Cegnar.
Strele z le vam.
(Primorska pravljica.)
Trije bratje grejo neki dan zgodaj na lov. Dolgo časa tavajo po gojzdu, pa le živaliee nc zaslede. Lačni, žejni in trudni sc mislijo lili domu verniti, — kar zagledajo gost dim, ki sc je iz unstran hriba v podnebje valil. In vsi trije jo vdarijo naravnost tem dimu nasprot, nadjaje se ondi kaj okrepčala za-se dobiti. Ko pa iz verh hriba strašno velik oginj v dolini zapazijo, se močno vstrašijo in osterme, viditi krog ogniša silo čudne podobe se po svoje kratkočasovati. Lakota, vedno le hujši, jih sicer sili, se tem bitjem približati; alj strah jih je bilo toljkanj, de sami niso vedli kam se djati. Torej se med seboj posvetjejo ter sklenejo, posamesnim se v dolino podaii.
Srečke odločijo in nar starejši mora v dolino. On se pak vesele družbe poprime in pozabi svojih dveh bratov. Gre potem srednji brat sa njim, in tud on se radostnih tovar-šev okleni in zanemari svojiga brata, ki tako brez vse pomoči ostane. Ta pa svoja brata nasledovati noče in si iše drugač pomagati.
On se verne tedaj, gre in gre po gojzdu naprej, in ne ravno deleč od tistiga hriba zagleda gerniček jagod, ki je pri bistrim studencu rastil. Koj jc bil tam in se nekoliko okrepča. Brez de bi pa za svoja pozabljiva brata kej maral, se vpoli tje, kodar se mu nar bližeje domu zdi.
Puško čez ramo, pa torbo na strani jo maha, kakor gre, čez hribe in dobrave in pride do nekiga kraja, kjer je bilo ležišč levov. Urno in lepo tiho vzame puško, napne petelina ter bližeje pridši ravno zasmoditi ima, ko zapazi de mu lev nič žaliga noče. Marveč lev prav mirno leži ino eno nogo proti njemu moli. Neki tern namreč, ki se mu je bil v nogo zabodil, je levu že del j časa strašne bolečine napravil. Hitro mu ga strele izdere — in kakor zahvaleči se za toliko dobroto, se jame lev tako veselo radovati okoli strelca, de je bilo čuda. Ker je pa bilo strelcu še silo deleč do doma, se on tu noče preveč muditi. Hvaležnost leva je pa bila tolika, de se kar za njim poda, in ga več ne zapusti, ampak on je bil od te dobe naj zvestejši tovarš streleov.
Le malo časa bivši pri strariših se strele z levam na dolgo popotvanje po svetu nameni.
Veliko je hodil in mnoge kraje in mesta sveta ogledoval, kar pride tudi v neko mesto, kjer je bilo vse v černo oblečeno. Gre v go-stilnico in bara gospodarja, čimu bi neki to černo oblačilo bilo?
Odgovori mu gospodar: „Na berdu nad mestam je zmaj (lintvurni), neka neizrekljivo gerda žival, ki ima sedim glav. Timu zmaju mora to mesto vsako leto naj imenitnišo ple-
e p o I i t i š k I «le
menitnico v žertje prinesti, in ako bi se to ne storilo, grozi ta ostudna žival celo mesto raz-djati in vse pokončati. In ravno danes peljajo žalostni mestjani lepolično Amaliko, edinoro-jeniga otroka svojiga visokospoštovaniga grofa, vun z mesta, jo sedmeroglavni gerdobi žertvo-vat. Zato je vse objokano in v černo oblečeno."
Strele z levam, to slišati, se kar nič ne obotavlja, ampak urno vstane in hiti s sojim zvestim tovaršem za neštevilno trumo. Globoko v serce mu sežejo tužni glasovi preblage devičicc, ki je pod nesrečnim bregam od svojiga ljubljeniga mestjanstva slovo jemala. — V čemi kočiji se pelja zdej ona na strahoviti verh, in en sam strezitelj je bil ž njo.
Vsi se vernejo v mesto; — sam strele ne mora sterpeti, de bi po notrajnim nagonu s svojim tovaršem kočijo ne nasledoval.
Strašno se dviguje ognjusna podoba zmaja , vgledavši černo kočijo, ter razpre želno neizmerljivo globoke žrela svojih sedim glav.
Strele to viditi odreveni, pa kmalo se zopet zave in božji vsigamogočnosti se priporo-čivši migne in nadraži leva na zmaja. Lev zarijove de sc vse strese in plane liipama nanj. Grozin boj se vname. Hrum je vstal, ko bi cele gore na kup letele. Ali nazadnje vonder le lev premaga, omaja pošast, ki ga pris-kočivši strele s lovskim nožem tako prehode, de je pri ti priči mertev obležil.
' Iz priserčne zahvalnosti pade zdej pre-blaga Amalika iz svojih dosihmalnih muk se nekoliko prebudi vaj pred strelca na kolena, se mu ko služabnica ponuja, in ga hoče k svojimu očetu peljati, ki naj bi nad njem svojo svečano obljubo spolnih Obljubil je bil namreč on svojo zornolično hčerko z vsim premoženjem vred tistimu podeliti, ki bi jo zamogel od te neizrečene gerdobe oteti. Pa love ji prijazno odgovori: „Zdej se s teboj poročiti ne smem, alj za sedim let, sedim meseov sedim tednov in sedim dni od danes naprej se li tebi povernem in te k darilniku božjimu popeljani." To rekši se on pri nji prav lepo poslovi in se na daljno popotvanje odpravi.
Grofi 11 ja mlada pak s strežiteljem vred se silno vcseliga serca zavoljo te nenadjene otet-be nazaj poda k svojimu (od prevelike žalosti olerpnenimu) očetu.
(Konec sledi.)
JVe leAnzek, tmllAnže se laliko kaj mi uči. ako lc liočc.
Pred kakimi 5 tedni pride v bravnico slovenskiga družtva po kmetiško oblečen mož. Samo da je imel dolgo suknjo, kakor jih vozniki nosijo. „Brez zamere — pravi — če je dovoljeno, bi rad slovanske časopise malo pogledal. Sosebno bi rad vidil serbsk e, liro-vaške, poljske, čeSke in moravske. Slovenske vse poznam." — Z veseljem mu vse pokažem. Pri vsakimu se nekolika časa poinudi. Veseli ga zlasti, pervič čerke svetiga Cirila viditi. še jasneje pa mu lica si-jejo, ko mu nekoliko s takimi čerkami natis-njeniga iz serbski h novin berem. „Lejte si no — reče — saj je skoraj ravno tako, kot hrovaško." „„Brez zamere — ga vprašani — ali razumete po hrovaško."" — „0, razumem. Sim bil že večkrat na Hrovaškini, ko sini po šenico hodil." Še nekoliko sva kremljala. Potem se priporoči. Že po pervim vprašanji sim primoran prostiga človeka za moža prebrisane glave šteti. Še bolj pa ga občudujem zdaj, ko zvem, da ni nikdar v nobeno šolo hodil, ampak da mu jc brat, učenec, že odrašenimu čerke pokazal, da zdaj vse slovenske časopise bere, in da se je po bratovim napeljevanji iz zemljovidov glavne mesta vsih dežel iz glave naučil. — Ni tedaj laž, kar slavni Vodnik od Kraj nc o v poje:
Za uk si prebrisane glave, Pa čedne in terdne postave.
Ta, vsiga spoštovanja vredni mož, se imenuje Janez Pilar iz Vclesoviga.
N.
Knjiga splošnih «lei*£a\\jaiiskih poštar*
§. 174.
Otroci zamorejo tudi pred izpolnenjem štiri in dvajsetiga leta iz očetovske oblasti stopiti, če jih oče z poterjenjem sodnice izrecno izpusti, ali, če dvajseti Ietnimu sinu peljavo lastniga gospodarstva pripusti.
1.
Ce se maloletna hči omoži, pride sicer v obziru svoje osebe pod oblast moža (§. 91 in 92); v obziru na premoženje pa ima oče do nje polnoletnosti pravice in dolžnosti oskerb-nika. Ako mož v času nje maloletnosti vmre, pride taista zopet pod očetovsko oblast.
176.
Ce oče rabo pameti zgubi; če se za za-pravljivca spozna; ali zavoljo kakiga hudodelstva k kazni ječe na več časa, kot eno leto obsodi; če se samovoljno na ptuje izseli; ali če je čez eno leto nepričjoč, brez de bi svoje stanovališe na znanje dal; pride očetovska oblast ob moč, in se postavi varh; ako pak ti zaderžki nehajo, stopi oče zopet v svoje pravice.
177.
Očetje, ki preživlenje in izrejo svojih otrok popolnama zanemarijo, zgubijo očetovsko oblast za vselej.
178.
Proti krivi rabi očetovske oblasti, po kateri se otrok v svojih pravicah žali, ali proti opušenju z taisto združenih dolžnost, zamore ne le otrok sam, ampak vsakteri, komur je to znano, in zlasti naj bližni žlahtniki, sodnico na pomoč poklicati. Sodnica ima predmet pritožbe preiskati, in okolšinam primerne naredbe napraviti.
§. 179.
Osebe, ki se niso slovesno nezakonskimi! stanu obljubile, ino lastnih zakonskih otrok nimajo, zamorejo druge vsinoviti; vsinovniku se pravi volitni oče ali volitna mati, vsinovlen-cu se reče volitni olrok.
%. 180.
Volitni očelji ali volitne matere morajo čez petdeset let stari, in volitni otrok mora nar manj osemnajst let mlaji biti od svojih volilnih staršev.
§. 181.
Ce je otrok maloleten, se vsinovlenje le z dovoljenjem zakonskiga očeta, ali v poman-kanju taistiga le z dovoljenjem matere, varha in sodnice zgodili zamore. Tudi če je otrok polnoleten, njega zakonski oče pa še živ, se tega dovoljenje tirja. Ako se dovoljenje brez zadostniga vzroka odreče, ze zamore rednimu sodniku pritožba prinesti. Z potrebnim dovoljenjem prevideno vsinovlenje se ima deželnimu glavarstvu v poterjenje, in sodnici volitnih staršev in volitniga otroka za vpisanje v sodniške spise predpoložiti.
§. 182.
Bistveni pravni nasledik vsinovlenja je: de vsinovlenc zadobi ime volitniga očeta ali rodovinsko ime volitne matere; obderži pa zraven tudi svoje prejšno rodovinsko ime, in rodovinsko plemenstvo, če mu je vlastno. Ako volitni starši želijo, de bi jim lastno plemenstvo ino gerb na vsinovlenca prešla, se mora dovoljenje deržavniga vladarja prositi.
Med volilnimi starši in volilnim otrokam in njega nasledniki, obstoje, če postava izjeme ne stori, enake pravice kakor med zakonskimi starši in otroci. Volitni oče prevzame očetovsko oblast. Na druge ude rodovine volitnih staršev nema razmera med volitnimi starši in volitnim otrokam nobene moči; volitni otrok pa nasproti tudi ne zgubi pravic svoje lastne rodovine.
§. 184.
Pravice med volitnimi starši in volitnimi otroci se zamorejo z pogodbo drugači odločiti, kolikor se z tem bistveni nasledik vsinovlenja v §. 182. izrečen ne prenaredi, in pravica tretjiga ne dotakne.
§. 185.
Pravna razmera med volitnimi starši in volitnim otrokam se zamore, dokler je volitni otrok maloleten, le z dovoljenjem namestnikov maloletniga in sodnice razdreti. Po vgasnenju pravne razmere med volitnim očelam in volitnim otrokam pride maloleten otrok spet pod oblast zakonskiga očeta.
186.
Pravice in dolžnosti volitnih staršev in volitnih otrok se ne dajo obračati na otroke, ki se le v rejo vzamejo. Taka reja je vsaki-* mu prosta; ako pak stranci hočejo čez to pogodbo skleniti, mora taista od sodnice poter-jena biti, kolikor se pravice rejenca prikratiti, ali njemu posebne dolžnosti naložiti hočejo. Do povračila rejnili potroškov nimajo rejniki nobene pravice.