A A JSL PRILOGA ŠT. 8 VUaSG SICUPMOST gtarfCo- aadC (jjuCtjcma trvosig-fipg« IZ VSEBINE: S DOGOVARJANJE IN SPORAZUMEVANJE 0 PROGRAMIRANJU IN FINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI S PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA # ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV # SKLEP112. SEJE SKUPŠČINE OBČINE # GRADIVO ZA 14. SEJO SKUPŠČINE Poročilo o zaključnem računu občine Ljubljana Moste-Polje # DELEGATI O DELEGATSKEM DELOVANJU KAŠELJSM MOŠT VEČKRAT V NEVARNOSTI - Ali bomo kašeljski most reševali samo s postavljanjem prometnih znakov? se sprašujemo prebivalci tega kraja. Ob odstranjevanju ovir pod mostom se vsakokrat most tudi poškoduje. Zato je vprašljivo, kdaj bo problem kašeljskega mostu rešen - Ciril Zupančič J Dogovarjanje in sporazumevanje o programiranju in financiranju krajevnih skupnosti Osrednja tema tretje skupne seje medobčinskega sveta SZDL m sveta občin ljubljanske regije 16. junija v Kamniku, je bila Omenjena razpravi o predlogu družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje sjmpnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti namenijo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor). Tudi drugim virom in možnostim financiranja in programi-ranja dejavnosti v KS, kijih zlasti opredeluje 74. člen slovenske nstave, je bilo na skupni seji posvečeno več pozornosti, saj nomo morali tudi druge vire jasno konkretizirati, da bi lahko vsaj za prihodnje leto imele oblikovan stabilnejši sistem financiranja v luči nove ustave. Medobčinska konferenca SZDL se je skupaj z vsemi DPO in svetom občin ljubljanske regije že v začetku letošnjega leta z vso odgovornostjo lotila konkretizacije ustavnih načel v zavesti, r3 lahko uspešna rešitev te naloge veliko pripomore k nadaljnji Cepitvi samoupravljanja v krajevni skupnosti, k programi ranju *n tudi uresničevanju programskih nalog v okviru medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja za srednjeročno, pa tudi za dol-goročno obdobje. Menimo, da je prav predlog družbenega dogovora regije in "činski samoupravni sporazumi, ki jih v tem času pripravljajo vseh 13 občinah ljubljanske regije, najbolj realistična konkre-izacija ustavnih načel in kongresnih resolucij ZK Slovenije in •dgoslavije na področju uveljavljanja interesov in potreb delav-združenega dela v krajevni skupnosti. L V čem so glavne značilnosti medobčinskega družbenega aogovora za financiranje KS? - V vseh občinah in v mestu Ljubljana se s tem dogovorom .go ta vij a enoten in usklajen pristop financiranja KS iz sredstev, j namenijo delavci v TOZD, v samoupravnih in drugih de-tr'h skupnostih za zadovoljevanje, uresničevanje skupnih po-eb 03 osnovi srednjeročnih in letnih programov dela KS. lao • ^aVezuje občinske podpisnike, da bodo oblikovali na pod-sdo 12^0(*'šč regijskega družbenega dogovora svoje samoupravne Porazume in v njih opredelili konkretne odnose in medsebojne veznosti z delavci v združenem delu in KS za financiranje pr°gramskih nalog v KS. gr Sredstva združenega dela, namenjena za financiranje pro-u... °v KS, se bodo zbirala na zbirnih računih v občine po Ju bivanja delavcev. rjjT" V vseh občinskih samoupravnih sporazumih se dogovo-0 za približno enake zneske (predlog je za ok. 200 din na tun- ne8a v letu 1976) in da se ta sredstva odvajajo za delavce ^ v občine zunaj ljubljanske regije, dob' SamouPravni sporazumi so veljavni za srednjeročno ob-Z,j 1*> Pri čemer se vsako leto posebej dogovarjamo za višino ^ka na zaposlenega delavca v občini. jej0" Podpisniki občinskih samoupravnih sporazumov oblikuje 0rgan podpisnikov, ki bo spremljal uresničevanje spre-C •* dogovora in sporazuma. 2. Kako smo se v regiji lotili dogovarjanja in do kje smo prišli? Dovolj je bilo razlogov, da smo morali v regiji začeti skupno, organizirano akcijo za financiranje in programiranje dejavnosti v KS. Mnoge krajevne skupnosti, zlasti tiste, ki nimajo velikega števila zaposlenih delavcev, so letos ostale praznih rok in pri nekaterih je celo že začela popuščati volja za izdelavo razvojnih programov KS za obdobje 1976-1980. Ko smo v januarju na medobčinskem posvetu ocenjevali uresničevanje načel, smo ugotovili, da na področju samoupravne in materialne krepitve KS resnično močno zaostajamo niti nismo storili dovolj za ureditev najnujnejših materialnih, investicijskih in kadrovskih pogojev za delo KS in v tem okviru tudi pogojev za delo DPO v območjih KS Ustanovili smo skupno delovno skupino v regiji z nalogo, da pripravi osnutek družbenega dogovora o financiranju KS. Tako je že v februarju letos o osnutku družbenega dogovora razpravljal svet občin, v marcu pa še predsedstvo medobčinske konference SZDL v regiji, ki je osnutek posredovalo v javno razpravo. Osnutek družbenega dogovora, čeprav še pomanjkljiv, je dobil v razpravi vso podporo. Javna razprava je zajela vse občine v regiji. O njem so v nekaterih občinskih skupščinah razpravljali vsi zbori skupščin; še posebej so bili aktivni zbori delegatov KS. Izvršni sveti občinskih skupščin, občinske konference SZDL in njihovi izvršni odbori pa tudi sveti zveze sindi-. katov v občinah in v regiji zavzeto podpirajo predlagane rešitve družbenega dogovora. Zelo aktiven je bil v javni razpravi tudi koordinacijski odbor za krajevne skupnosti pri mestni konferenci SZDL Ljubljana, ki je financiranju krajevne skupnosti posvetil kar tri svoje seje. O družbenem dogovoru so razpravljali na seminarju sekretarjev svetov ZK krajevnih skupnosti vseh ljubljanskih občin, ki ga je konec maja pripravil mestni komite ZKS. Tudi na zadnjem regijskem posvetovanju, ki ga je sklical medobčinski svet ZK za sekretarje obč. kom. ZKS in predsednike izvršnih svetov občinskih skupščin, so bila o družbenem dogovoru za financiranje in programiranje KS sprejeta pomembna stališča. V začetnih razpravah se je pričakovalo, da bo možno ta dogovor uresničiti že v I. polletju leta 1975. Kasneje seje pokazalo, da s tem ni mogoče računati. Realno je pričakovati, da se lahko dogovorimo za ta sistem v letu 1976 oz. za obdobje 1976-1980. 3. Delegati skupne seje medobčinskega sveta SZDL in sveta občin so razpravljali o predlogih, pripombah in dopolnitvah, ki so bile posredovane delovni skupini izjavne razprave o osnutku družbenega dogovora, in upoštevali tele predloge: L da so podpisniki družbenega dogovora le trije nosilci, in sicer: občinska skupščina, obč. konferenca SZDL in obč. svet zveze sindikatov, 2. da se iz družbenega dogovora (in po možnosti tudi iz občinskih samoupravnih sporazumov) izloči obveznost prispevka za kmete. Obveznosti in odnosi kmetov do KS naj se opredelijo znotraj samih KS, 3. da se sredstva izdvajajo tudi za tiste delavce v KS oz. v občine, ki bivajo zunaj ljubljanske regije, 4. da se v programih razvoja KS sofinancirajo tudi dejavnosti ljudskega odpora, družbene samozaščite in civilne zaščite, 5. da krajevne skupnosti v programih dejavnosti zagotavljajo pogoje dela.družbenopolitičnim organizacijam na svojem območju, 6. da bodo KS pravočasno izdelale srednjeročni program razvoja in najkasneje do 1. 12. v tekočem letu tudi letne programe za prihodnje leto, 7. da se je potrebno za sistem, osnove in merila za solidarnostno prelivanje sredstev v občinah vsako leto posebej dogovoriti, 8. da bodo na osnovi družbenega dogovora obč. samoupravni sporazumi po zakonitem postopku sprejeti in podpisani najkasneje do 1. 12. 1975 (Opomba: Zakaj do 31.12. ? Na osnovi veljavnih predpisov imajo pravno veljavo le tisti družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, ki so sklenjeni do 31. 12. v tekočem letu, obveznosti iz njih pa se obračunavajo po zaključnih računih.), 9. da ie regijski družbeni dogovor in občinski samoupravni sporazum veljaven, ko ga podpiše večina podpisnikov, 10. da je treba jasneje opredeliti vire oz. možnosti, iz katerih naj TOZD in OZD izplačujejo namenjene,zneske za KS. Delegati skupne seje so upoštevali vse bistvene predloge in pripombe javne razprave k družbenemu dogovoru, nekaj predlogov pa je takih, kijih bo treba upoštevati pri oblikovanju občinskih samoupravnih sporazumov. Upoštevalo se je tudi stalil, da je ta družbeni dogovor takega pomena in obsega, daje treba pri sprejemanju upoštevati trifazni postopek (delovni načrt, osnutek, predlog). 4. Kako naprej? Sklepi in priporočila skupne seje: Če hočemo, da se pravočasno dogovorimo za družbeni dogovor in samoupravne sporazume v občinah za leto 1976 in za srednjeročno obdobje, potem moramo sprejeti in opraviti tele naloge: 1. Delovna skupina dopolni predlog , družbenega dogovora z vsemi sprejetimi pripombami skupne seje, tako da bi ga lahko medobčinski svet oZDL najkasneje do 5. julija posredoval z obrazložitvijo vred vsem podpisnikom v občinah. 2. Razprava o predlogu družbenega dogovora naj poteka do 5. septembra 1975. Morebitne dodatne predloge in pripohibe iz javne razprave naj vsi posredujejo sekretariatu medobčinskega sveta SZDL najkasneje do 6. septembra 1.1. Če sekretariat ugotovi, da je prišlo na predlog družbenega dogovora več bistvenih pripomb in spreminjevalnih predlogov, skliče ponovno skupno sejo medobčinskega sveta SZDL in sveta občin, da o njih razpravlja in jih uskladi. Če pa ne bo bistvenih dodatnih predlogov, mora sekretariat medobčinskega sveta SZDL posredovati (najkasneje do 15. sept.) podpisnikom predlog družbenega dogovora v sprejem. 3. Po sprejetju predloga družbenega dogovora bo konec septembra t. 1. v Ljubljani pripravljen skupen podpis družbenega dogovora. 4. Poskrbeti moramo, da bodo regijski družbeni dogovor in izhodišča občinskih samoupravnih sporazumov objavljeni v občinskih glasilih. 5. Vso pozornost moramo v tem času usmeriti v pripravo programov srednjeročnega razvoja KS in prioritetnim nalogam v tem okviru za leto 1976. Programske akcije KS morajo biti osnova za samoupravno sporazumevanje z delavci TOZD in drugimi skupnostmi. 6. Občinski samoupravni sporazumi morajo biti podpisani najkasneje do 1. decembra 1975. Zavzeti se moramo, da ti sporazumi ne bodo sestavljeni po istem kopitu, enako za vse občine. V njih naj se upoštevajo le enaka izhodišča regijskega družbenega dogovora, ostali elementi pa naj odražajo posebne pogoje in možnosti, ki jih imamo v posameznih občinah. 7. Uskladiti in poenotiti je treba sistem prelivanja sredstev za delavce, ki bivajo v občinah zunaj posameznih regij na območju Medobčinski svet SZDL je skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in svetom občin ljubljanske regije zadolžen in odgovoren, da spremlja uresničitev sprejetih stališč in priporočil, da stori vse potrebno, da bi krajevnim skupnostim zagotovil za prihodnje obdobje trajnejši sistem programiranja in financiranja skupnih potreb. V Ljubljani, 16. 6. 1975 Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije Predlog družbenega dogovora MEDOBČINSKI SVET SZDL LJUBLJANSKE REGIJE Upoštevajoč skupne potrebe in interese delovnih ljudi in občanov, njihove samoupravne pravice in obveznosti, kijih uresničujejo v temeljnih družbenopolitičnih in samoupravnih skupnostih, določa 74. člen ustave SR Slovenije način financiranja tistih potreb, kijih delovni ljudje in občani zadovoljujejo v svojih krajevnih skupnostih. Za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, na podlagi načrta ir programa razvoja KS ter v skladu s statutom skupnosti in občine združujejo svoja sredstva tudi z delom sredstev, ki jih za zadovoljevanje sk upnih potreb v krajevnih skilpnostih namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in drugih delovnih skupnosti ter drugi udeleženci samoupravnega sporazuma. Da bi se določilo 74. člena ustave SR Slovenije enotneje uresničevalo, predvsem pa, da bi to določilo uresničevali vsi delovni ljudje in občani, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih delovnih skupnostih in samoupravnih organizacijah zunaj območja krajevne skupnosti, v kateri živijo in zadovoljujejo svoje potrebe, , sklenejo občinske skupščine, občinske konference SZDL, občinski sveti zveze sindikatov občin Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Ribnica, Logatec, Vrhnika, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Ccnter, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana Vič-Rudnik ter skupščina mesta Ljubljana, mestna konferenca SZDL Ljubljana, mestni svet zveze sindikatov Ljubljana na podlagi 186. člena in v zvezi s 74. in 143. členom ustave SR Slovenije DRUŽBENI DOGOV OR o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti namenijo delavci v tem eljnih organizacijah.združenega dela, samoupravnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor). 1. člen S tem družbenim dogovorom sc podpisniki dogovorijo, da bodo na območju svojih občin oz. mesta Ljubljana, pobudniki za sklenitev samoupravnih sporazumov. Na osnovi samoupravnega sporazuma sc krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela ter druge sam oupravne organizacije in delovne skupnosti dogovorijo za način zbiranja in uporabo sredstev, ki jih delavci temeljnih organizacij združenega dela in drugi zavezanci samoupravnega sporazuma, skladno s 74. členom ustave SR Slovenije, namenijo za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov v krajevnih skupnostih. Tako dogovorjena in zbrana sredstva se morajo namenjati le za potrebe delovnih ljudi - občanov v kraju bivanja, kijih opredelijo v svojem delovnem programu. 2. člen Podpisniki tega družbenega dogovora se dogovorijo in obvežejo, da bodo postopek za sklenitev sam oupravnih sporazum ov začeli takoj. V samoupravnih sporazumih naj se določi način združevanja sredstev, višino vsakoletnega prispevka ter način delitve sredstev, pri čimer se upošteva; - da bodo življenjski pogoji delovnih ljudi v krajevnih skupnostih odvisni predvsem od rezultatov njihovega lastnega dela, ki jih zavestno in • na samoupravni način usmeijajo v KS, v kateri prebivajo, - da bodo izdelani programi in načrti razvoja krajevnih skupnosti osnova za združevanje in razporejanje sredstev, - da bodo v program ih razvoja KS sofinancirale dejavnosti ljudske obrambe, družbene samozaščite in civilne zaščite, - da bodo programi KS zagotavljali pogoje za delo družbenopolitičnim organizacijam na svojem obm očju, - da bodo krajevne skupnosti na osnovi srednjeročnih programov razvoja sprejele letne programe najkasneje do 1. 12. za prihodnje leto, 7 da bo samoupravni sporazum zagotavljal potrebno vzajemnost in solidarnost financiranja skupnih potreb v krajevnih skupnostih, med ujimi in med delovnim i ljudmi in občani, - da bodo v samoupravnem sporazumu opredeljeni kriteriji in osnove, ki bodo zagotavljale praktično uresničevanje načela vzajemnosti solidarnosti, - da bosta združevanje in delitev na ta način zbranih sredstev potekala po samoupravnih načelih in da bo zbirni račun na ravni občine za ta sredstva pom enil le pretok zbiranja. 3. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma v občini so temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge delovne skupnosti, skupnosti obrt-oikov in drugih samostojnih poklicev in krajevne skupnosti. Sam oupravni sporazum se praviloma sklepa za srednjeročno (petletno obdobje, po dogovoru v samoupravnem sporazumu določenega števila Podpisnikov pa se lahko spremeni tudi poprej. 4. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma se morajo najkasneje do 31. 12. v tekočem letu dogovoriti, kolikšen znesek bodo delavci temeljnih orga-oizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in drugih delovnih skupnosti ter drugih zavezancev samoupravnega sporazuma prispevali za Potrebe krajevnih skupnosti. V letu 1976 se dogovore za najmanj 200 din na zaposlenega delavca. ’a znesek pa se vsako prihodnje leto valorizira v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki. 5. člen Sredstva, ki jih na osnovi tega družbenega dogovora in občinskega s^urioupravncga sporazuma namenijo delavci TOZD in drugih organizacij 'n skupnosti za financiranje programov KS, gredo v breme njihovega dohodka. 6. člen v samoupravni sporazum je treba vnesti določbe, s katerimi se ®meljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije r druge delovne skupnosti zavezujejo, da bodo v sporazumu določeni e* sredstev, namenjen za potrebe krajevnih skupnosti, odvajale po ■ a*djučnem računu, najkasneje do konca prvega četrtletja oz. v roku, ki določen s samoupravnim sporazumom, na posebne zbirne račune. ^ Sredstva za financiranje skupnih potreb delovnih ljudi v krajevnih dpnostih se odvajajo sorazmerno po številu zaposlenih na dan 31. 12. P oteklega leta in po njihovem prebivališču na območju tistih občin oz. . > za katere je sklenjen samoupravni sporazum na podlagi tega u ogovora. Prispevek na zaposlenega se obračunava v višini, kot jo določa 0llPravni sporazum, ki velja na obm očju občine, kjer je sedež .■ooljne organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in ugih delovnih skupnosti ter drugih zavezancev iz samoupravnega 'Potazuma. t 7. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvežejo, da bodo na podlagi 5. člena obračunavali in odvajali prispevek tudi za delavce, ki bivajo v občinah zunaj ljubljanske regije. 8. člen Sorazmerno s prispevkom zaposlenih odvajajo sredstva za financiranje potreb krajevne skupnosti tudi delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in podobne dejavnosti, ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno in drugačno svobodno poklicno dejavnost 9. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma bodo vsako leto posebej sporazumno razporedili sredstva posameznim krajevnim skupnostim in upoštevali prioritetne naloge na podlagi sprejetih programov in načrtov. Hkrati bodo določali ustrezna sredstva za solidarno prelivanje v tiste krajevne skupnosti, ki nimajo niti minimalnih lastnih virov sredstev. O sistemu, osnovah in merilih za solidarnostno prelivanje sredstev, se je potrebno v občinah vsako leto posebej dogovoriti 10. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma se dogovorijo za svoj organ, ki bo spremljal izvajanja samoupravnega sporazuma, zlasti pa: - na podlagi sprejetih programov in načrtov razvoj akrajevne skupnosti pripravi predlog delitve zbranih sredstev in ga da v razpravo vsem podpisnikom; - spremlja in skrbi, da se razdeljena sredstva uporabljajo skladno s samoupravnim sporazumom ter o svojih ugotovitvah redno obvešča vse podpisnike; - daje predloge za urejanje spornih vprašanj, za morebitni postopek pred sodiščem združenega dela Mi pred drugimi organi, ki so pristojni za ugotavljanje kršitev samoupravnega sporazuma; - skrbi za skladnost samoupravnega sporazuma z družbenim dogovo- rom; , - obvešča javnost o realizaciji samoupravnega sporazuma in opravlja še druge naloge, ki mu jih zaupajo podpisniki. 11. člen Podpisniki tega družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo pripravili predloge samoupravnih sporazumov v skladu s tem družbenim dogovorom in si prizadevali, da bodo predloženi samoupravni sporazumi po zakonitem postopku sprejeti in podpisani najkasneje do 1. 12. 1975. 12. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma se glede na specifične potrebe krajevnih skupnosti lahko sporazumejo o kriterijih vzajemnosti in solidarnosti s posebnim samoupravnim sporazumom. 13. člen Ta družbeni dogovor je veljaven, ko ga sprejme in podpiše večina podpisnikov. 14. Člen Podpisniki tega družbenega dogovora se dogovorijo za svoj organ, ki bo spremljal uresničevanje družbenega dogovora v mestu in v občinah ljubljanske regije. 15. člen Ta družbeni dogovor začne veljati takoj, ko ga sprejmejo podpisniki in podpišejo njihovi pooblaščenci Štev.: 01-1/69 Datum: 25. 6. 1975 Podpisniki Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije J S Odgovori na vprašanja delegatov Srečko BIRCEU, delegat KRAJEVNE S URNOSTI ŠTE-PANJSKO NASELJE VPRAŠANJE V zvezi z izgradnjo Štepanjskega naselja in doseljevanjem strank v to naselje postavljam vprašanje zaščite štepanjskega pokopališča, ki postaja otroško igrišče in dirkalna steza za otroke s kolesi. Nad tem se prebivalci Štepanjskega naselja pritožujejo. Nujno je, da se pokopališče zapre z zadnje strani in preprečijo prej navedene stvari. Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Žale je pripravilo naslednji poslovnih površin za to vrsto obrti, ki je zelo stvaren, pa bo potrebno opozoriti načrtovalce, da zagotovijo primerne projekte. DELEGACIJA SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV VPRAŠANJE Glede na to, da je bil pred časom ukinjen sklad za pospeševanje trgovine, gostinstva in obrti, želimo pojasnilo, kako so se ali se bodo porabila sredstva tega sklada, ki se še vedno stekajo iz vračajočih se posojil. Hkrati menimo, da bi tudi v bodoče kazalo podpirati posebno uslužnostno obrt, za katero vemo, da vedno bolj zaostaja za vse bolj naraščajočimi potrebami. ODGOVOR: O usodi Štepanjskega pokopališča bo potrebno zaradi novonastale situacije čimprej nekaj odločiti. Zaradi splošnega pomanjkanja pokopališkega prostora bi bilo neumestno, da to pokopališče, ki ima novih prostorov še dovolj za 2 do 3 leta, zapremo za pokopavanje. V takem primeru bi namreč lahko po 30 letih mirovanja pokopališče spremeriili v park. Če pa upoštevamo tudi naraščanje zanimanja za krematorij, potem lahko to pokopališče še dolgo časa služi tudi za shranjevanje žar in za pokopavanje v obstoječe grobove. Tako bomo prisiljeni le provizorično zapreti pokopališče z zadnje strani, poostriti čuvajsko službo in še letos izdelati načrt za postavitev zidane ograje ter skrbeti za ostalo dokumentacijo, da bi lahko v prihodnjem letu ograjo tudi zidali. Miran BORKO, delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI KODELJEVO VPRAŠANJE Naša delegacija je nezadovoljna z dvema odgovoroma, ki sta navedena na vprašanja delegatov z 8. zasedanja skupščine občine. Prvo vprašanje je bilo v zvezi s projektiranjem objektov družbene prehrane v raznih soseskah, drugo pa v zvezi s Štepanj-skim naseljem, z gradnjo trgovskih objektov. Poudaril bi predvsem drugo vprašanje, ki je zelo podrobno obrazloženo — po projektu, na koncu pa je zapisana žalostna ugotovitev, da ni urejeno vprašanje financiranja takih objektov. Sodimo, da je s tem anulirana rešitev problema, kar pa ni prav, saj danes živi v Štepanjskem naselju že precej prebivalcev, ki pritiskajo že na tako majhne kapacitete trgovine na Kodeljevem. Želimo odgovor, ki bo časovno in po obsegu zajel predvideno gradnjo trgovskih objektov. Oddelek za gospodarstvo je pripravil naslednji ODGOVOR: Odgovor delegatu krajevne skupnosti Štepanjsko naselje je obravnaval izgradnjo spremljajočih objektov za osnovno preskrbo občanov te nastajajoče stanovanjske soseske in je bil sestavljen na osnovi takratne situacije. Tedaj res še ni bUa znana dokončna struktura financiranja izgradnje trgovskega centra ob Litijski cesti, medtem ko je sedaj na ravni mestne skupščine ta problem razčiščen in je dogovorjen način financiranja izgradnje tega trgovskega centra osnovne preskrbe, ki ga bo gradilo trgovsko podjetje EMONA. Tudi razgovori med poslovnim združenjem IMOS, investitorjem EMONO in Ljubljanskim urbanističnim zavodom so se pravkar uspešno končali in so usklajeni interesi prizadetih. Kot resnejši problem financiranja je bilo nakazano financiranje izgradnje objektov obrtne dejavnosti, ki so v taki soseski prav tako nujni. Samoupravna stanovanjska skupnost, ki v naši občini že deluje, se je vključila tudi v reševanje te problematike. Trenutno je aktualen predlog, da bi izgradnjo lokalov za storitveno oziroma uslužnostno obrt financirala samoupravna stanovanjska skupnost, ki bi z uporabniki teh lokalov sklepala najemne pogodbe. Na tak način pridobivanja Oddelek za gospodarstvo je pripravil naslednji ODGOVOR: Sklad za pospeševanje gostinstva, obrti in trgovine v občini Ljubljana Moste-Polje je bil ukinjen z odlokom o prenehanju nekaterih skladov občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bil sprejet na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1975. Ta odlok je bil sprejet na osnovi ugotovitve, da z 31. 12. 1974 po zakonu prenehajo delovati skladi, ustanovljeni pri družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74). Sredstva, s katerimi je sklad razpolagal po zaključnem računu za leto 1974, so namensko prenesena v novoosnovano razvojno gospodarsko skupnost občine Ljubljana Moste-Polje. Po priporočilih občinske skupščine, sprejetih na podlagi potreb in možnosti, naj bi se ta sredstva usmerjala predvsem v modernizacijo in večanje poslovnih površin maloprodajne trgovine v posameznih Krajevnih skupnostih. Kreditiranje razvoja uslužnostne obrti je v bodoče zagotovljeno prek banke na podlagi družbenega dogovora o kreditiranju malega gospodarstva. Podpisnik tega dogovora, ki omogoča storitveni obrti najemanje investicijskih sredstev pod ugodnejšimi pogoji, je tudi naša občinska skupščina. VPRAŠANJE Zakaj še ni urejeno plačevanje prispevkov od osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, posameznim interesnim skupnostim. Obrtniki še ne vemo, kam bi nakazovali denar. Kolikor dlje to ne bo urejeno, toliko težje bo kasneje plačati zaostanke. V drugih občinah je to urejeno in želimo, da se tudi v naši občini to čimprej uredi, saj si ni mogoče zamisliti, da interesna skupnost tega denarja ne bi rabila. Davčna uprava je pripravila naslednji ODGOVOR: 20. člen zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in pla- hi morala te prispevke pobirati posebna njihova strokovna služba. Tudi če bi bila taka služba formirana, bi morala davčna uprava glede pobiranja teh prispevkov opravljati še veliko nalog, kot npr. ugotavljati in tej službi sporočati višine prispevnih osnov, voditi potrebne evidence in podobno. Glede na to je bil dne 26. maja 1975 med prizadetimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in našo davčno upravo sklenjen dogovor o pobiranju teh prispevkov, tako da bo vse prispevke v letu 1975 pobirala davčna služba, o čemer so tudi že bili obveščeni vsi zasebni delodajalci. VPRAŠANJE Tudi samostojni obrtniki plačujemo znatna sredstva v solida -nostni stanovanjski sklad. Kot nam je znano, doslej ni še nihče od delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih v naši občini, dobil stanovanje od tega sklada. Zakon pa določa, da se de X. 6 sredstev vrača tja, od koder prihajajo. Zato bi radi tudi glede tega vedeli, kdaj in koliko delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, bo deležno stanovanj tega sklada. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Mo-ste-Polje je pripravila naslednji ODGOVOR: Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana nas je obvestila, da so v prvi tranši delitve solidarnostnih stanovanj bili upoštevani tudi delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, in sicer 8 po številu, ki dobijo stanovanja v Štepanjskem naselju. Poleg tega je solidarnostni stanovanjski sklad za območje ljubljanskih občin dodeljeval delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih, tudi individualne kredite za nakup etažnih stanovanj. Pripominjamo, da se sredstva stanovanjskega prispevka zasebnih delodajalcev knjižijo posebej in uporabljajo za nakup stanovanj za delavce z nizkimi dohodki in za individualne kredite po ključu 55:45 v korist nakupa stanovanj. Dušan ROZMAN, delegat DPZ VPRAŠANJE V krajevni skupnosti Kodeljevo je bila pred kratkim podana °cena stanja naše trgovine s posebnim poudarkom na prekupčevalce, ki se pojavljajo na tržnicah. Prekupčevalci kupujejo pri družbenih podjetjih blago po nižjih cenah in ga nato na tržnicah prodajajo po znatno višjih cenah, celo pod firmami družbenih podjetij (Emona, Sadje zelenjava). Občani sprašujejo, kako je to možno in če pristojni organi opravljajo nadzor na tržnicah. . Skupščina mesta Ljubljana, uprava za inšpekcijske službe, inšpektorat za tržno, gozdarsko in kmetijsko inšpekcijo Ljubljana so pripravili naslednji ODGOVOR: Na območju ljubljanskih občin, to je na vseh živilskih trgih tet dislociranih prodajnih mestih, tržna inšpekcija vedno pre-Sanja prekupčevalce s sadjem in zelenjavo. Ti prekupčevalci imajo od svojih upravnih organov, to je občinskih skupščin potrdila, da so proizvajalci kmetijskih pridelkov. Inšpekcijski 0rgan je v nekaterih primerih ugotovil, da niso vsi kmetijski proizvajalci, ampak so med njimi tudi taki, ki prekupčujejo z V dopisu navajate, da prekupčevalci prodajajo na tržnici pod firmo družbenih podjetij Emona in Sadje zelenjava. Tega dejstva mspekcijski organ ni ugotovil. ------... v.----. v tržnem redu, ki velja bmočju mesta Ljubljana, je uprava živilskih trgov odgovorna, 3 vlada na živilskih trgih red. Po določilih 45. člena citiranega °dloka, lahko uprava živilskih trgov odpove uporabo prodajnega rtlesta tistim prodajalcem, ki kršijo določila tržnega reda. R°bi DOLORENZO, delegat DPZ . Vprašanje Zanima me razdeljevanje stanovanj iz solidarnostnega sklada ?cde na določeno prioritetno listo. V našem podjetju Emona mamo na prioritetni listi 5 delavcev okrog petega, desetega in e8a na 70. mestu. Znani pa so nam primeri, da so dobili anovanja delavci z višjimi številkami na prioritetni listi. jj^moupravna stanovanjska skupnost Ljubljana, odbor za ^•beno pomoč, je pripravila naslednji ODGOVOR: > , ^OZD Emona je na potrjen prednostni listi solidarnostne Jelk- $est ose^’ ‘n sicer; M31!)3 Vidic, Ivan Golup, Jože Kali “fa Javornik, Anica Ozmec ter Antonija Mars. v st i byienovanih je Jelka Javornik dobila dvosobno stanovati l°lpnici SO-1 Štepanjskega naselja v katero se sedaj stanoval šele vseljujejo, Antonija Mars pa bo dobila ključe enosobnega stanovanja 9. julija. Ostali štirje upravičenci bodo prejeli stanovanja - razen tovariša Goluba, ki mu je namenjena večja stanovanjska enota za njegovo 15-člansko družino v objektu BO-3, ki trenutno še ni vseljiv in kjer imamo kupljenih 78 različnih stanovanjskih enot. Pripominjamo, da pri razdeljevanju stanovanj ne moremo povsem spoštovati zaporednih številk upravičencev, ker moramo "razdeliti stanovanja glede na površino, ki pripada posameznemu upravičencu. Stanovanj pa ne predajajo po našem vrstnem redu. Od skupnega števila 403 enote, za katerih razdelitev je pristojna naša služba, smo do 7. julija 1975 vselili 237 enot. Leopold KOS, delegat DPZ VPRAŠANJE Krajevna skupnost Nove Jarše je hotela s postopkom pridobiti kos zemljišča, ki leži med Jarško cesto v uvozu s Šmartin-ske ceste, torej v sklopu celotnega zemljišča, ki ga obravnava moje vprašanje. Ta kos bi splanirali, posejali s travo in naredili prepotrebne rekreacijske prostore za mladino z zahodnega dela Novih Jarš, ker tam ni nobenega otroškega igrišča. Istočasno pa bi bil kulturneje urejen ta kompleks. Krajevna skupnost Šmartno ob Savi nam je v novembru 1974 ponudila veliko zemljišče ob Savi, ki bi ga lahko uporabili vrtičkarji, ki sedaj kmetujejo na omenjenem kompleksu zemlje. Predel med Pokopališko in Jarško cesto, ki ga na jugu omejuje Šmartinska cesta, na severu Žale, je komunalno neurejen. Gre za zemljišče, ki ga uporabljajo vrtičkarji in dva zasebna vrtnarja. Vendar ti uporabniki ne dajo ničesar za kulturen in hortikulturno urejen videz in je pogled na to zemljišče podoben zemljišču po efenzivi; poseben „okras“ so barake. Kdo je lastnik tega zemljišča, kdo pobira najemnino, koliko denarja je to in koliko je vseh vrtičkaijev? Kakšna je kvadratura zemljišča? Ali je za ta predel oziroma zemljišče že narejen kak načrt, ki rešuje kompleks s stališča splošnega družbenega pomena v okviru mesta ali občine? Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji ODGOVOR: Predel med Pokopališko in Jarško cesto, ki ga na jugu omejuje Šmartinska cesta, na severu pa Žale, je zemljiškoknjižno delno čista družbena lastnina, delno pa je družbena lastnina še v uporabi bivših lastnikov zemljišč. Zemljišče družbene lastnine, na katerem ima pravico uporabe občina oz. sklad za nakup in oddajo stavbnih zemljišč, meri 33.084 kvad. m. Od tega 9840 kvad. m oddaja neposredno upravni organ skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 75 zakupnikom za letno zakupnino 1.464,50 dinarjev. Ostalih 23.244 kvad. m je sklad za nakup in oddajo stavbnih zemljišč pridobil od bivših lastnikov v lanskem letu, na zemljiščih pa je 122 zakupnikov, s katerimi bo sedaj po pooblastilu sklada sklenilo zakupne pogodbe podjetje Soseska. Zakupne pogodbe je moč razdreti v rokih, ki so navedeni v pogodbi in s katerimi so stranke ob sklenitvi seznanjene. Po generalnem urbanističnem planu — podrobnem urbanističnem načrtu* mestnega dela občine Ljubljana Moste-Polje (Glasnik 6/66) - je na tem zemljišču predvideno važno prometno vozlišče. Torej je cestni rezervat bodoče regionalne ceste s smeri severovzhod, ki diagonalno preseka navedeno območje in se na njem združi z Linhartovo cesto oz. njenim podaljškom in s Šmartinsko cesto v izvennivojskem vozlišču. Poleg tega teče na tem območju daljnovod 111 KV, na njem pa je tudi RTP Moste. VPRAŠANJE Z novo RATC v Mostah smo dobili ok. 4.000 novih telefonskih priključkov. Zaradi stalnih vprašanj občanov, kdaj bodo dobili telefone v Mostah, Zeleni jami, Novih Jaršah in Polju ter na Kodeljevem sta krajevna skupnost Moste in Nove Jarše postavili nekaj vprašanj Podjetju za ptt promet v Ljubljani. Dobili so odgovore, ki pa so zaradi konkretnih vprašanj občanov pomanjkljivi in naj to podjetje odgovori na naslednja vprašanja: - koliko novih telefonskih priključkov je od števila 4000 dobila občina Moste-Polje in koliko občina Center, — koliko novih priključkov oz. telefonov je bilo montiranih od svečane otvoritve nove centrale do danes po navedenih krajevnih skupnostih in — v čem je zapreka, da telefone tako počasi priključujejo in kdaj bo delo končano. Podjetje za PTT promet Ljubljana je pripravilo naslednji ODGOVOR: Od novih 4000 telefonskih priključkov v RATC Moste smo do danes vključili v promet skoraj vse priključke (ostalo je le ok. 30 prostih številk). Vse številke smo priključili izključno v občini Moste-Polje, tj. na področju Most, Kodeljevega in Novih Jarš. Področje Zelene jame spada v ATC II (Cigaletova), kjer imamo proste telefonske številke. Ker pa izgradnja telefonskega omrežja v Zeleni jami ni končana, ne moremo pričeti z vključevanjem. Polje ima svojo telefonsko centralo, ki pa je v glavnem zasedena. Potrebna bo izgradnja nove centrale in telefonskega omrežja. Iz navedenih podatkov lahko sklepate, da smo proste telefonske številke v Mostah izredno hitro razdelili. Z razpoložljivimi kapacitetami 4000 številk seveda nismo mogli zadovoljiti vseh, ki bodo pač morali počakati nove povečave. VPRAŠANJE V Novih Jaršah je nastal tako imenovani politični problem zaradi neurejene okolice novih blokov S-6 do 11 in možnosti parkiranja osebnih vozil. Občani trdijo, da jim je bilo ob sklepanju pogodb za nakup stanovanj povedano, da je ureditev okolice in parkirišč urejeno povsem dmgače, kot se to ureja sedaj. Edina dovozna polje še vedno makadamska, neosvetljena in občani hodijo po blatu. Parkirišče za 91 avtomobilov je napravljeno ob cesti in med novogradnjo, kar bo otežkočalo nadzor in povečevalo možnosti kraje. Ker je osebnih avtomobilov nad 200, je problem, kam avto parkirati. Delno je ta problem , „rešil“ sklep izvršnega sveta z dne 6. 2. 1975, ki pa na pobudo predsednikov hišnih svetov, da se skliče sestanek s predstavniki Gradisa, Soseske, izvršnega sveta in Ljubljanskega urbanističnega zavoda, ni uspel. Sestanka z dne 17. 4. 1975 se namreč ni udeležil nihče od povabljenih in so tako predlogi krajevne skupnosti ter občanov, da se parkirišča uredijo dodatno ob igriščih, padli v vodo. Občani pa grozijo, češ da se jih vleče za nos in da njihova pobuda ni obravnavana ter da nimajo kaj početi pri sodelovanju s krajevno skupnostjo in pri samoupravi v stanovanjskih hišah. LUZ - Ljubljanski urbanistični zavod — Ljubljana je pripravil naslednji ODGOVOR: Dajemo naslednja pojasnila in stališča: 1. Prvotni zazidalni načrt za zazidalni otok MS 12/1 Nove Jarše (od zazidalnih zasnov do dokumentacije za realizacijo), ki je prešel vse faze obravnavanja in sprjemania, je služil kot osnova za izdajo ustreznih lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Ta načrt je predvideval dve suterenski garaži med objektoma S 8 in S 9 ter objekti Sl in S 5. Parkirni prostor za 276 osebnih avtomobilov je bil lociran na južni strani predvidene bločne zazidave, v podaljšku objektov S 8 in S 9. 2. Med gradnjo stanovanjskih blokov in vzporedno z izdelavo zazidalnega načrta za MS 12/2 je prišlo na pobudo pristojnih družbenopolitičnih organov do predloga delne spremembe prvotnega zazidalnega načrta v naslednjem: - predvidene atrijske hiše na južnem delu se opustijo in na-dom estijo z blokovno zazidavo višine P + 4, - predvidene suterenske garaže se zaradi visoke cene ne realizirajo in se rešujejo v sklopu zazidalnega načrta za MS 12/2. 3. S spremembo zazidalnega načrta, ki ga je potrdila SO Ljubljana Moste-Polje, se je morala spremeniti tudi lokacija parkirnih prostorov, ki niso več v neposredni bližini blokov S 8 in S 9, temveč so delno locirani ob južnem robu naselja (srednja razdalja od blokov S 8 in S 9 je 150 m), delno pa v MS 12/2. 4. Znano nam je, da se pripravlja dokončna rešitev za podjetje Vesna film, ki naj bi predvidoma ostalo na sedanji lokaciji, a na primerno zmanjšanem kompleksu. Ce bo do takšne rešitve prišlo, bosta odpadla od nadaljnje realizacije bloka S 1 in S 3. V tem primeru obstaja možnost, da se parkirni prostori podaljšajo do peš poti, ki povezuje v smeri V—Z predvideni stanovanjski blok S 4 s severnim delom vzgoj-novarstvenega zavoda. Pri taki rešitvi bi se moralo tudi predvideno igrišče za igre z žogo pomakniti proti jugu. SOSESKA, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana, pa je pripravilo naslednji ODGOVOR: O istem vprašanju je bil konec leta 1974 na KS Nove Jarše sestanek s stanovalci omenjenih stanovanjskih blokov. Ta sestanek je vodil Leopold Kos. Sestanka sta se udeležila dva predstavnika Gradisa, dva predstavnika SOSESKE in načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve SO Ljubljana Moste-Polje. Ti predstavniki so stanovalcem pojasnili vsa vprašanja v zvezi s to problematiko. Ne glede na ta pojasnila dajemo ponovno naše mnenje: Stanovanja v soseski MS 12/1 Nove Jarše gradi GIP Gradis že vrsto let ko stanovanja za tržišče. Po sklepu skupščine mesta Ljubljana je v okviru šestnajstih sosesk tudi soseska Nove Jarše določena kot prioritetna soseska. SOSESKI ni znano, kakšna določila glede parkirišč je Gradis vnašal v pogodbe o nakupu stanovanj. Prvotni zazidalni načrt soseske MS 12/1 je bil po-tijen 23. 12. 1971. Taje res predvideval parkirne prostore nekoliko bliže stanovanjskim objektom, bil pa je na predlog Gradisa spremenjen oz. modificiran. Javna razgrnitev spremembe zazidalnega načrta je bila v času od 18. 4. do 17. 5. 1974 na SO Ljubljana Moste-Polje. Obrazložitev, zakaj je prišlo do spremembe zazidalnega načrta, je podana v materialu zazidalnega načrta. Med razgrnitvijo so predstavniki LUZ kot izdelovalca zazidalnega načrta, SOSESKE in SO Moste-Polje predstavnikom KS Nove Jarše podrobno obrazločili spremembe in jim odgovorih na vsa vprašanja. S predloženo spremembo so se strinjali. Bilo je enajst predstavnikov KS, med njimi je bil tudi tovariš Kos. Ta razgovor je bil dne 15. 5. 1974 (glej knjigo pripomb). Sprememba zazidalnega načrta je bila potrjena dne 20. 6.1974 na SO Ljubljana Moste-Polje. Podrobnejša obrazložitev glede števila in lokacije parkirnih prostorov je v odgovoru LUZ kot avtorja zazidalnega načrta soseske MS 12/2 in MS 12/1. Zaradi spremembe zazidalnega načrta in problematike v zvezi z Vesna filmom je v letu 1974 prišlo do kasnitve urejanja zunanje ureditve. Spomladi leta 1975 je SOSESKA dokončala vso zunanjo ureditev, ki jo je bilo glede na dinamiko gradnje stanovanjskih objektov možno izvajati (dovozne ceste, peš poti, parkirni prostori, zelenice in cestna razsvetljava). Ugotavljamo, da je zgrajeni parkirni prostor vseskozi prazen in da občani parkirajo tik ob objektih na severni strani in na platojih pred vhodi v zgradbe. Vsi omenjeni občani lahko od avtobusne postaje in trgovine pridejo do stanovanj po asfaltnih cestah in poteh. Severna stran omenjenih objektov je urejena le v makadamu. Po zazidalnem načrtu soseske MS 12/2 je predvidena v smeri Šmartinska — Jarška cesta osrednja pešpot ined soseskama MS 12/1 in MS 12/2. To bo možno med soseskam* MS 12/1 in MS 12/2 zgraditi v dokončni izvedbi šele vzporedno z izgradnjo soseske MS 12/2. Predvidoma jeseni bo dograjen objekt S 12 in bo takrat tudi dokončno urejena okolica tega objekta. Po dograditvi objektov S 13 — S 16 bodo zgrajeni tudi parkirni prostori v dokončnem številu oz. obsegu. Predvidevamo, da bo v mesecu juliju 75 dokončno rešeno vprašanje Vesna filma, tako da se bo mogoče lotiti dokončne sprememb® predvidenih stanovanjskih objektov na zemljišču Vesna filma ifl nato izgradnje objektov S 1 - S 5. Šele takrat bo tudi dokončno urejena vsa soseska MS 12/1. Predlog spremembe glede Vesna filma bo obravnavan pred dokončno odločitvijo na vaši KS. . Glede sestanka z dne 17. 4. 1975 naj povemo, daje 5U SESKA res prejela vabilo, vendar šele okoli 12. ure istega dne-Ko smo spraševali ostale pvabljene, so sporočili, da vabila sploh niso prejeli, tako da se pooblaščeni predstavnik SOSESKE m mogel pripraviti in se v tako kratkem času udeležiti tako p°* f membnega razgovora. SOSESKA je pripravljena kadarkoli priti na ustrezni sestanek in pojasniti svoje stališče, seveda po predhodnem pravočasnem vabilu. VPRAŠANJE Tako imenovane občinske straže oziroma komunalni redarji so nujno potrebni. Kdaj misli strokovna služba občine konkretneje reševati ta problem in kakšni so predlogi? Naloge takega redarja"- stražarja so jasne, le da krajevna skupnost nima sredstev za financiranje. Menimo, da bi za območje občine trenutno zadostovala namestitev pet redarjev, ki pa bi morali biti mobilni in učinkoviti. Sedaj ima občina baje le enega, katerega skrb so divja odlagališča smeti in črne gradnje. Sicer pa ga v Novih Jaršah in marsikje drugje dosedaj nismo videli. Odsek za kom unalne zadeve je pripravil naslednji ODGOVOR: Kakšne so naloge komunalnega redarja, smo podrobno obrazložili že v enem izmed odgovorov na delegatsko vprašanje. O namestitvi komunalnih redarjev ne odloča strokovna služba občine, temveč poda le mnenje. Strokovna služba meni, da bi za sedanje potrebe in naloge zadostoval en ali največ dva komunalna redarja. Nadalje pa bi bilo potrebno doseči večje sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. Ob tej priliki naprošamo zastopnike krajevnih skupnosti, da svoje želje sporočijo na tukajšnji oddelek za gradbene in komunalne zadeve, da bomo komunalnega redarja usmerjali tudi k reševanju problemov posameznih krajevnih skupnosti. VPRAŠANJE Kdaj misli postaja milice Moste pričeti s permanentnim nadzorom voznega režima v naselju Nove Jarše ter proti nepravilno parkiranim vozilom (med njimi je precej avtobusov in kamionov) oziroma proti voznikom ukrepati? . Krajevna skupnost meni, da pomanjkanje miličnikov ni tak problem, saj ima vsako naselje tako imenovanega varnostnika -miličnika in bi ta lahko sistmatičrio, dan za dnem reševal tudi ta problem, ko je naselje komunalno opremljeno in je možna »obdelava11 posameznih ulic. Postaja milice Moste je pripravila naslednji ODGOVOR: Miličniki postaje milice Ljubljana-Moste občasno nadzirajo promet v Novih Jaršah. V prvem polletju letošnjega leta smo v tem naselju zelo velikokrat ukrepali proti kršilcem cestnoprometnih predpisov. Zaradi pomanjkanja miličnikov in obsežnosti drugih važnejših nalog pa sedaj še ne obstaja možnost prema-nentnega nadzora prometa v tej krajevni skupnosti. Prometna signalizacija v Novih Jaršah je še neurejena. Priporočamo, da komisija za komunalna vprašanja pri tej krajevni skupnosti obravnava ta problem skupaj s pristojnimi službami. Pri reševanju teh prometnih vprašanj smo vam pripravljeni pomagati. Za urejanje in nadzor mirujočega prometa - nepravilno parkirana vozila, parkiranje na pločnikih in zelenicah in vožnja po zelenicah - bi bilo možno angažirati komunalne redarje. Priporočamo, da skupščina oziroma pristojne službe preučijo to možnost za izboljšanje prometne varnosti. DELEGAT KRAJEVNE SKUPNOSTI ZELENA JAMA VPRAŠANJE Kaj so pristojne službe ukrenile za ureditev prometa v križi-*ču Pokopališke in Kavčičeve ulice, kjer so bile samo v mesecu ^aju letos tri težke nesreče? Ponovno sprašujemo in prosimo, d,a se nam sporoči, kaj je z ureditvijo končnega postajališča Viatorja na križišču Kavčičeve in Rožiče ve ulice, ki je skrajno neprimerno in ogroža druge udeležence v prometu. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil nasled- ODGOVOR: predvidena in je vprašanje, ali bo ta rekonstrukcija v bližnji perspektivi tudi izvedena. Na iniciativo krajevne skupnosti Nove Jarše je v teku postopek za spremembo oziroma preusmeritev proge avtobusnega mestnega prometa št. 2 in 4. S predlagano spremembo bi občani krajevne skupnosti Nove Jarše dobili boljšo prometno povezavo s centrom Most, katere sedaj nimajo. Dokončna odločitev bo podana v septembru ali oktobru 1975. Če bo s predlogom spremembe soglašala tudi krajevna skupnost Zelena jama, razširitev postajališča na Kavčičevi ulici ne bo potrebna, ker bo obstoječe obračališče za spremenjeno progo zadostovalo. Vitomir ČEHOVIN, delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI MOSTE VPRAŠANJE Vprašanje Slavke Jerman v zvezi z odstopanjem od zazidalnega načrta v zazidalnem otoku MS 1 ni bilo postavljeno zaradi odmikov v metraži, pač pa smo prepričani, da je razgrnjeni zazidalni načrt predvideval drugačne rešitve, kot je sedanja mikrolokacija, zlasti namembnost objektov. Za te spremembe želimo odgovor. Pripominjamo tudi, da bi m orali misliti na morebitno razširitev trgovine Mercator, ki nikakor ne zadošča za potrebe občanov. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji ODGOVOR: Zazidalni načrt št. Ul-203/1969 - LUZ, april 1969,ki urbanistično urejuje del zazidalnega otoka MS 1 — center Most, je predvidel naslednje objekte: stanovanjsko-trgovski objekt, veleblagovnico (kot razširitev obstoječega Mercatorja), lekarno, tržnico, pošto, gostinski lokal in kino dvorano. Od tega sta zgrajena stanovanjsko-trgovski objekt in pošta, v gradnji pa sta objekta Ljubljanske banke in SDK ter Vele tekstila. Spremembo namembnosti lekarne v banko in spremembo namembnosti gostinskega lokala v SDK in Vele tekstil je potrdila posebna komisija, ki jo je imenoval in s sklepom potrdil svet za komunalo, urbanizem in stanovanjsko gospodarstvo skupščine občine Ljubljana M os te-Polje. Lekarno gradijo v neposredni bližini v velikem stanovanjskem bloku. Sicer pa je omenjeni zazidalni načrt kakor tudi vsi drugi veljavni urbanistični dokumenti na pogled vsem občanom in oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. VPRAŠANJE Odgovor Soseske v zvezi z nadomestnim stanovanjem za stranko Pogačnik se nam zdi tog in birokratski in najbrž predstavlja za mater - samohranilko, ki je zaposlena v M ostali, preselitev v 7 km oddaljene Koseze nemajhen problem. S tem v zvezi razširjamo vprašanje še z naslednjim: vogalna hiša Rojčeva - Proletarska je bila predvidena za rušenje in so zato že izselili večino strank. Gradbeno podjetje Pionirje v to hišo vselilo svoje delavce. Kdo je dovolil, da se hiša, predvidena za rušenje, spremeni v samski dom? Pripominjamo, da so se zelo poslabšale higienske razmere, ker delavci opravljajo malo potrebo pred okni Mercatorjeve kuhinje in razbijajo steklenice, predvsem pa dajejo opazke na mimoidoče. Soseska, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana, je pripravilo naslednji ODGOVO R: Trditve glede preselitve stranke Pogačnik niso točne in so bile že večkrat napačno podane, kar lahko potrdi tudi stranka sama. Za Pogačnikovo je rezervirano enosobno stanovanje v Š tepanjskem naselju, na vselitev še čakamo. Vogalno hišo Rojčeva — Proletarska smo oddali Pionirju na podlagi sporazuma z dne 8. 4. 1974, in sicer za uporabo v gradbiščne namene. Hiše ni mogoče rušiti prej, dokler ni v celoti izpraznjena. Stranke se selijo postopoma, da pa ne bi prišlo do nasilnih vselitev, smo izpraznjene prostore raje oddali Pionirju. Glede higienskih razmer pa opozorite sanitarno in komunalno inšpekcijo. Gradbeno podjetje PIONIR Novo mesto — TOZD Gradbeni sektor Ljubljana je pripravilo naslednji ODGOVOR: SGP Pionir Novo mesto - TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, Partizanska 19, je dne 9. 4. 1974 sklenilo sporazum s Sosesko, podjetjem za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad-Moste. Iz 3. in 4. člena om enjenega sporazuma so razvidne medsebojne obvez nosti glede izpraznitve in rušenja hiš. Pripominjamo, da v hiši na Proletarski ul, stanujejo še dve stranki, ki čakata na izselitev. Dostavljamo sporazum. VPRAŠANJE V zvezi z odgovorom glede gradnje tiskarne Jožeta Moškriča pripominjamo, da sedanjih prebivalcev takrat sploh ni bilo (leta 1968 so se šele pričeli naseljevati) in niso mogli dajati pripomb v fazi javne razgrnitve. Ali je možno, da z gradnjb začno po 7 letih od razgrnitve, ne da bi predhodno bila dana možnost občanom dajati pripombe in mnenja? Bojimo se, da ne bo ponovno prišlo do primera Toplarne, kjer je bil najprej zgrajen stanovanjski blok in šele nato Toplarna, sedaj pa tečejo tožbe pred sodiščem zaradi hrupa, umazanije in onesnaževanja okolja. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji ODGOVOR: Zazidalni načrt je urbanistični dokuem nt, ki časovno ni omejen in njegova veljavnost traja do potrditve novega urbanističnega dokumenta za isto območje. Posamezni predvidene objekte pa zgradijo takrat, ko si investitor med drugim tudi z dokazilom o zagotovljenih finančnih sredstvih, pridobi gradbeno dovoljenje. Glede gradnje tiskarne Jožeta Moškriča sije investitor pred izgradnjo gradbenega dovoljenja pridobil vsa potrebna soglasja organov in komunalnih organizacij k lokaciji objekta in k projektu (Uprave za ljudsko obrambo, požarne in sanitarne inšpekcije, Kanalizacije, Plinarne, Mestnega vodovoda, Komunalne energetike, Elektro Ljubljana in drugih). VPRAŠANJE Kdo je odgovoren, da še ni porušena hiša na Zaloški št. 81, iz katere so predčasno že izselili stanovalce, sedaj (ra se je nanovo priselilo 6 strank z majhnimi otroki? Hiša je v tako slabem stanju, da predstavlja nevarnost za življenje ljudi. S tem v zvezi prosimo pisni odgovor Soseske, ki ga je obljubila poslati na odborniško vprašanje v prejšnjem sklicu skupščine. Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Soseska, Ljubljana, je pripravilo naslednji ODGOVOR: Glede rušitve hiše na Zaloški št. 81, je vse razvidno iz zapisnika sestanka dne 17. 6. 1975 na občini pri tovarišu načelniku inž. Žnidaršiču. Prosimo, da izvršnemu svetu posredujete orne njeni zapisnik. Zapisnik o sestanku dedičev objekta na Zaloški c. 81, Danice in Adolfa Zupančič ter Staneta Marenčiča, sestavljen dne 17. 6. 1975 na oddelku za gradbene in komunalne zadeve občine Ljubljana Moste-Polje, Prisotni: Dediči Danica in Adolf Zupančič in Stane M a-renčič, za Sosesko Ida Hren, za upravo inšpekcijskih služb gradbeni inšpektor Mitja Prinčič, za občino Ljubljana Moste-Polje inž. Julijan Žnidaršič in Breda Kalabič. Za vzdrževanje je dolžan skrbeti lastnik stavbe. V.zemljiške knjigo vpisani lastnic je umrl in teče zapuščinska razprava. Inž. Žnidaršič pojasni, da je do sestanka prišlo na vabilo oddelka za gradbene in komunalne zadeve, kije bil obveščen, da se je porušilo ostrešje objekta na Zaloški 81. Sestanek je bil sklican z namenom, da se celotni objekt proda Soseski in poruši. Predstavnica Soseske je pojasnila, da je Soseska že delala popis prebivalcev stavbe in opozorila, da lastnikom oziroma bo- dočim dedičem ni bilo prepovedano vzdrževanje objekta, saj je vzdrževanje nujno - ne samo tekoče, ampak tudi investicijsko, če je to zaradi stanja objekta potrebno. V večjem objektu bivajo tri stranke, v manjšem pa dve. Od teh imajo le tri stranke odločbe, s katerim jim je bila dodeljena stanovanjska pravica in zanje bo stanovanje zagotovila Soseska. Ostale stranke naj izseli tisti, ki jih je vselil. Predstavnica Soseske je nadalje predlagala, da se pri sodišču pospeši razpis dedne obravnave, ker bo postopek lažje voditi z znanim lastnikom. Zakonca Zupančič soglasno predlagata, da se na objektu popravi strešna konstrukcija in se ga pokrije. Tovariš Marenčič pa izjavi svoje mnenje, daje utemeljena rušitev objekta. Med sestankom si je gradbeni inšpektor ogledal objekt in izjavil, da se ga ne da več rešiti, ker so stene popolnoma vlažne. S popravilom ostrešja pa bi bil objekt le zavarovan. Po preučitvi mnenja gradbenega inšpektorja je tovariš Marenčič ponovno soglašal z rušitvijo, zakonca Zupančič pa sta izjavila, da se bosta posvetovala z advokatom v sredo in potem ustrezno ukrepala. Gradbeni inšpektorje dediče opozoril, da so dolžni poskrbeti za stranko na podstrešju, ki je v življenjski nevarnosti in streho takoj zavarovati oziroma popraviti. Zaradi polomljene strehe je namreč objekt življenjsko nevaren, večji del pa zaradi vlage za bivanje neprimeren. Predstavnica Soseske je izjavila, da se bo Soseska lotila rešitve problema, ko bodo izseljeni vsi podnajemniki, medtem ko bo strankam, ki imajo odločbe o dodelitvi stanovanjske pravice, Soseska sama nudila druga stanovanja. V nadaljevanju sestanka sta zakonca Zupančič izjavila, da pristajata na- rušenje objekta in zagotovila, da bosta izselila tiste podnajemnike, ki sta jih onadva sprejela, medtem ko predstavnica Soseske vstraja, da se iz objekta izselijo vse druge stranke -razen tistih, ki jih je dolžna izseliti Soseska, tj. tiste, ki imajo odločbe, ter ena stranka v objektu Rozmanova 2, ki je bila vseljena še, ko je bil živ lastnik objekta. Sestanek je bil zaključen s sklepom, da se bodoči dediči dogovore in s Sosesko sklenejo o rušitvi objekta in o izselitvi strank. Predstavnica Soseske izjavi, da Soseska ne prevzame nikakršne odgovornosti za življenjsko nevarnost, ker je že 4 leta poskušala doseči soglasje dedičev in odkup. Gradbeni inšpektor zahteva, da se objekt zavaruje toliko, da ne bo ogroženo življenje ljudi. To delo mora biti opravljeno takoj. Pristojni občinski upravni organ bo izdal smiselno odločbo; pritožba ne zadrži izvršitve. Strankam je bil zapisnik predan in nimajo pripomb, VPRAŠANJE Na vprašanje Slavke Jerman, kije bilo posredovano samoupravni stanovanjski skupščini občine Ljubljana Moste-Polje v zvezi z zbranimi stanarinami po posameznih hišah, želimo, da se da odgovor tam, kjer je bilo vprašanje postavljeno, to je na zasedanju skupščine, oziroma naj bo odgovor objavljen v Delegatski tribuni NS. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila naslednji ODGOVOR: Informacija o problematiki, ki jo zajema gornje vprašanje,je bila posredovana delegatom naše skupščine na zadnji seji skupščine dne 25.6. 1975, in to v zvezi s sprejemom sklepa o delitvi stanarin za leto 1975. Na podlagi dogovora vseh občinskih stanovanjskih skupnosti bo stanovanjska skupnost Ljubljana prek novoustanovljenega podjetja Staninvest posredovala vsem hišnim svetom okrožnico, v kateri so prikazani procentualni odnosi, ki so iz stanarine določeni za tekoče vzdrževanje - 20 %, za investicijsko vzdrževanje — 40,7 %, am ortizacijo - 20,7 % ter za ostale pogodbene in zakonske obveznosti - 3,7 %, kot tudi za stroške upravljanja SSS - 2,2 % in Staninvesta - 12,7 %. Iz zgoraj prikazane delitve stanarine je razvidno, da bo za tekoče vzdrževanje na razpolago hišnim svetom 20,0% od pobrane stanarine in da bodo ta sredstva v najkrajšem času prenesena na računske knjižice oz. žiro račune hišnim svetom. Prenesena bodo tudi sredstva, ki so ostala neporabljena po zaključ- it) nem računu za leto 1974. Če posamične hiše izkazujejo primanjkljaj pri tekočem vzdrževanju, ki pa ni nastal po krivdi hišnega sveta, bo začetni saldo za leto 1975 enak ničli. Vendar bo to izjemen ukrep, ki ga ne bo mogoče ponoviti. Sredstva, določena od stanarin za investicijsko vzdrževanje (40,7 %), so določena za izvajanje vzdrževalnih del na stanovanjskih objektih in se prelivajo po načelu solidarnosti. Znano je, da je v novih hišah teh del razmeroma malo, da pa zahteva vzdrževanje starejših hiš ogromna sredstva, ki jih stanarina v teh hišah ne pokriva. Ker morajo biti stanovalci seznanjeni s tem, kako se uporabljajo sredstva iz stanarin, bodo o načrtu investicijskega vzdrževanja razpravljali zbori stanovalcev tako v hišah kot tudi v krajevnih skupnostih. Na teh zborih bodo odločali o prioritetnem redu investicijsko-vzdrževalnih del in šele tako usklajeni načrt bo obravnavala in sprejemala skupščina naše skupnosti. Jože JORDAN, delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI ZALOG VPRAŠANJE V krajevni skupnosti Zalog je postalo vprašanje vzgoje in varstva predšolskih in mlajših šoloobveznih otrok zelo pereče -kljub novemu vzgojnovarstvenemu zavodu. Povečan tempo gradnje stanovanj ta problem še povečuje, saj je trenutno vloženih 140 prošenj za sprejem otrok v vzgojnovarstveni zavod, ki pa bo lahko letos sprejel le 17 otrok. Krajevna skupnost Zalog je v ta namen že poslala Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu ustrezne zahteve za spremembo zazidalnega načrta, zbira podatke o stroških za dograditev prepotrebnih prostorov pri obstoječem vzgojnovarstvenem zavodu ter o m ožnostih za zagotovitev potrebnih sredstev. Meni, da ne more biti prvi in edini reševalec tega vprašanja krajevna skupnost Zalog in zato se obrača na skupščino občine z zahtevo, da pri LUZ doseže čim prejšnjo odločitev o možnosti povečanja obstoječega vzgojnovarstvenega zavoda in da pomaga krajevni skupnosti oziroma prevzame glavni del odgovornosti za rešitev tega vprašanja. Na območju krajevne skupnosti Zalog gradijo v okviru soseske MS-11 stanovanjske bloke in vrstne hiše, vendar brez zaklo- Znano nam je, da lahko investitor plača 2-odstotni prispevek °d vrednosti stanovanjskega objekta, zaklonišča pa mu zato ni potrebno graditi. vprašanje 1. Zakaj se tak način ne uporablja tudi pri objektih javnega Pomena (trgovine, šole, VVZ itd.), kjer morajo zaklonišča obvezno graditi? 2. Kam se steka na tak način zbrani denar? 3. Kako se tako zbrani denar za zaklonišča potem uporabi? 4. /Koliko tega denarja vrnejo krajevni skupnosti? Oddelek za splošne zadeve in skupne službe je pripravil naslednji ODGOVOR: Izvršni Svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je sprejel izvod vloge, naslovljene na LUZ, za določitev lokacije novogradnje VVZ Zalog. Problem s tem ne bo rešen, ker v proračunu občine in finančnem načrtu interesne skupnosti ni finančnih sredstev. Najcenejša rešitev bo z nakupom stanovanja v stanovanjskih blokih. Ko b‘o prostor pripravljen, bo SIS za izobraževanje zagotovila sredstva za osnovno dejavnost novih oddelkov. Odlok mestne skupščine določa obvezno gradnjo zaklonišč pri novogradnjah šol in VVZ. Drugi investitorji plačujejo prispevek v poseben sklad pri mestni skupščini. Z zbranim denarjem gradijo zaklonišča v Ljubljani po sprejetem programu. Lokacije teh zaklonišč občini niso znane. Zbrana sredstva so strogo namenska in krajevne skupnosti pri tem niso udeležene. VI. KON FERENCA DELEGACIJ Združene papirnice Ljubljana Vevče VPRAŠANJE Delegati VI. konference smo na sestanku dne 30. 5. 1975 obravnavali problem zagotovitve finančnih sredstev za zdravstveno varstvo kmetov in njihovih družinskih članov v letu 1975. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, daje finančna sredstva v ta namen m ožno zagotoviti samo še v letošnjem letu. Zanima nas mišljenje izvršnega sveta glede bodočega financiranja, oziroma kakšno obliko financiranja predlaga? Služba za kadrovske in organizacijske zadeve je pripravila naslednji ODGOVOR: Sklep o zagotovitvi sredstev za zdravstveno zavarovanje kmetov višinskih predelov je sprejela skupščina občine Ljubljana Moste-Polje s pripombo, da je potrebno za leto 1976 poiskati , drugačen način tega financiranja. Na delegatsko vprašanje, kakšen bo ta način, je v tem trenutku še težko odgovoriti. Problem bo rešen med obravnavo o splošni in skupni porabi za leto 1976, ko se bo potrebno dogovoriti, ali to pomoč krije SIS za zdravstveno zavarovanje, oziroma v kakšni višini še proračun občine. Sklepi 12. seje skupščine Na dvanajsti seji je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje dne 14. junija in zbor združenega dela ter zbor krajevni! SkuPnosti dne 26. junija) obravnavala in sklepala o naslednjem *• Potrditev samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samo uPravnih interesnih skupnosti SKLEP a) Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje potrjuje samo Pravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skup n°sti v občini, in sicer: samoupravno interesno skupnost za otroško varstvo, vanj samouPravno interesn° skupnost za vzgojo in izobraže " samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje, ~ samoupravno interesno skupnost za socialno skrbstvo, — samoupravno kulturno skupnost in — samoupravno komunalno zdravstveno skupnost s pripombami, kot so bile navedene v Delegatski tribuni, prilogi Naše skupnosti. b) Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so odgovorne, da sporazume pravnoveljavno dopolnijo s pripombami skupščine občine in jih uskladijo z določili zakonov o ustanovitvi posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. 2. Poročilo o zaključnem računu davkov in prispevkov občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 SKLEP Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje potrjuje zaključni račun davkov in prispevkov občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 ter sprejema podano poročilo. 3. Finančni načrt sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ za leto 1975 in gradnja šestih učilnic pri osnovni šoli Štepanjsko naselje: SKLEP a) Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema finančni načrt sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgoj-novarstvenih zavodov za leto 1975. b) Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje soglaša z izgradnjo 6 dodatnih učilnic pri osnovni šoli Štepanjsko naselje. c) Občina Ljubljana Moste-Polje najame premostitveno posojilo za gradnjo učilnic iz 2. alinee sklepa ter skupaj s samoupravno interesno skupnostjo za vzgojo in izobraževanje prevzame obveznosti za vračilo posojila v letih 1976/1977. č) Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da sklene ustrezne pogodbe, potrebne za to gradnjo. 4. Poročilo o urejanju stavbnih zemljišč za leto 1974 in program urejanja stavbnih zemljišč za leto 1975 občine Ljubljana Moste-Polje SKLEP Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s poročilom in programom, ki ga je predložilo podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Soseska in s stališči ter predlogi, ki jih je podal izvršni svet skupščine občine. 5. Ugotovite splošnega interesa za zemljišče v KO Slape SKLEP Sprejme se odločba o javnem interesu za zemljišča v k. o. Slape, kot so bila predlagana s predlogom odločbe 6. Odlok o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani in skupna lista za sodnike združenega dela ljubljanske regije SKLEP a) Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v predloženem besedilu. b) Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema skupno listo za sodnike združenega dela v predloženem besedilu s tem, da izloča iz liste kandidata Dušana DOLINARJA. 7. Sklep o povračilih izgubljenega osebnega dohodka in drugih stroškov delegatom za zasedanja na zborih skupščine občine in na drugih njenih telesih SKLEP Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o povračilu izgubljenega osebnega dohodka in drugih stroškov delegatom za zasedanja na zborih skupščine in na drugih njenih telesih. GRADIVO ZA 14. SEJO SKUPŠČINE Poročilo o zaključnem računu občine PREDLOG Na podlagi 15. člena odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljana (Uradni list SRS, štev. 3/75), ter 11. člena odloka o ustanovitvi cestnega sklada (Glasnik štev. 62/62), 12. člena odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje (Uradni list SRS, št. 10/70, 1/74), 11. člena odloka o ustanovitvi sklada za financiranje razvoja družbenega standarda (Uradni list SRS, št. 12/66, 20/72), 4. člena odloka o ustanovitvi sklada za štipendiranje učencev in študentov (Uradni list SRS, št 39/74) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne . . . sprejela SKLEP o potrditvi zaključnih računov skladov za leto 1974 1. Potrdijo se zaključni računi: 1. Prispevka za uporabo mestnega zemljišča, dohodkov, ki izkazuje izdatkov presežkov dohodkov nad izdatki din 3,182.427,83 2,788.727,50 393.700,33 2. občinskega cestnega sklada, ki izkazuje: dohodkov izdatkov presežek dohodkov nad izdatki 3. sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje, ki izkazuje: dohodkov izdatkov presežek dohodkov nad izdatki 4. sklada za pospeševanje gostinstva, obrti in trgovine, ki izkazuje: dohodkov izdatkov presežek dohodkov nad izdatki 5. sklada za financiranje razvoja družbenega standarda, ki izkazuje: dohodkov izdatkov presežek dohodkov nad izdatki 6. sklada za štipendiranje učencev in študentov, ki izkazuje dohodkov izdatkov presežek dohodkov nad izdatki 5,500.059,68 4,324.586,65 1,175.473,03 603.276,20 603.207,70 68,50 1,461.901,83 220.426,70 1,241.475,13 4,263.269,13 1,399.829,35 2,863.439,78 523.588.35 79.945,00 443.643.35 Ta sklep velja takoj. 2. PREDLOG Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS št. 25/74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne .„. sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 ■ l.člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: Dohodke 40,625.089,20 din Izdatke 38,431.126,85 din Presežek dohodkov nad izdatki 2,193.962,35 din 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 2,193.962,35 dinje izvzet iz proračunske porabe občine in je odveden na skupni račun sredstev za solidarnost na področju splošne porabe občin v Sloveniji. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: Dohodke 886.980,31 din Izdatke 361.597,45 din Presežek dohodkov nad izdatki 525.382,86 din 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 525.382,86 dinarjev se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1975. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu „ POROČILO K ZAKLJUČNEMU RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1974 SPLOŠNO Predlog zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 je sestavljen po določbah'35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74) in navodila o sestavljanju zaključnega računa proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Proračun občine je bil sprejet na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1974 (Ur. 1. SRS, št. 18/74), sprememba proračuna pa na 6. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. 12. 1974 (Ur. 1. SRS, št. 5/75). Z rebalansom proračuna se je povečala dovoljena poraba za leto 1974 tudi zaradi izpolnjenega pogoja iz 10. člena posebnega družbenega dogovora o višini splošne porabe v občinah SR Slovenije v letu 1974, ki dovoljuje občinam s 83 % izteijavo davkov po stanju 15. 12. 1974 povečanje proračunske porabe. IZVRŠITEV PRORAČUNA Izvrševanje proračuna občine Ljubljana Moste-Polje je bilo v letu 1974 podaljšano do konca januarja 1975 na podlagi zakona o ukrepih za zagotovitev dogovorjene ravni splošne porabe v ■ občinah za leto 1974 (Ur. 1. SRS, št. 39/74), ki v 6. členu določa, da lahko občine glede na doseženo izteijavo davkov občanov v skladu s posebnim družbenim dogovorom spremenijo proračun za leto 1974 najkasneje do 20. januaija 1975. Ta sredstva pa se razporejajo med uporabnike do 31. januarja 1975. Predvideni in realizirani proračunski dohodki znašajo po vrstah in razporejeni po namenih za leto 1974: Prvotni Spreme- njeni Realiza- Indeks OPIS plan plan cija 4:2 4:3 Dohodki Razpored 36.881 38.440 40.625 110 106 dohodkov Presežek 36.881 38.440 38.431 2.194 104 100 ZAKLJUČNI RAČUN O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1974 Obl. doh. DOHODEK Znesek v din Doseženo Št.gl. namena RAZPORED DOHODKOV Znesek v din 1 Davek na dohodek In 01 Dejavnost organov družbeno- davek iz osebnih dohodkov 20.472,938 političnih skupnosti 9,633.474 2. Prometni davki, davek na 03 Dejavnost družbenopolitičnih premoženje in na dohodke organizacij in društev 2,296.700 od premoženja 19,409.125 04 Negospodarske investicije 9,974.658 3. Takse 560.695 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 36.492 6. Dohodki upravnih organov 08 Socialno skrbstvo 4,985.978 7 in razni drugi dohodki 169.031 09 Zdravstveno varstvo 1,530.799 Dohodki od drugih družbeno- 10 Komunalna dejavnost 5,504.966 političnih skupnesti 13.300 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 2,275.694 16 Intervencije v gospodarstvu 1,260.799 • 17 Tekoča proračunska režem 525.449 18 Krediti, vezana in izločena .—__ sredstva 406.118 Presežek dohodkov nad izdatki 2,193.962 ^Kup a J 40.625.089 SKUPAJ 40,625.089 Proračunski dohodki v preteklem letu so bili 10% višji od prvotno planiranih in 6 % od spremenjenega plana. Razlika med realiziranimi dohodki in dejansko porabo znaša 2,193.962 din, ki se prenese v republiški proračun za izvedbo solidarnosti med občinami v republiki v letu 1975. Družbeni dogovor o programiranju nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno oorabo za leto 1974 v Ljubljani (Ur. 1. SRS, št. 21/74) v 12. členu določa, da se proračuni občin in mesta v Ljubljani za leto 1974 glede usklajevanja splošne porabe občin v SR Sloveniji štejejo kot celota. Dovoljena poraba po posebnem družbenem dogovoru v višini splošne porabe v občinah v letu 1974 (Ur. 1. SRS, št. 33/74) ter aneksu k temu dogovoru (Ur. 1. SRS, št. je izračunana skupno za celotno Ljubljano. V.okviru ljubljanske bilance pa znaša dovoljena poraba za našo občino (po prenosih na samoupravne interesne skupnosti, izločitvi prispevka za uporabo mestnega zemljišča, premije za požarno zavarovanje ter obveznosti do sklada TIS za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov) 33,377.000 din. Ta dovoljena poraba se sme povečati za namenska republiška dopolnilna sredstva za priznavalnine kmetom-borcem v višini 13.300 din ter za din 1,049.500 zaradi dosežene 83 % izterjave davkov v Ljubljani kot to določa 4. člen odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 (Ur. 1. SRS, št. 5/75). S to korekturo znaša dovoljena poraba za leto 1974 38,439.800 din. DOHODKI PRORAČUNA Predvideni in realizirani proračunski dohodki znašajo po virih za leto 1974: v 000 din Vrsta OPIS Prvotni SŠ prem en jeni Realizacija Indeks 5:3 5:4 2 2 3 4 5 6 1. Davki iz OD in na dohodek 14.063 17.104 20.473 146 120 2. Prometni da vek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 19.294 18.964 19.409 101 102 3. Takse 256 500 561 21$ 112 4. Dohodki upravnih or-, ganov in razni drugi dohodki 120 100 169 141 169 5. Dohodki od drugih družb, političnih skupnosti 3.148 1.772 13 0,4 0,7 SKUPAJ 36.881 38.440 40.625 110 106 od tega: lastni dohodki 33.733 36.668 40.612 120 111 Realizacija lastnih dohodkov proračuna je bila glede na prvotni plan za 20 % večja in glede nad rebalans 11 %. Predvideni dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti za financiranje dovoljene porabe v preteklem letu niso bili realizirani, ker so bili lastni dohodki proračuna občine zadostni za financiranje predvidenih izdatkov. Strukturno razmerje po vrstah dohodkov je bilo v primerjavi z ostvaritvijo dohodkov leta 1973 naslednje: v 000 din Vrsta OPIS Realizacija 1973 Realizacija 1974 Struktura v % 1973 1974 1. Davek iz OD in na dohodek 30.685 20.473 * 70,0 50,4 2. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 4.7 06 19.409 10,7 47,8 3. Takse 35 561 - M 6. Dohodki upravnih org. in razni drugi dohodki 8.181 169 18,7 0,4 7. Dopolnilna sredstva 216 13 0,5 - SKUPAJ 43.823 40.625 100,0 100,0 V letu 1973 se je občinski proračun financiral pretežno iz davkov na osebni dohodek lin na dohodek, v letu 1974 pa so med viri dohodkov na prv m mestu prometni davki in davki na premoženje. V letu 1973 so bili izjemoma visoki dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki, ki izvirajo iz razlike v ceni zalog kave. V letu 1974 so isti dohodki dosegli le 2 % realizacije preteklega leta. PRORAČUNSKI IZDATKI Razporeditev proračunskih izdatkov je po glavnih namenih naslednje: _______________________v 000 din ^r" OPIS Prvotni Spremenjeni plan in virmani Realizacija Indeks 3:1 3:2 1 2 3 01 Dejav. or ganov DPS 9.218 9.634 9.633 105 100 02 Dejavnost družb.pol. org.in društev 2.001 2.297 2.297 115 100 04 Negospodarske investicije 8.311 9.975 9.975 120 100 07 Kulturnopros vet. dejavnost 43 37 36 84 100 08 Socialno skrbstvo 4.891 4.991 4.986 102 100 09 Zdravstveno varstvo 1.373 , 1.531 1.531 111 100 10 Komunalna dejavnost 5.505 5.505 5.505 100 100 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 2.278 2.278 2.276 100 100 16 Intervencije v gospodarstvu 1.261 1.2611 1.261 . 100 100 17 Tekoča proračunska rezerva in obvez. iz prejšnjih let 1.631 525 525 32 100 18 Rezervni sklad 369 406 406 110 100 SKUPAJ 36.881 38.440 38.431 104 100 V primerjavi s prvotnim planom se je najbolj povečala poraba za negospodarske Investicije ter dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev, čeprav je v absolutnem znesku povečanje v glavnem namenu 01 večje ocj slednjega. V strukturi izdatkov pa so v primerjavi z letom 1973 nastale naslednje sprememabe: Glav. Realizacija Struktura v % nam. 197 3 1974 1973 1974 01 Dejavnost organov DPS 6.775 9.633 17,3 25,1 03 Dejavnost družbenopolit. organizacij injf društev 2.804 2.297 7,2 6,0 04 Negospodarske investicije 11.480 9.975 29,3 26,0 07 Kulturnoprosvetna dejavnost l.p88 36 2,8 0,1 Izobraževanje in vzgoja 1.690 - 4,4 - 08 Socialno skrbstvo 3.686 4.986 9,4 12,9 09 Zdravstveno vasrstvo 1.069 1.531 2,7 4,0 10 Komunalna dejavnost 3.815 5.505 9,7 14,3 11 Dejavnost KS 1.883 2.276 4,8 5,9 16 Intervencije v gosp. 3.846 1.261 9,8 3,3 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 598 526 1,5 1,3 18 Rezervni sklad 436 406 1,1 1,1 # SKUPAJ 39.170 S8.431 100,0 100,0 Od tega: splošna poraba 10.613 12.861 27 ,1 33,5 skup.poraba 17.077 15.595 43,6 40,6 investicije 1*J480 9.975 29,3 26,0 S prenašanjem zadev na samoupravne interesne skupnosti se niža struktura izdatkov za skupno porabo, z zmanjševanjem dohodkov pa se nižajo tudi izdatki za investicije. Izdatki za splošno porabo pa so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 21 %. NERAZPOREJENI DOHODKI - TEKOČA REZERVA S proračunom občine je bila od prvotnega plana tekoča rezerva zvišana od din 1.621.500 na din 2.042.289. Poraba je bila izvršena 100% in to z virmani din 1,518.945 in s porabo 523,344 din. O porabi tekoče rezerve je po 10. členu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 (Uradni list SRS, štev. 5/75) odločil izvršni svet. REZERVNI SKLAD Rezervni sklad občine Ljubljana Moste-Polje je imel v letu 1974 886.980 din dohodkov, od tega je bilo 483.080 din prenesenih sredstev iz preteklega leta. - < Sredstva so bila porabljena v višini 361.597 din za odpravo posledic elementarnih nezgod in sicer: 1. potres na Kozjanskem 150.000 2. suša 23.600 3. poplave 187.937 Skupaj 361.597 f Neporabljena sredstva dne 31. 12. 1974 znašajo 525.383 din, prenešene obveznosti po sklepu skupščine občine Ljubljana Mo-ste-Polje z dne 26. 11. 1974 za odpravo posledic poplav pa znašajo 100.063 din, tako da je dejanski saldo neporabljenih sredstev rezervnega sklada občine le 425320 din. SREDSTVA ZA REDNO DEJAVNOST UPRAVNEGA ORGANA / Za financiranje redne dejavnosti upravnega organa skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1974 je bilo v proračunu zagotovljenih 6,569.400 din. S temi sredstvi je upravni organ v skladu s samoupravnim sporazumom samostojno razpolagal v okviru finančnega načrta. Iz zaključnega računa upravnega organa za leto 1974 je razvidno, da je upravni organ razpolagal z naslednjimi sredstvi: sredstva proračuna 6,569.400 - drugi dohodki 192.416 Skupaj 6,761.816 Upravni organ je razpoložljiva sredstva s finančnim načrtom in zaključnim računom za leto 1974 razporedil in porabil za naslednje namene: - osebni dohodki 4,587.509 ~ materialni stroški 1,204.014 ~ delitev po zaključnem računu in za sklade 970.293 Skupaj 6,761.816 PREGLED KREDITNIH OBVEZNOSTI OBČINE Po stanju 31. 12. 1974 ima občine Ljubljana Moste-Polje naslednje obveznosti: Zdravstvo 6.289 1 2.640 Socialno skrbstvo 776.820 93.372 Telesnovzgojna dejavnost 644.062 652.718 Dejavnost državnih organov 80.241 10.982 SKUPAJ 14.383.474 1,999.939 RAZPOREDITEV PRESEŽENIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV IZ LETA 1 974 Presežek dohodkov nad izdatki v letu 1974 v višini 2.193.962 din je izvzet iz proračunske porabe občine in je odveden na skupni račun za izvedbo solidarnosti med občinami v Sloveniji. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 30. seji dne 26. marca 1975 določil predlog zaključnega računa proračuna in rezervnega sklada za leto 1974 ter ju predlagal v predpisanem roku službi družbenega knjigovodstva. V času od 9. junija do 16. junija 1975 je finančna inšpekcija službe družbenega knjigovodstva pregledala finančno in materialno poslovanje proračuna, posebnih računov in rezervnega sklada občine in ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Zato je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 41. seji dne 11. julija 1975 sprejel predlog zaključnega računa proračuna in rezervnega sklada občine in predlaga skupščini občine, da predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 sprejme. DOVOLJENA PORABA 1974 Realizacija ^9.171 Prenosi na samoupravne interesne skupnosti 3.848 Prispevek za mestno zemljišče 2,368 OSNOVA 1973 32.955 Stanje Letna DEJAVNOST 31.12.1974 anuiteta Stanovanjska dejavnost 6,082.231 363.470 Komunalna dejavnost 3,580.902 504.421 Šolstvo 3,156.399 357.928 Sklad TIS 2.660 Požarna premija 219 Čista osnova 1973 30.076 Dovoljena poraba 1974 37.377 t ) Delegati o delegatskem delovanju 2. julija so se delegati šeste konference delegacij za zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje zbrali na razgovor o svojem delu. Šesto konferenco sestavljajo temeljne delegacije Papirnice Vevče, Zime in Državne založbe, ki ima v občini Moste-Polje skladišče. To je bil prvi sestanek te konference delegatov, namenjen razgovoru in izmenjavi izkušenj v delegatskem delovanju. Zato so povabili tudi predsednike delavskih svetov, osnovnih organizacij sindikata, sekre-taije ZK in predstavnike skupščine občine. ‘V uvodu sta predsednik konference delegacij Franc Jozel in predsednik zbora združenega dela Ljubo Zabukovec orisala namen sestanka in enoletne izkušnje iz delovanja temeljnih delegacij, nakar se je razvil sproščen tovariški razgovor. Že v začetku so delegati ugotovili veliko prednost delegatskega sistema, ki pa taja tudi veliko skrbnega in prizadevnega dela, še posebno družbenopolitičnih organizacij v kolektivih in v občini, da se bo uveljavil v vseh družbenih razsežnostih in kvalitetah, kot smo ga začrtali z ustavnimi določili. Prav za družbenopolitične organizacije so delegati obžalovali, da niso nadaljevale z aktivnostjo pri uveljavljanju delegatskih odnosov v taki meri kot ob volitvah in konstituiranju delegacij. Zato - kot kaže praksi po dobrem letu delovanja — nekatere temeljne delegacije še niso uspele v svojih delovnih kolektivih vzpostaviti pravega stika. Temeljna delegacija delovne organizacije Žima npr. tega ne čuti, ker je tesno povezana z notranjim samoupravnim in političnim delovanjem. Z delegacijo sodelujejo strokovne službe, kot tudi predsedniki samoupravnih organov in organizacij. Nimajo tehničnih težav pri delovanju in tudi informirani so. Res je, da je Žima manjši kolektiv, ki je tudi prostorsko združen, je pa že dejstvo, da so se pogovora udeležili tudi predstavniki DS, ZK in sindikata, pa tudi direktor - dokaz, ki prepričuje, da so v tem kolektivu delegatsko delovanje vzeli za svojo pravico in dolžnost. Drugače je s temeljno delegacijo obrata Državne založbe, ki je le manjši obrat, ni TOZD, dislociran in tudi drugače odmaknjen od svojega matičnega podjetja. Ti delegati nimajo povezave s svojo delovno organizacijo in zato tudi ne morejo prenašati njenih interesov. Premajhno povezavo s kolektivom pa so ugotovili tudi delegati Papirnice. Niso jih še „vzeli za svoje11. Zato je težko prenašati v skupščino stališča, ki naj bodo resničen odraz delovnega kolektiva. V nadaljevanju so se delegati najdlje zadržali pri informiranju in izobraževanju delegatov. Predvsem težko čakajo na obljubljeno izobraževanje, ki bo vsaj v osnovah usposobilo delegata, da bo lahko sodeloval. Po njihovem pa je treba usposobiti tudi vse strokovne službe, ki pripravljajo gradiva za seje skupščine, da ga bodo znale pripraviti razumljivega in kratkega, brez Stode za kakovost. Če delegatov ne bomo izobraževali in gradiva pisali razumljivejše, ne bomo dosegli temeljnega cilja delegatskega delovanja. Materiale bodo obdelovale le manjše skupine ali posamezniki, ki bodo tako z lahkoto uveljavili svoj vpliv. Praksa je tudi že pokazala na močno težnjo, da bi na seje skupščine pošiljali večino iste delegate, kar je tudi posledica neusposabljanja delegatov. Delegati so menili, da so občinske organizacije dolžne izobraževanje čimprej organizirati, in to z enakim programom za vse delegate. O informiranju delegatov so dali podobne kritične ugotovitve: treba je doseči, da bo delegatska tribuna pri občinskem glasilu prinašala gradivo za vse točke dnevnega reda, pravočasno, redno in razumljivo, da bodo delegati in vsi občani informirani tudi o sklepih preteklih sej in o uresničevanju sklepov. Bolj pa bi morali izkoristiti tudi informativne sisteme v samih delovnih organizacijah. Ob zaključku so ugotovili, da so taki razgovori koristni in da jih je treba organizirati v vseh drugih konferencah. Seveda pa nikakor ne smejo biti odsotne družbenopolitične organizacije - kot v tem primeru - še primerneje pa bi bilo, da bi take razgovore z zaključiti in sklepi organizirale one same ali dale pobude zanje. SLAVKO GERLICA