Iz naše stanovske organizacije. Iz poverjeništva UJU v Ljubljani. III. seja ožiega sosveta UJU poverj. Ljubllana. dne 7- februaf a 1923. Navzoči člani ožjega sosveta. Kot gosti: član glav. odbora UJU v Beogradu g. Jovo Jovanovič, šef kabineta ministra prosvete; viš. šol. nadzornik g. E. Gangl in okr. š. nadz. Pavel Flere, urednik Popotnika. 1. Poverjenik Jelenc otvori scjo s pozdravom na navzoče, predvsem na priso.ne goste. Pojasni namen današnje seje, ki je bila sklicana na željo v Ljubljani navzočega člana glavnega odbora UJU g. Jovo P. Jovanoviča, ki bo podal informacije o tekočih zadevah. 2. Nato se izjavi poverjenik v imenu organizacij§ pioti imenovanju podpredsednika viš. šol. sveta, ki se je izvršilo proti predlogu širjega in ožjega sosveta. Ta predlog se je sporočil _ pokrajinski upravi in centrall v Beograci. Obžaluje, da se je imenovanie izvršilo proti soglasnemu sklepu 32 v seji širjega sosveta navzočili zastopnikov vseh okrajnih učiteljskih društev v Sloveniji. Izrecno naglaša, da ne gre aikaj za osebo, ampak za omalovaževanje predlogov organizacije, dasiravno se je svoječasno ravno od strani naivišie ..rosvetne uprave naglašalo, da se ne bo ničcsar ukrenilo brez organizacije, oziroma proti njej. — Sklene se objaviti tozadevno izjavo v našem stanovskein glasilu. 3. Na vlogo s strani UJU povorj. Ljubljana na centralo v Beogradu in na m-inistirstvo prosvetc v zadevi vpoklica slovenskega učiteija kot strokovnjaka v ministrstvo prosvete in na vlogo v zadevi stanarine in ogreva izjavi navzoči član glav. odb(;ra UJU tcv. Jovo P. Jovanovič: V. principu je tako sedanji minister prosvete za to, da bi prišel slovenski učitelj v ministrstvo, kakor bi bil, tako je uverjen, tudi vsak drugu Težkoče so samo v fo-malnem oziru. Sistemiziranih je 6 referentskili mest, kjer Se nameščajo taki osnovnošolski učitelji, ki imajo komisijonalni zdravniški izvid glede nesposobnosti poučevanja v šoli. Tudi sicer je svaril pred nastopom referentskega mesta v ministrstvu. ker službujejo tamkaj referenti kot ukazni uradniki do polne službene dobe 40 let, dočim ima učiteljstvo 321etno službeno dobo. Nasvetoval pa je, naj se izposluje slovenskemu učitelju v to potrebni dopust in se ga potem kot takega prideli v ministrstvo prosveto. — Sklene se. napraviti vlogo v tcm zmislu na višji šolski svet. V zadevi stanarine in cgreva ;e izrazil !>;. šef kab;neta ministra prosvcte svoje trdno prepričanje, da bo stvar za slovensko ^ičiteljstvo ugodnb rešena, ker ima popolno zakonito podlago. Istotako upa doseči iudi v zadevi nčiteljic ženskih ročnih del. Naj mu pošljejo potora organizacije svoje zahteve m konkretne predloge. Poverjenik Jelenc se zahvali g. šefu kabineta ministra prosvete za oodane informacije in ga prosi, naj ohrani slovenskemu učitelfstvu tudi nadale svoio naklonjenost Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. +§ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KON.TIŠKI OKRA.I zboruie v četrtek. dne 8. marca t. 1. ob pou 11. uri v deški šoli v Kon.icah r>o sledečem vzporedu: 1. Zapisnik zadntega zborovanja- 2. »O šolstvu v Italiji«. poroča tov. Al. Berce. 4. »O Ferialnem Savezu«. poroča tovarišica E. Lehmanova. 5. V_rašalna -skrinjica- 6. Slučainosti. Polnoštevilne udeležbe se zanesl i\o pričakuje. Poiročilo o občnem zboru v 8. št. »Uč. Tov.« se popravlia v taliko. da znaša članarina za leto 1923. 120 Din in ne 100 Din, kar je itak razvidno iz dostavka v oklepaju. — Odboor. +§ ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zbonrie v soboto, 10. marca ob 14. uri v Šmar.u- Poleg oblčanih točk ie na vz.oo.edu predavanje tovariša Šumra: »UG"'tel.evo delo«. K polnoštevilni udeležbi vabi za odbor predsednik. +§ DRUŠVO UČITELJEV IN ŠOLSKIH PRI.IATELJEV ZA OKRA.I LJUBLJANSKE OKOLICE ima svoj občn zbor dne 10. marca 1923 ob 9. uri v telovadnici I. mestne deške osnovne šole v Ljubljani na Ledini. Na dnevne;m redu ie poleg običainih društvenih zadev predavanje gosp. vseučiliškega profesor.a dr. Fr. Vebra o temi »Moralno dobro in zlo«. Na to zborovanie so vsi člani društva povabljeni in tudi gostje dobrodošli! f UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTU.J IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboru;'e v četrtek. dne 8. marca ob 10. uri v risalnici »Mladike« v Ptuju po slcdečem dneviiem redu: 1. Zadnji zapisnik. 2. Potočilo predsednika. 3. »Samouprava otrok«, i^redava tov. F. -Grogl. 4. Tov. Ko'inac-Ma.cen: »Proste vaie za dečke«: teoret. obravnava snovi ter praktični nastop dečkov- 5. Slučajno-ti. Samostojne predloge ;e izročiti pred zborovauiem predsedniku. Odsotnost ie opravičiti. -r-§ UCITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJŠKI OKRAJ zboruje v sobofo. dne 10. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v mestni osnoviv' šoli v Cel u po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Do')isi. stanovske in društvene zadeve. 3. Predlotfš in slučaino^sti, 4. Vprašalna škrinjica. 5. »O mladinskih kmetijskih klubih«. podava tajnik kmctiiske družbe g. inž. Lah. 6. »Nekai za zabavo in kratek čas«, podava tovariš S:inon Petrovič. Vabl.eni so k pristopu k našemu društvu "tudi vse vpoko"'ene iične osebe, bivajoče v naše-m šolskem okraju. K polnoštevilni udeležbi vabi odboi'' ZBOROVANJE UČIT. DRUŠTVA V MARSBORU. Dne 15. februarja c.b pol treh je bilo zborovanje v šoli — Cankarjeva ulica. — Ker je bilo isti dan dopoldne zborovan.ie okrajnega učiteljstva se je vsled titrujenosti marsikatera tovarišica morala opravičiti. Vendar se je zborovajjia udeležilo kakili 35 učiteljic. Predsednica dništva je ga. Oodec. tajnica ga. Zupančič. Čeprav je poročanjc o društvenih sejah zadcva društvene 'tajnice, imamo vse udeleženke pravico presojati društvo in njega delovanje, čigar članice smo. Saj to delovanje ne ostane tajno, ker je javno in smo dolžne o organizadji obvestiti oddaljenke, ki silno žele medsebojnc zveze. Tudi kolegi in predstojniki se zanimajo za naš razvoj. Predvsem se mora z zadovoljstvom in posebnim veseljem ugotoviti, da jo znak naprcdka mariborskili učiteljie že to društvo samo. S težkočaml se je borilo za svoj razvoj, a zdaj, ko obstoja, stoji na dobrem temelju. V prcdsednici inia zavedno, cnergično. asilno učiteljico, ki pozna kot izkušena učiteljica vso zgodovino stanovskih težkoč pa iina tudi dober vpoglcd v socialno stran slovehskega ženstva. To ie posebno važno. V tajnici imamo marljivo sotrudnico, ki se ne straši nobenesa dela in žrtvuje svoj prosti čas organizaciji po najboljši moči. Enako zairtteresirana za to drtištvo je ga. ravnateljiea Štupca, niena ljubeznjivost in resna umerjenost osredotoči krog sebe tovarišice, da se počutimo pri n i domače. V ge. Planinškovi se odkriva talent za iivna vprašanja in kcr je ona članica tudi ženskejra izobra.e^alnega društva. nas bo dovodila vse tudi v to prepotrebno družbo dobrodoljnosti in ženskega prava. Omenjene dame so bile pri zborovanju poleg g. Ažrnanove kot govornice zastopane. Mlajši naraščaj se bo v tako dobro urejcnem društvii !e izpopolnjeval dp one stopnje, ki nam je potrcbna. Zdaj pa k poteku zborovania. Predsednica prečita dopise. Da so nekatere tovarišice napovedale predavanje za to zborovanje in se pa nazadnje pismeno opravičile (Liubljančanke!) to je sraic vrcdno. Vsaka tovarišica, ki se priglasi za predavanje, se sme reči, je v slučaju zadržanosti obvczna poslati vsav pisrnen re.ferat. da namestnica izpolni določeno delo. Toliko doslednosti se smc zalitevati. K dnpisom je nmeniti. da jc seia sklcnila po učiteliicah nabrati prispevke za Stritarja, ki se mu bodo kot denarna podpora za »Velikonočne pirulie iz domovine« izročili. Učiteljicc! Nabiraita! Prispevaite! — Pošljite zneske skupno po zaupnicah na društvo učiteijic v Maribor, (Cankar.icva cesta, dekliška šola) ali v Ljubljano. — Nadalje sc ie nastavila zalivala srbskim učiteljicam za pomcč naši koleginii, ki živi v izvanrednih žalostnih razmerah. — Dopisom jc sledil Icp nagovor s. predscdnice. v katerem nain ie predočila lepe uspehe delovania drušva ljiibljanskih učitcliic, ki ie v svoiem petindvaisetletnem boju zr. stanovske pravice imelo siiaine uspehe. N. pr. odpravo poučevania ročnih del, odpravo celibata, prenehanie podučiteljic, enako nagradp za enako de!o. Skupno se bomo potegovali učiteljice za zahtevo podelitev nadučituljskih mest na mešanih šolah. Primera nekorektnosti šolske oblasti: V Srbiji poučuje učiteljica Cveta, ki je stara okrog 50 let, pozna vse naše siovstvo, ima pedagogij na Dunaiu absolviran. ie visoko izobra/ena, a ii je predstojnik mlač! začctnik 28Ietni kolega. — Naj ima prednost oženjen učitelj z družino. — a so siučaji, ki sodijo v preudarek. — (Da pa nadtičiteli izbira za svojo avtoriteto naini'ii razrud, kjer ni nič korektur z zvezki, zanj nič priprave na pouk, — najnižje število nčnib nr, naiiažia disciplina, — to šolske oblasti dopuščaio. V ra^redn nai pokaže na višji stopnji. da je pretdodnik vseh podrejenih, ne od spodaj navzgor, ponižni učiteljici naj pa pusti, ki nlma voditeljskcga stranskega dohodka — ali za razredništvo ne vsai višjega, da pri otrokili, kl so materinem srcu najbližji, opravi svoje poflanstvo. Delati v razredu je dolžnost nas vseli, a tudi sorazmerno. Zakaj se v takih slučaiih dodeli učiteljici še suplentura obolele koleginje, da ima tri šolska leta ali celo štiri, kar sedem ur na dan. nadnčiteli pa do poiovice manj dela v razrcdu. Knmai 25 otrok prvega razreda. So to redki slučaji. a se dogajajo in vredni so spomina. Večina nadučiteljev je itak častna, in dela poštenn na svojem mestu. Treba ie pa tndi v izjemnih shiCajih, ki so dalcč v hribih, pomagati. posvetiti. — Opomba poročevalke.) Oospa predsednica nas je v leoih besedah bodrila k skupnemu vztrainemn delovanin. Uspeh se ne bo pokazal v enem letu. a uspeh bo rodil dober sad. Ko bomo če7 !cta nnzaj gledale. bo stalo pred nami veliko delo izvršeno. — Tretja točka dnevnega reda ie bilo predavanje g. tov. Ažmanove. Izbrala si ie za snov dr. Vilhelm Foerterjcvo »Seksnaipedagogiko«. To ie bil nekak posnetck omeniene knjige. Pošten v svoiih nazorih gre v praksi predaleč. V debaii so nčiteljice postavile pri zborovaniu kot možno izpeliavo satno to, kar so v svoji praksi že preizknsile in ukrcpi se glase: Boi proti nenaravnosti našc miadinc. — Strogo nadzorstvo po gledaiiščih in kinoprcdst.ivah. V ta namen se je nastavil predlog strnge discipline, ki ima nadzorovati na rezerviranem sedežu slelicrni večcr miadino. ki se ima na pn7\v odstraniti nd neprimernih predstav. Prcdlog se predloži nčiteliiščem in viš. 5ol. svetn po društveni ta.inici. — Pregledo^anje razglednic po izložbah in zahteva odstranitev grdili slik. — Rokotvorni pouk ob šole prostem času za dečke in deklicc. Delo je najvspešnejše sredstvo proti ucinorali. — Kontrola vseh knjig javnih knjižnic. — Stiki šole z domoni osobito materinski večerL — (ioienjc vscga lepc.a po šolah, osobito etični in gospodinjski pouk za učiteljišča. — Patronaže I o so nedcliski sestanki odraslili dcklet v enem lokalu, n. pr. v eni šoli, kjer pod nadzorstvom učiti'!ji. in dobrodelnih dam šivajo, pojo, iinajo predavanja itd. V svrho uspešnc dosegc teli ciljev, ki so edina rešitev mladine, naj vse učiteljice, pristopijo k žcnskim izobražcvalnim društvom, kcr le v zvezi s tem društvom bomo učitcljice inogle uspešno delovati. — Konečno se je razpravljalo še o stanovanjski mizcriji, ki je glavcn vzrok ncnioralnosti naše mladine. —• To je iL-sultat zborovanja. Razvidno je, da ie obstoi društva potreben za učiteliice, pa tudi za povzdigo karitativnili naprav naše obmejne javnosti. Žuleti je le še kon.čno. (opomba poročevalke), da se društvenili zb(;rovanj ndeležujejo tudi tovarišicc gospc redoviiice, ki iinaio istc dolžnosti kot me druge in so vudno deležne tudi vseli dobrot naše orKunizacije. naše prosvete in našega ženskega miprcdka in socijalnega razvoja. — (Za prihodnjo sejo naj se zglasi druga poročevalkd, da nc zaidcino v enoličnost.) — Mariia Zalar.