©VINft
AMERIČAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 182
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 3D, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Zanimive vesti iz Živ-! Ameriški narod nasprotu-
Ijenja ameriških Slovencev
Iz La, Salle, 111., se poroča, da Je bila tam meseca junija in julija velika vročina, vsak dan od 100 do 114 stopinj. Dežja ni bilo šestdeset dni. Po poljih je vse suho. Nobenega drugega pridelka ne bo kot malo krompirja, pa je tako droban kakor orehi. Zelja, fižola in čebule ne bo. čebula se bo že v zemlji skuhala. Hrušk in jabolk letos ne'bo, ker je pozimi vse pozeblo. Grozdje po trtah je drobno kakor proso. Že petintrideset let ne pomnijo, da bi bilo tako kot letos. V La-Salle je par tovaren, ki še dokaj dobro obratujejo.
V	bolnici v Milwaukee je bila operirana Mrs. Josephine Vider-Rar. Operacija je bila huda, ven-dar jo je srečno prestala in se nahaja zdaj že doma pri svoji rodbini.
V	Iron Junction, nedaleč od Virginije, Minn., je zaradi vročine umrl na železniški progi delavec Jože Delič, ki je bil star 70 let.
V	Ahmeku, Mich., je obsodilo sodišče rojaka Nick Kramarja fia leto dni zapora, ker je s svojim avtomobilom do smrti povozil nekega' delavca, potem pa zbežal.
Etbin Kristan je dne 24. julija predaval v Chicagu v klubu št. 1 JSZ. Govoril je o položaju v Franciji in Španiji. Proleta-rec pravi, da je E. Kristan dober politični poznavalec in najboljši slovenski socialistični teoretik. — Glede izstopk Ivana Molka, urednika Prosvete in dolgoletnega pobornika v vrstah sloven skega socializma, piše Pl-oletarec v uredniškem članku med drugim sledeče:"
"Poslovitev Ivaiia Molka iz JSZ je važno poglavje. Kajti on je literarni delavec, on je urednik slovenskega dnevnika z največjo cirkulacijo, urednik glasila največje slovenske podporne organizacije! Prosveto bo. urejeval v duhu svoje izjave o socialistični stranki, torej nič več prijateljsko. Od svojega postanka naprej je bila Prosveta opora socialistični stranki. Z odstopom Ivana Molka se je to spremenilo. Uredniški članek v nji z dne 23. julija to jasno priča."
Sodrug Molek piše v Prosveti (v članku z dne 23. julija), da danes še ni stranke, rič struje, ki bi bila vredna, da se bi pametni delavci združili in delali v nji, zato svetuje, da jfe zanje najbolje, da se malo razgledajo in opazujejo ves ta vrtinec. Pravi, da enkrat se bo situacija razčistila in delavci, ki vedo kaj hočejo, bodo imeli pred seboj pravo pot do cilja. In ta pot bo enotna!"
je fašistovski vladi
New York, 2. avgusta. Poskusno glasovanje med 1,000,000 ameriškimi državljani je dognalo, da je ameriški narod nasprotuje fašjfctovski obliki vlade in večina prebivalstva v Ameriki je mnenja, da je fašizem nemogoč v Ameriki. Republikanska stranka je skušala zadnje čase zanesti med ameriške volivce mišljenje, da stremi sedanji predsednik Roosevelt za fašistovsko vlado oblike. "The American Institute of Public Opinion" je tozadevno naslovil en milijon glasovnic na en milijon državljanov po vseh Zedinjenih državah. 65 odstotkov teh glasovnic je bilo vrnjenih in ameriški državljani so izjavili, da je Roosevelt v resnici demokratičen predsednik in da nikakor niso mnenja, da bi Roosevelt skušal vpeljati fašistovsko vlado v Ameriki. 45 odstotkov državljanov se je pa izjavilo, da če bi bil republikanec Landon izvoljen, da bi vpeljal fašizem v Ameriki.
•-o-
Pozdravi in petorčki
Iz Callanderja, Kanada, pošiljajo pozdrave Mr. in Mrs. Fr. Novak in Mr. in Mrs. Joe Mik-laus. Pišejo, da so zdaj v Callander ju, kjer so obiskali slavne Dionne petorčke, od tam pa odpotujejo v North Bay in v Sudbury. — Hvala za pozdrave in obilo zabave na počitnicah.
Poroka
V torek ob desetih dopoldne se vrši v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes ave., poroka Miss Alice Belinger iz Park-grove Ave., z Mr. Frank Peterli-nom iz 61. ceste. Obilo sreče mlademu paru.
Mrs. Kisovec umrla
V nedeljo popoldne je umrla Mrs. Mary Kisovec, rojena Zaje. Stara je.bila 58 let. Pokojna je bolehala dolgo časa, dokler je ni smrtni angelj pozval v nebesa. Rojena je bila v vasi Bistrica, fara Št. Rupert. V Ameriko je prišla leta 1902. Leta 1909 je umrl njen prvi soprog'Gor j up, s katerim je imela tri otroke, Mrs. Mary Meklin, Joseph Gor-jup in Mrs. Ana Počkar. S svojim drugim možem je imela ranjka dva otroka, Ido in Franka Jr. Pokojna zapušča tudi polbrata Konrada Kogovška iz Pittsburgha in brata Rudolpha Zajca, ki se nahaja v stari domovini. Ranjka je bila članica društva Lipa št. 129 S. N. P. J. Pogreb pokojne se vrši v sredo zjutraj iz hiše žalosti na 578 E. 107th St., v cerkev sv. Alojzija na 109. cesti in St. Clair Ave., pod vodstvom A. Grdina in sinovi. Naj bo blagi pokojni mamici ohranjen blag spomin. Naše iskreno sožalje preostali družini.
Velik ogenj
Sinoči je pričelo goreti v kurilnih prostorih podjetja Hard-wcod Products Co., 11440 Lorain Ave., blizu N. Y. C. železnice. Ogenj se je bliskovito hitro razširili in je naredil tekom pol ure nad $10,000 škode, ko je pogorela zaloga lesa kakih 30,000 čevljev lesa. Na lice mesta je dospelo osem gasilnih kompanij in kakih 5,000 radovednih ljudi. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Nočni stražnik Jos. Kuharic pravi, da je pravkar zakuril pod kotlom, ko se je podal na drugi konec podjetja, da dobi novo kurivo, in je opazil, da prihaja dim iz kurilnih prostorov, nakar je poklical požarno brambo.
Nova prodajalna likerjev
Kot se sliši, dobi naša naselbina St. Clair Ave. novo državno prodajalno likerjev in sicer bo vzela država Ohio najbrže v najem Knausov trgovski lokal na 6129 St. Clair Ave., kjer je zdaj beer parlor. Ta nova trgovina bo začela obratovati s lt septembrom.
Vreme
Normalna toplota bo prevladovala ta teden. Kot pravi vremenski prerok, kateremu nikdar ne verjamemo, bo padal proti koncu tega tedna dež, i n to ne samo v Clevelandu, pač pa po vsej državi Ohio.
Francoska vlada izjavlja, da ostane nevtralna v borbi Španije
Pariz, 1. avgusta. — Francoska vlada, ki se bcji, da utegne španska revolta razplamteli novo svetovno vojno, je včeraj izjavila, da bo ostala nevtralna v tej notranji borbi španske. Del-bos, francoski minister zunanjih zadev, je izjavil, da se Francija ne bo mešala v politiko drugih držav. Istočasno je izjavil, da je bila uvedena preiskava glede pojava italijanskih bombnih letal v Maroku, glede katerih francoska vlada pravi, da so nosila orožje za španske rebele.
Iz avtoritetnih krogov se poroča, da se je bati, da bo ta incident povzročil vojno med fašističnim in protifašističnim blokom evropskih narodov.
Francoske oblasti so aretirale enajst italijanskih letalskih častnikov, ki so se nahajali v dveh velikih bombnih letalih, kateri sta bili prisiljeni pristati v Francoskem Maroku. Vsi so bili oblečeni v civilnih oblekah. Tretje letalo pa je treščilo na zemljo ter se vnelo, pri čemer so bili trije letalci mrtvi, dva pa sta dobila težke poškodbe. V italijanskih letalih so našle francoske oblasti, več strojnic, ročnih granat in mnogo municije italijanskega izdelka. Italijanski le talci so izjavili, da niso bili poslani po ukazu rimske vlade, marveč po naročilu neke privatne tvrdke.
Madrid, 1. avgusta. — Radio poročila, ki prihajajo iz fašističnih virov, naznanjajo, da se fašistični uporniki približujejo v štirih kolonah Madridu. Ena teh kolon je baje dospela že v bližino petnajst milj do Madrida, odkoder bo lahko s topovi obstreljevala mesto.
Lojalne čete napadajo mesto Zaragoza, ki je v oblasti upornikov.
.-o---
Svetovni rekord
Včeraj so se vršile v Berlinu tekmovalne dirke za svetovni rekord. Bil je prvi večji tekmovalni dan. Na stadionu je zrlo do 120,000 oseb dirkalce, ki so se zbrali pri Olimpijskih igrah iz celega sveta. Največjo zmago je odnesel Clevelandčan, zamorec Jesse Owens, ki je preletel 100 metrov dolgo dirkalno pot v 10.2 sekundah in je s tem ustvaril svetovni rekord. Ljudje kar verjeti niso mogli, da se je Owensu enaka dirka posrečila. Smrtna kosa
Pretekli petek večer je preminula v mestni bolnici Lena Bal-tas, stara 57 let. Ranjka je bi la doma iz Novega sela, odkoder je prišla v Ameriko leta 1912 Pokoj niča zapušča v Clevelandu žalujočega soproga Edvarda, dve hčeri, Katarino in Ano, in pet sinov, Edvarda, Antona, Steve, Lecnarda in Floy da. Pogreb pokojnega se vrši danes dopoldne iz hiše žalosti na 15219 Utopia Ave., v cerkev Marije Vnebovze-te in na Sv. Pavla pokopališče, pod vodstvom August F. Svetek. Naše iskreno sožalje preostali družini.
Dvojni oktet Zvezda
Preteklo sredo se je vršila seja dvojnega okteta Zvezda in sklenjeno je bilo, da bo prihodnja prireditev tega okteta odlična amer. opera "Bohemian Girl." Z vajami se bo pričelo prihodnjo sredo, 5. avgusta. — Pričakuje se, da bo ta prireditev nekaj posebno krasnega.
Abesinci baje premagali Italijane
Paris, 2. avgusta. Iz mesta Džibuti, Francoska Somalija, se poroča, da so nastali resni boji med Abesinci in laškimi četami v bližini abesinskega mesta De-sije. Glasom nepotrjenih poročil so Abesinci temeljito porazili laško armado in zopet osvojili zelo važno trdnjavo Desije. V bitki je padlo *ia obeh straneh 7,000 mož. Boji se baje nadaljujejo tudi na drugih frontah. Glasom nekaterih poročil so Abesinci baje zasedli tudi glavno mesto Addis Ababo.
-o--
Anglija ne bo pripoznala laškega zavo-jevanja Abesinije
London, 1. avgusta. — Tekom otvoritve in zasedanja prvega parlamenta pod novim kraljem, je bilo razvidno, da Velika Britanija ne bo pripoznala italijanskega zavojevanja Abesinije. — Lord Cranborne, podtajnik ministrstva za zunanje zadeve, je bil deležen ogromnega aplavza, ko je izjavil pred zbornico parlamenta, da nima vlada Velike Britanije nobenega namena, da bi pripoznala aneksijo Abesinije od strani Italije.
Lord Cranborne je dalje rekel, da ni res, da bi bila evropska vojna neizogibna, kakor se mnogokrat sodi, prifciml pa je, da je evropski položaj skrajno :apleten.
Glede revolte v Španiji, se lord ni spuščal v podrobnosti, rekel je le, da je vlada velike Britanije brez moči, v kolikor se tiče prodaje letal tej ali oni stranki v Španiji od strani angleških privatnih družb.
Skoraj istočasno sta včeraj vladi obeh fašističnih držav Evrope, Italija in Nemčija, izjavili, da se bosta udeležili konference ter sedli za isto mizo s predstavniki Anglije, Francije in Belgije, da se najde nadomestilo za lokarnski pakt, sklenjen leta 1925, katerega je nemški kan-celar Hitler poteptal, ko je poslal svoje vojaštvo v demilitarizirano zono v Porenju. Datum te sila važne konference še ni bil določen.
Odgoditev usmrtitve
Louisville, Ky., 31. julija. — Sodišče je začasno odložilo izvr šitev justifikacije 22 letnega zamorca Rainey Bethea, ki bi imel
goje napram Rooseveltu neizprosno sovraštvo
Washington, 1. avgusta. Včeraj se je spet izjavilo organizirano delavstvo, potom svojih re-prezentantov v prid predsedniku Rooseveltu. George L. Berry, predsednik "Labor's Non Partisan lige," je ožigosal rekord governerja Landona, republikanskega preds. kandidata, katerega je povsem razgalil. — O njegovih izjavah smo že poročali v našem listu. Berry trdi, da bo dobil predsednik F. D. Roosevelt po prizadevanju ne-partizanske delavske lige 3 in pol milijona več glasov, kakor bi jih sicer dobil; 15 procentov teh glasov bo od bivših republikancev, 10 procentov pa od socialistov.
Philip Murray, ki je načelu skupine jeklarskih organizatorjev, je brzojavno vprašal kan-saškega governerja Landona, naj mu nemuoma odgovori, kaj je menil s tem, ko je govoril o "koercivni taktiki" proti jeklarskim organizatorjem, katere se poslužuje jeklarska tvrdka Jones & Laughlin Steel Corporation.
Časopis United Mine Worker's Journal je v svoji izdaji, ki je imela 361,787 izvodov cirkulacije, izjavil, da temelji vsa mržnja napram Rooseveltu na "sovraštvu, pravem, resničnem, črnem, zagrizenem in trpkem sovraštvu, ki ga goje napram Rooseveltu oni, ki jih poznamo pod označbo — višji sloji družbe."
Organizirano delavstvo vidi v Rooseveltu pravega pobornika za svojo stvar ter bo soglasno volilo zanj.
--o---
Avto nesreča
Včeraj proti večeru se je vračal poznani rojak Vincent Sal-mič, 6223 Glass Ave. iz piknika. Z njim se je vozil tudi Joseph Turšič iz 1023 E. G2nd St. V bližini St. Clair Ave. in 170. ceste se je Salmič hotel, ogniti nekemu drugemu avtomobilu, toda je pri tem zgubil kontrolo nad svojim lastnim avtomobilom in zadel v voz cestne železnice. Pri tem je dobil rojak Jos. Turšič tako resne poškodbe, da bo težko ostal pri življenju. Turšič, Salmič in še dva druga rojaka so bili odpeljani v Emergency Clinic bolnico. Salmič ima tudi težke poškodbe na glavi in bo najbrž zgubil levo roko, dočim
Coughlin hvali in napada v Zedinjenih državah
predsednika Roosevelta
Worcester, Mass., 2. avgusta. Rev. Charles Coughlin, poznani radio govornik, je včeraj napram časnikarskim poročevalcem podal izjavo, da bo še govoril naprej in da ga cerkvene oblasti ne bodo mogle prisiliti k molku. "Jaz nosim še vedno rimski ovratnik," je izjavil Rev. Coughlin. Obenem je Rev. Coughlin povedal, da če ne bi Amerika imela predsednika Roosevelta, da bi tekla kri po ameriških mestih enako kot teče danes kri v Španiji in v Franciji, kjer vladajo danes socialisti. "Roosevelt je rešil Ameriko pred revolucijo," je dejal Rev. Coughlin. "Nasitil je ljudi in jim dal delo. Toda Roosevelt bi moral narediti še veliko več za ameriški narod." Ta izjava Rev. Coughlina se smatra v javnih krogih, kot da bi Rev. Coughlin skušal zopet se približati Rooseveltu in z njim sodelovati. Obenem je včeraj Rev. Coughlin ponovno priznal, da je naredil dosti pomot in napadal predsednika v gotovih slučajih, ko bi bilo bolje, da bi molčal.
biti danes obešen, ker je posilil in umoril neko 70 let staro žen- ostala dva rojaka nista dobila sko. Za šerifa v dotičnem okra-1 druzega kot nekaj prask.
ju je bila izvoljena Mrs. Thompson, ki je prevzela urad po svojem pokojnem možu. Izjavila je, da nima nobenega pomišljanja in da bo obsojenca sama obesila, kakor je njena dolžnost. Mrs. Thompson, ki je mati petih otrok, pa je zdaj, vsaj začasno, s tem odlokom sodišča, razrešena te neprijetne dolžnosti.
-o—--
O'Brien v Clevelandu
V soboto in v nedeljo se je mudil v Clevelandu Thomas O'Brien, odvetnik iz Bostona, ki je podpredsedniški kandidat Coughlinove Union stranke. V svojem govoru je izjavil, da Amerika prej ne bo doživela odrešenja, dokler ne boizvoljen predsednikom William Lemke, katerega priporoča Rev. Coughlin. O'Brien je dejal, da je Lemke kot Lincoln, ki bo pripeljal Ameriko na pot odrešenja. . . .
Slovit zrakoplovec
Iz Pariza se poroča, da je tam preminul sloviti francoski zrako-
Premikajoče slike
Za prihodnje tri predstave: v sredo 5. avgusta , na E. 62nd street, v pondeljek 10. avgusta na Holmes ave., in v sredo 12. avgusta na Waterloo road, bodo kazane sledeče premikajoče slike: Vojna na Francoskem. — Ameriška legija v Parizu in Boljski otroci; zelo kratkočasila in smešna slika. Dalje: ponesrečeno letalo v Ljubljani, pogrebi v stari domovini, pogrebi tukaj pokojne Miss Frances Novalc, Andreja Žagarja, Mr. Stroj ina in Mrs. Hrovat. Slika iz Device Marije v Polju, Žužemberka in birma. — Predstave se prično, ko se zmrači ter trajajo do pol enajstih zvečer. Te predstave prireja iz prijaznosti do odjemalcev in brez vstopnine tvrdka A. Grdina in sinovi.
Udeležba na razstavi
Včeraj je obiskalo Veliko jezersko razstavo v Clevelandu nič manj kot 76,826 oseb. Vsega skupaj je obiskalo razstavo odkar je odprta tekom 37 dni, 1,-214,523 oseb. Obenem se je vršila včeraj v elevelandskem stadionu baseball tekma med igralci iz New Yorka in Clevelandča-ni. Igrali so 16 nastopov, dokler ni tema prisilila igralce, da prenehajo. Razmerje je bilo: New York 4, Cleveland 4. Zanimivo tekmovalno igro je zrlo kakih 72.000 oseb.
je stotine inozemskih vohunov
New York, 1. avgusta. — Van Wycke Mason, mednarodni strokovnjak v pogledu vohunskega sistema, je izjavil, da v Z. državah mrgoli raznih inozemskih špijonov in da bi morala AmerL ka vpeljati proti-špijonažni sistem, če noče, da bodo vse njene vojaške tajnosti izdane. To se pravi, da' bi morala vlada Zed. držav vpeljati sistem, ko bi vohuni zalezovali vohune.
Mason je dalje rekel, da so vse armadne in mornariške tajnosti Zed. držav, od katerih je odvisna varnost te dežele, tako rekoč odprta knjiga za vsako inozemsko inteligenčno (špijonsko) službo.
"Mi izdajamo milijone za obrambo dežele, toda niti enega niklja ne za to, da bi zaščitili naše najdragocenejše in najvažnejše tajnosti," je rekel Mason. "Mi izdamo milijone za gradnjo novih bojnih ladij in letal, iznajdu-jemo nove topove in nove pline, .o pa samo za to, da vsled naše malomarnosti dobe vse te načrte r.ozemske sile v roke.
"Mi smo edina velesila na sve-;u, ki nimamo nobene trenirane oroti-špijonažne službe. V naši leželi je nešteto primerov špijo-laže. Komaj pred nekaj meseci > Walter Christie, slavni ame-•iški inženjer in iznajditelj, izumil nove vrste tank, za katerega šo bili izdani milijoni, predno ,;o se novi izumi obnesli in prišli pri tem tanku do veljave. In preteklo je komaj šest mesecev, pa o bili duplikati teh načrtcv že v tokah vseh inozemskih velesil.'
Kljub temu, da je na stotine špijonov v tej deželi, pravi Maori, se dado samo bedaki med njimi zalotiti. Pravi, da mu je neki francoski častnik povedal, J a sedi v vsakem departmentu i&še vlade najmanj po en angleški, francoski in nemški špijon.
--o-
Harwood in penzija
Varnostni direktor Ness je Izjavil, da bo nasprotoval vsaki nameri, da bi Se dovolilo bivšemu policijskemu kapetanu Har-woodu penzijo, dokler njegova zadeva ne bo povsem razčiščena. — "Slišal sem, da gredo okoli govorice, ki bi, če bi bila njih resničnost dokazana pred sodiščem, povzročile, da Harwood ne bi bil upravičen do pokojnine," je izjavil direktor Ness. — "Zato je treba zadevo prej popolnoma razčistiti, nakar se bo odločilo, da-li je Harwood upravičen dc. pokojnine ali ne."
Povišan Slovenec
V School Boardu je bil te dni
Kctličarji še uspevajo
Federalni agentje so v petek plovec Louis Bleriot, ki je dne!zaplenili 642 galon alkohola v|imenovan z& načelnika vseh uč_ 25. julija, 1909, povzročil enako neki garaži za Stahli Body and ^	ki poučujejo v šolah
zrakoplovi^ senzacijo, kot jo je Spring delavnico, 5366 St. Clair e strokovne panoge> Mr.
pozneje znameniti Ave. Agentje pravijo, da so na-	^^ ^ ^^
šli tam 25 letnega A. Stahhja, j	Mr Finc se
ki je brat lastnika prej omenje- (^ ^ m)ad dečko ^^ ne delavnice. Mladi mož je ^ ^ y ^ ^^ pravkar pripravljal alkohol za Istega dne zju-
mnogo let Lindbergh. Bleriot je bil prvi, ki je poletel iz Calais, Francija, proti Dover, Anglija. Razdaljo, ki znaša 23 milj, je preletel v 38 minutah. Bleriot je bil ob svoji smrti 64 let star.
Zadnja čast
prekuhavanje. traj pa je bil aretiran Joseph Johnson, 30 let stari voznik tru-ka, ko so ga zalotili agentje na
člani društva Lipa št. 129 S. £ ' mh gt Jn Luther Ave ( g
N\P: 'L K° prOŠeni\dt\izkaŽe;^|trukom, na katerem je imel 190
galoli alkohola.
V bolnišnice
zadnjo čast in se poslovijo od pokojne članice Mary Kisovec, 578* E. 107th St. Jos. Ban, tajnik.
Kanarčki
V torek, 4. avgusta, se vrši redna mesečna se^a mladinskega zbora Kanarčki. Starši so
S Svetkovo ambulanco je bil odpeljan v Lakeside bolnico rojak Joe Coparich, 740 E. 222nd
riške Domovine," odnosno "Nove Domovine,", kakor se je list tedaj imenoval. — čestitamo, John!
Važna seja
Danes večer se vrši važna seja društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Več važnih točk je za rešiti, torej pridite na sejo vse članice.
Računi za plin Plačajte račune za plin v na-
St. Iz \Vomans bolnice je bila šem uradu. Zadnji čas je do pripeljana na dom Mrs. Frank pondeljka, 10. avgusta, do 6. ure
vljudno vabljeni, da se udeleže. Seruchar, 674 E. 16'Oth St
1 zvečer.

«
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 3D, 1936
"ameriška domovina"
AMERICAS HOMB - BEOT1NIAW DAILY NIW8PAPI*
■m an. cnmr at*.	on>v#i*n<i. owo
__PttbUthQd Hfciiy gwpt Sunday »nd Holiday«___
NAROČNINA:
Sa Ameriko lit Kanado, na leto «6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.00 Za Amwlko lu Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta 13 50 ta Cleveland, po rassna&alclh: celo leto, $9.60, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canada, $6.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0. a and Canada $3.00 tor « month«; Cleveland, by mall, $3.60 for « months Cleveland and luelld by earrlen, 1*60 per year, $3.00 fcr 8 month*. Blncl* coplM 9 cents. European subscription, $«.00 per year.
JA11XS DXBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered a* second class matter January 6th, 1808, at the Post Office ttt Cleveland, Oblo, under the Act of March 3d, »70.
No. 182, Mon., Aug. 3, 1936
Državljanstvo žensk
Ženske v Zedinjenih državah imajo danes ravno toliko opraviti z državljanstvom kot tujezemci moškega spola. Ženske, ki so tujezemke, so danes ravno tako zapostavljane, kar se tiče dobivanja dela ali nadaljevanje istega, kakor moški, ki niso državljani.
Mnoge države imajo postave, glasom katerih ženske ne smejo izvrševati gotovih poklicov, ako niso ameriške državljanke. Postava namreč zahteva za gotove posle licenco in licenco more dobiti samo ameriška državljanka.
Naj navedemo samo en primer: tujezemka ne more biti učiteljica na javnih šolah. Od vseh učiteljic se povsod zahteva ameriško državljanstvo, in so le silno redki slučaji, ki zahtevajo izredno izvežbanost, da bi se nedržavljanki podelila pravica učenja. Zopet v drugih državah ne morete biti bolničarka, maserka ali lepotičarka, ako nimate ameriške državljanske pravice.
In dokler ne postane tujezemka ameriška državljanka, je ravno tako kot moški tujezemec, v mnogih slučajih podvržena deportaciji. Znano je, da v nekaterih slučajih so tujezemci ali tujezemke, ki so bivali že dvajset ali več let v Zedinjenih državah, predmet deportacije. Tozadevno je postava zelo stroga in niti sam predsednik Zedinjenih držav ne more ugodno posredovati.
Tudi nove postave glede socialne varnosti odrekajo tu-jezemkam marsikako pravico, ki jo imajo ameriške državljanke. Tudi tujezemci kot tujezemke nikakor niso opravičeni do starostne pokojnine. Mnoge države imajo zopet postave, glasom katere morejo matere, ki so vdove, dobivati javnp podporo le tedaj, če so se njih otroci rodili v Zedinjenih državah.
Dočim je tozadevno med našim narodom, zlasti v Cleve-iandu precej boljše kot med drugimi narodnostmi, pa se le v prepogostih slučajih zgodi, da postane mož ameriški državljan, ženska se pa ne pobriga za to pravico. Ženska je ostala še vedno tujezemka. To dejstvo v mnogih slučajih povzročuje raznovrstne težkoče, katerim se nikakor ne morete izogniti, ako žena ni državljanka.
Na primer ženska ne more dobiti ameriškega potnega lista za potovanje v tujezemstvo, ako je samo njen mož državljan, ona pa ne. Zopet je več držav, ki nečejo izdati niti tujezemskega potnega lista ženam, katerih mož je ameriški državljan, ker mnoge tujezemske države so mišljenja, da če je mož postal ameriški državljan, je zaeno z njim postala
tudi njegova žena.
In naj se pripeti slučaj, da mož, ki je bil ameriški državljan, umre, predno je postala tudi žena ameriška državljanka, tedaj bo žena imela težave glede lastnine v Združenih državah, ker v nekaterih državah je tujezemcem zabranje-no lastovati zemljišče.	.
Svoječasno je tujezemka radi svoje poroke z ameriškim državljanom postala sama državljanka, toda ta postava je bila odpravljena. Od 22. septembra, 1922 naprej, ko je prišel v veljavo takozvani "Cable Act," tujezemka ostane tujezemka, četudi se poroči z ameriškim državljanom, dokler ne dobi svojega lastnega državljanskega papirja. Žena mora samostojno zaprositi za svoj lastni papir. Dobivanje ameriške državljanske pravice je nekoliko olajšano za žene onih, ki so že ameriški državljani. Tem ženam ni treba prvega papirja in tudi predpisana doba bivanja v Zed. državah je
mnogo krajša.
Poročena žena lahko postane državljanka, tudi če njen mož ostane tujezemec. Nedavne spremembe postave dajejo inozemki iste pravice z moškimi, kar se tiče naturalizacije. Na primer od 24. maja, 1934, naprej morejo otroci, ako so mladoletni, postati ameriški državljani radi naturalizacije matere, ravno tako kot po očetu. Mož ameriške državljanke, ako je še tujezemec, ne potrebuje prvega papirja in mora dokazati le triletno bivanje v Zed. državah, to pa le tedaj, ako je žena postala ameriška državljanka po 24. maju, 1934, oziroma ako se je poročil po tem dnevu.
Politična enakost je druga stvar, ki jo mora uvaževati tujezemka. Ameriški državljani, moški kot ženska, določajo potom svojih glasov o življenskih problemih države in vse dežele. Tujczemk^ pa mora molčati, ako se ni hotela pobrigati za ameriško državljanstvo.
-o-
Resničen nauk in svarilo faranom sv. Vida
nec, ako ti kdo izmed Slovencev reče, da ni katoličan, ali pa da v cerkev ne hodi, potem si lahko takoj na jasnem, kaj da prav za prav je.
In ta verni italijanski narod, ki se je utaboril ob znožju veletoka Mississippi v mestu New Orleansu, je kmalu iz-previdel, da potrebuje tudi svoj lastni hram božji, v katerega bo lahko zahajal, Boga častil in molil v svojem lastnem jeziku. Takoj so pričeli, sklicali so se skupaj, delali načrte, izvolili si odbore in v par mesecih je bil že prostor kupljen, in sicer na eni izmed glavnih ulic v mestu. Kmalu potem se je pričelo z delom, poslopje se je dvigalo. Finančni odbor je deloval z vso močjo in z velikim uspehom, saj ni bilo treba nikdar potrkati na trda srca, vsak je rad daroval, saj se .je cerkev zidala na čast Bogu in v dobrobit naroda. Ko je že sko raj izgledalo, da bo to velikanski hram božji, kateremu ne bo para v vsem mestu, se je.pričelo na vseh straneh majati. Finančni sklad je pri čel polagoma padati, odbor, ki je imel nalogo, da deluje in uspešno vrši in dovrši svoje delo, je bil dan za dnem slabši. Ljudje, ki so bili spočetka radodarni, so polagoma za-državali svoje darove in pri spevke. Nekateri so pričeli ustanavljati vsakovrstne prosvetne klube in stranke, in zanje in v njih prid sodelovali in prispevali. Denarja ni bilo več, delo je prenehalo, na polovico dovršena cerkev je bila na dražbi prodana nekemu članu odbora, da je pozneje v nji zelenjavo prodajal.
Farani fare sv. Vida! Glejmo, da tudi nas oziroma našo cerkev ne zadene taka ali tej enaka usoda. — Naša cerkev tudi ni še dovršena, čeprav je pokrita in krog in krog obzidana ter navidezno končana. A
za nekoliko časa na stran.
Kaj bomo na boljšem, ako bodo blagajne naših prosvetnih društev, klubov in zborov polne tisočakov, temelj naše farne cerkve in šole pa se bo rušil? Prav nič ne bi naš narod napredoval, ako bi postavili tudi deset spomenikov v Jugoslovanski kulturni vrt, in ako bi privabili milijone in milijone'obiskovalcev na našo veliko jezersko razstavo, cerkev in šolo pa zanemarjali! Saj je cerkev prva, katera daje poleg koristi tudi lepoto in kras naši naselbini. Zakaj bi jo zanemarjali? Ne bodimo posnemovalci naroda, kateremu ni mar za napredek vere in krščanstva. Dajmo naši mladini dober zgled in pokažimo, da v resnici izhajamo iz naroda, kateri je vedno goreče ljubil cerkev, vero in Boga. Delujmo in agitirajmo za ideje, katere so, nam v korist, ne samo v čast, in to so naše farne cerkve in šole, katere smo dolžni podpirati.
Dne 9. avgusta (to bo v nedeljo) bodo imela skupna društva naše fare sv. Vida svoj letni piknik na Pintarjevi farmi. Upam, da je vsem znano da skupna društva delujejo le za cerkev. Niti cent od vsega dobička ne gre drugam kakor za cerkev in za šolo fare sv. Vida. Poslužite se te prilike, da pridete na ta piknik, da vsaj nekoliko prispevate v korist cerkve. S tem boste delali tudi sebi čast in svojemu narodu. Nikar ne pustimo svoje fare tako v ne-mar. Poglejmo nekoliko okoli naše sosedne slovenske fara-ne, kako delujejo in prispevajo za svoje cerkve. Poslušajte, kaj pišejo iz fare sv. Lovrenca v newburških novicah dne 11- julija. Nekako tako se glasi stavek. — Pa kdo se bo kislo držal! Naše življenje je prekratko za to. Povem vam rajši nekaj veselega. Cer
kve. Edino to, kar nam je bilo predvsem naj prvo, nam bo tudi poslednje. Marsikaj nam je na tem svetu zabijanje-
no le vera in cerkev nikdar in »
nikomur.
Samo enkrat v tem vročem poletju se je vodstvo skupnih društev fare sv. Vida odločilo, da skupno nastopimo za pomoč naši zadolženi cerkvi. Pridite v nedeljo 9. avgusta na Pintarjevo farmo, in nikamor drugam. Vse podrobnosti tega piknika bodo priobčene v tem listu o pravem času.
Lawrence Bandi. --o—-
Dopis iz Collinwooda
bodo odlični gostje, cerkveni in posvetni dostojanstveniki, Slovenci in Amerikanci.
Dalje je seja sklenila, da se dan, ko bosta odkrita Gregorčičev in Cankarjev spomenik, imenuje "slovenski dan," ki naj bo posvečen spominu obeh teh naših kulturnih mož. Datuma tega dneva za enkrat še ni mogoče objaviti. Objavilo pa se
Utrjevanje meje.
Trst,
julija 1936. — Od vseh strani prihajajo tudi letos poročila o novih delih v obmejnih utrdbah ter o nadaljevanju z že lani začetimi obmejnimi napra' vami. Posebno pa je opaziti veliko delavnosti v dograditvi cestnega omrežja ob meji in izgleda, da so letos italijanske vojaške oblasti obrnile poseb-ga bo, čim bomo videli, kdaj pri-|no pozornost na novo gradnjo bližno bo vrt gotov. Kakor hi-|jn popravo starih cest in po-
žalibog, njeni močni zidovi se;kvenj piknik nam je prinesel
Bilo je v začetku tega stoletja, ko je bilo naseljevanje v Ameriko na najvišji stopinji. Iz vseh krajev sveta so ljudje v velikih trumah prihajali v to našo novo domovino. Posebno od leta 1900 do leta 1913, si je izvolilo milijone in milijone Evropcev za svoje bodoče življenje novo domovino Ameriko, kakor da bi vedeli, da se bližajo njih rojstni
In Bogu moramo biti hvaležni, da smo v trenotku pred nevihto katera razsaja že čez dvajset dolgih let, utekli in prišli v zavetje naše nove domovine Amerike. Izmed vseh narodnosti se je gotovo priselilo največ Italijanov v Ameriko v zgoraj omenjenih letih, kateri so se naselili večinoma po južnih državah naše Unije. Italijanski narod je katoliški
domovini oblaki,, ki bodo sipa-!narod; med njimi ni druge veli na njih zemljo
revščino,
trpljenje, sužnost in nevero.
re. Ako Italijan ni katoličan, ni nič. Ravno tako kot Slove-
šibijo, in njih temelj se maje pod veliko težo dolgov. Da, da, Vse izgleda, da smo pravi posnemovalci zgoraj omenjenega naroda, ki je v najugodnejšem ča supopustil dobre namene in deloval za posvetne brezkoristne ideje.
Ravno v naši fari sv. Vida je opaziti, da se farani zanimajo za vsako drugo reč bolj kakor za cerkev. Vse nam je dražje, vse bolj pri srcu kakor nam je cerkev, katero smo postavili v dušno korist nam in našim potomcem. Kaj nam je bolj potrebno kakor nam je cerkev in kar k nji spada, to .je katoliška šola kamor pohaja večina naše mladine? j Cerkev in šola, to sta tista dva močna stebra, katera podpira in bo podpiral slovenski narod v tej deželi, pa ne samo v tej deželi, ampak po vseh krajih te zemlje, kamor stopa naš narod. Iz cerkve, oziroma iz naših katoliških šol prihajajo možje, na katere smo lahko ponosni, kateri bodo zapisani v naši zgodovini. Možje, ki delajo čast nam in jo bodo delali še našim potomcem.
S čim se ponaša in se bo ponašal Jugoslovanski kulturni vrt? Z ničemer drugim kakor z možmi ki so bili med prvimi delavci v vinogradu Gospodovem. Pravi cerkveni voditelji so bili škof Friderik Baraga, goriški duhovnik Simon Gregorčič in enakih velikih mož najdemo povsod med slovenskim narodom, tako v domovini kakor tukaj v Ameriki. Ti možje prihajajo iz vere, in vera prihaja iz cerkve in iz naših katoliških šol. In ako hočemo imeti napredek in obstoj v našem narodu, nam ne preostaja drugega, kakor da se dodobra oprimemo cerkve in šole, da čim več za to delujemo in agitiramo, in da za to prispevamo vsak po svoji moči. P lastimo vse drugo, katero nima toliko vrednosti
čistega $1,455.09, to se pravi, plačali bomo $1,400.00 iia dolg. To je lep napredek. Zato pa iskrena zahvala vsem našim trgovcem, ki so tako vrlo pomagali z blagom, katerega so potem kuharice spravile v lep denar. Največ primeroma pa nam je prinesla čistega kuhinja, in to zato, ker so trgovci darovali blago. Iskrena zahvala tudi gostilničarjem, ki so podarili več sodov pijače. — Ali vidite, kako delujejo v sosednih slovenskih farah!
V naši fari sv. Vida ni to v modi. Pri nas zadostuje, ako napravimo na cerkvenem pikniku piškavih $140.00. Se to je preveč pravijo nekateri. — Ako piknik fare sv. Lovrenca prinese čistega $1000.00, bi lahko prinesel piknik fare sv. Vida $3000.00, in vsaka cerkvena prireditev fare sv. Vida bi prinesla dvakrat toliko kakor prireditev v vsaki drugi slovenski fari v Clevelandu.
Dragi farani ne dajmo se pod noge našita sosednim fa-ram katere so le mladike naše ogromne fare sv. Vicla. Vzemimo si jih za zgled in jih posnemaj mo, ako hočemo, da se bo kdaj lahko reklo, da je cerkev sv. Vida plačana. Vodstvo velike jezerske razstave je določilo, da imamo mi Slovenci v nedeljo 9. avgusta slovenski dan. Ravno na dan našega piknika. Nimam nič proti temu, zakaj bi imel, saj vodstvo jezerske razstave ni vedelo in ne ve, da imamo mi farani sv. Vida dan 9. avgusta že davno odločen za nas. Ampak reklamni odbor je to dobro vedel, kateri obstoji iz slovenskih trgovcev, spadaj o-čih tudi v faro sv. Vida. Saj je bilo v koledarju v A. D. in sicer vsak pondeljek zadnjih šest mesecev. To se ne pravi, delovati za cerkev, ampak ji nasprotovati.
Dragi farani sv. Vida ne
Kakor ste lahko brali v časopisu, je dobil naš pomožni župnik, Rev. Kužnik, pismo od ljubljanskega škofa dr. Rožmana, v katerem izreka prevzvišeni vla-dika sožalje nad izgubo našega pok. g. Viranta. Ko je bil lansko leto dr. Rožman tukaj, si je Rev. Viranta čisto pridobil, da bi šel v Jugoslavijo, kajti Rev. Virant je iskreno želel iti tje in se popolnoma naučiti slovenščine. Tako je ljubljanski škof dr. Rožman vedno pričakoval, kdaj pride Father Virant tje. P,a je prišlo tako žalostno izne-nadenje, ko je bral v časopisju, da se je Rev. Virant za vedno poslovil od nas in odšel v več nost.
Prevzvišeni vladika je videl v osebi g. Viranta pravega dušnega pastirja, kateremu je bil blagor naroda in človeška duša največja skrb. Naš gospod Virant se je škofu tako priljubil s svojim prijaznim obnašanjem, da bi ga pri odhodu v domovino najraje vzel s seboj ter ga nastavil v domovini kot škofovega kaplana. In ravno takrat, ko je Rev. Virant poslal na svojega škofa prošnjo za dovoljenje za potovanje v Jugoslavijo, ga je pa msgr. Hribar prehitel s svojo prošnjo. Oba naenkrat pa nista mogla iti in Vsemogočni je Rev. Virantovo potovanje zasukal v drugo smer ter ga poklical k sebi, da tam nadaljuje svoje delo kot sv. Terezija, ki je na bolniški postelji rekla: "Kadar bom umrla, vam bom poslala cvetlic iz nebes." Tako boste tudi Vi, g. Virant, za nas storili in nam pošiljali pomoči od zgorej.
Sedaj je prišlo pa še eno pismo iz domovine in to od našega misijonarja, g. Odila Hajnška. Tudi on žaluje z nami. Saj mora vsak, ki je poznal g. Viranta in njegova plemenita dela, reči: — škoda, da je moral tako mlad in nf.depoln zapustiti ta svet. Ali ukloniti se moramo volji božji in mu želeti, da mu za njegova dela pridnih rok poplača večni Bog. J. Z. -o--
tro bomo to zaznali, se bo šlo takoj na delo, da bo čim impo-zantnejša slavnost. Tudi za ta dan je v načrtu program, katerega bo še dolgo potem pomnil slovenski narod v Ameriki, zlasti pa v Clevelandu.
Zastopniki in zastopnice za kulturni vrt hočejo, da^bosta to leto dva velika dneva, ki naj na-daljno dokažeta, kdo in kakšen je slovenski narod v Clevelandu, da se javno pokaže pred Amerikanci in drugimi narodi.
Zatorej narod slovenski, vab Ijen si, da sodeluješ v dneh 30 avgusta, na Baragov dan in ob odkritju spomenikov Cankarju in Gregorčiču cb dogotovitvi kulturnega vrta
Narod, pokaži se! Lanski 22. september naj ti bo dokaz, kaj se lahko naredi, če narod hoče. In da se bo to izvršilo, jamči uspeh lanskega leta.
Jože Grdina, centralni tajnik
iz primorškega
Ena najlepših idej
Cleveland, O. — Veliko zanimanje vlada za kulturni vrt. To je pokazala tudi seja, ki se je vršila v sredo 29. julija. Na tej seji se je razmotrivalo o letošnjih slavnostih in ureditvi istih. V načrtu sta letos dva odlična dneva, prireditev 30. avgusta v Puritas Springs parku in pa dan odkritja spomenikov Ivana Cankarja in Simona Gregorči ča. Za dan 30. avgusta se je določilo, da se bo imenoval Ba ragov dan in bo v počast velikemu ameriškemu Slovencu škofu Baragi. Bo to nekaka slavnostna obletnica odkritja njegovega spomenika v kulturnem vrtu. Pričetek slavnosti bo že dopoldne, otvorjen s slovesno sv. mašo, ki se bo darovala v parku na prostem. Na programu b o slavnostni govor odličnega zunanjega gosta, čigar ime se bo označilo pozneje. Popoldne pa se bo vršil pester program z nastopi naših pevskih in dramskih društev in godb. Na programu so tudi slovenske narodne noše.
K tej slavnosti se vabi vsa
za napredek našega naroda, pustimo se odtegniti od cer- društva z zastavami. Navzoči
—Literatura in policist. Ivo so prišli policisti k nekemu osumljencu in mu naredili preiskavo, so najprej pre-metali vse knjige, ki so jih našli. V oči jim je padel slovenski koledar, v katerem so bile slike naših pesnikov in pisateljev. "Chi e questo?'' je vprašal policist in pokazal na sliko Simona Gregorčiča.— "Questo e Gregorčič, famoso rivale del nostro Dante," je "odgovoril njegov tovariš, ki je bil nekoliko podkovan v literaturi. Tako je Gregorčič postal slavni Dantejev tekmec.
-Italijanski vojaški manevri ob jugoslovanski meji. Gorica, julija 1936. Letošnje vojaške vaje, ki so bile predčasno napovedane in v velikem obsegu, so vzbudile med prebivalstvom zlasti po deželi in v bližini meje, veliko razburjenje. Kljub napovedi, po kateri bi moralo vojaštvo priti na manevre že v prvi polovici junija, tega ni bilo vse do konca junija in ponekod , izgleda, da ne pride niti meseca julija, Vendar je v zadnjem času prišlo nekaj poročil, iz katerih je sklepati, da z vsem pompom napovedani obsežni manevri se bodo le vršili, toda z veliko zakasnitvijo in v veliko manjšem obsegu. Iz Bovca poročajo namreč, da je v noči od 27. na 28. junija pasiralo Bovc približno 6000 vojakov, ki so oclšli v obmejne predele ob Mojstrovko in na Vršič. Istočasno so prepeljavali v pokritih avtomobilih v isto smer, v katero so vojaki odšli, razen vojaški material. Delavci, ki so bili dosedaj zaposleni pri pogozdovanju Mojstrovke, so morali takoj z delom prekiniti in oditi domov, da ne bi bili priča velikih obmejnih manevrov ali celo česa drugega. — Prav tako poročajo iz Trbiža, kamor je prišlo precej vojaštva, a ga še pričakujejo. Dalje je prišlo nekaj vojakov že v obmejne predele nad Idrijo. Dne 24. junija je prišlo v Go-dovič en bataljon pešadije, vojaki taborijo na pašniku blizu naselja Log, 1 km za Godovi-čem in ob cesti Godovič - Idrija. Tudi s Cerkljanskega poročajo, da so tjakaj že prispeli vojaki, in sicer v Zafcriž in v Cerkno samo, da jih pa še pričakujejo, ker jih je bilo veliko več napovedanih, kot jih je dosedaj prišlo. Zaradi teh manevrov bodo imeli naši kmetje ogromno škodo.
tov, ki so važne iz strateškega stališča. Lani, še bolj pa letos pa je opaziti, da poprav-jajo in razširjajo stare ceste in poti ter trasirajo nove oddelke cest, — več ali manj iz strateškega ozira zelo važne ki vežejo ostalo cestno mrežo z mejo in se tu stikajo z jugoslovanskimi cestami in potmi. Tako so letos na vse zgodaj pričeli z delom novo tra-sirane ceste, ki pelje iz Rav-bar komande pri Postojni do meje pri Planini, dalje nov kos ceste iz Godoviča na Idrijo do malega obmejnega naselja Medvedje brdo, potem od prelaza Vrhuljica — bivša meja med Kranjsko in Primorsko, pa do vrha Škofije, ki je tik ob meji na Cerkljanskem, iz Veharš pri Godoviču — v Mravljišče — Sp. Zavratec do meje. Vse te ceste so projektirane tako, da bodo služile predvsem avtomobilskemu prometu in so sedaj v delu. V od meje oddaljenejših predelih izvršuje ta dela vojaštvo, tik za mejo pa civilno delavstvo. Prav v zadnjem času pa so izvršile vojaške oblasti še brez števila tras za ceste tik ob meji, ki bodo deloma vodile tudi na mejo, med drugimi cesto na 1630 visok Pore-zen, ki se dviga nad Cerknem in je tik ob meji.
—Kobarid dobi ljudski vrt. V najkrajšem času bo končano novo vojaško pokopališče v Kobaridu. Že lansko leto so izkopavali okostjk padlih vijakov ter jih prenašali v !ma-lih krstah iz starega na novo pokopališče. Prenos okostij so morali izvršiti Kobaridčani in okoličani, a vse brezplačno. Domače pokopališče, ki je bilo tik ob vojaškem, pa so oddaljili skoraj 1 km od prejšnjega. Na mestu, kjer sta bili prej obe pokopališči, civilno in vojaško, pa bodo uredili javni vrt, katerega pač neobhodno potrebujejo priseljenci! Za nje je vedno vsega v izobilju in tudi denarja.
Če verjamete al' pa ne
Ali veste, vi slovenski jagri, zakaj beži zajec hitreje pred belim psom kot pred črnim?
Čakajte, bom povedal, da se komu ne zaleti. Če bel pes goni zajca, si zajec domišlja, da si je pes slekel rekelc, da bi hitreje tekel, torej da ga golorok lovi. In to da zajcu toliko več moči v glide.
A
Oče je v garaži ves zamišjen, ko bere levite svojemu Fordu, ki se je meldal marod in zahteval bolniško podporo..
Kar naenkrat prileti od hiše sem njegov sinček, ki se na vse grlo dere:
"Ata, oj ata!"
"Boš tiho, pob, kaj ti nisem že stokrat rekel, da odpri usta samo tedaj, kadar te jaz kaj vprašam."
"Torej, vprašaj me hitro, ata, če je mama padla po stopnicah" v klet, da ti bom lahko odgovoril."
A
"Miha, nesi hitro tole pismo na pošto!" ukaže žena svojemu možu.
"Kaj se tako mudi? Saj bi v takem vremenu človek niti psa ne pustil iz hiše," posreduje mož.
"Saj ti nisem rekla, da vzemi psa seboj."
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 3D, 1036

križem po jutrovem
Po nem&kem Izvirniku K. Maya
Sklenili smo, da se bomo ločili od njih.
In prav tedaj si prišel ti in nas napadel. Ušli smo ti in zasledoval si nas. Nismo se te bali, lahko bi bili z našimi daleč segajo-čimi puškami postrelili vse tvoje ljudi. pa tega nismo storili, prizanesli smo vam. Sam si videl, da smo streljali le na konje. Podajali smo se z vašimi ljudmi, dokazali smo jim, da smo nedolžni, in smo odšli. Enega tvojih ljudi sem zgrabil. Lahko bi ga bil zabodel ali ustrelil, pa nisem. Le kaznoval sem ga, ker me je razžalil. Torej vidiš, da smo vam prizanašali!
Pa nisi nas pustil pri miru, pripravil si narn zasedo. Ujel sem tvojega vohuna, v naših rokah je bil, pa pustili smo mu življenje. Napadel si nas, spet smo vam prizanesli.
Šel sem v vaš tabor, osvobodil sem svoja tovariša, tvoje življenje in življenje tvojih ljudi je bilo v mojih rokah, pa niti kaplje krvi nisem prelil. Zasledovali ste nas, ujel sem tvojega brata, pa niti lasu mu nismo skrivili.
Pi'emisli vse to, o šejh, pa povej, ali smo ravnali kot tvoji prijatelji ali kot tvoji sovražniki! V zahvalo za vse to pa si prišel k nam s trdimi besedami in žalitvami in mesto da bi ti nas prosil odpuščanja, zahtevaš, naj te mi prosimo odpuščanja, ki ti nismo nič storili!
Allah naj sodi med vami in nami! Ne bojimo se vas! Glej da si ne boš še izkusil, kakor zelo se morate vi nas bati!"
Malomarno me je poslušal in vidno prezirno mi je odgovoril: "Tvoj govor je bil zelo dolg, tujec! Pa vse, kar si povedal, je neresnično in napačno!" "Dokazi!"
"Prav lahko ti dokažem! Be-•iati so naši sovražniki. Bili ste v njihovi družbi, torej ste tudi v'i naši sovražniki.. Ko so vas moji ljudje zasledovali, ste nam postrelili konje. Ali je to prijateljstvo?"
"Ali je bilo morebiti tisto prijateljstvo, da ste nas zasledovali?"
"Udaril si me po glavi, da sem se onesvestil. Najpogumnejšega mojih ljudi si udaril v obraz in ga sunil s konja kakor nesnažno žival. Ali je to prijateljstvo?"
"Napadel si me, zato sem te udaril. In tvoj "najpogumnejši" bojevnik me je zasramoval in žalil mojo vero, zato sem mu pokazal, da ga preziram."
"Udarec v obraz pomeni pri nas najhujšo žalitev in se da le s krvjo oprati. Razžaljeni zahteva tvojo kri."
"Ne verjamem! Moj udarec zanj pač ni bila žalitev, ampak posebna čast. Videl sem ga ob tvoji strani, ko ste nas iz zasede napadli. Če pa zahteva mojo kri, naj si pride po njo!"
"In končno si nam včeraj ukradel šest naših najboljših konj. Ali je to tudi prijateljstvo?"
"Vzel sem si vaše konje, ker ste nam naše postrelili.
Vsi tvoji očitki so neosnovani, druga niso ko zavijanje in po-tvarjanje. Naj bo dovolj prerekanja! Ni časa, pa tudi ljubi se nam ne. Povej nakratko, kaj zahtevaš! In dobil boš prav tako kratek in točen odgovor."
Prišla sva v pogajanjih končno tja, kjer nas je hotel Šejh imeti. Začel je:
"Zahtevam, da pridete k nam —." "Dalje!"
"Da nam izročite vaše konje, vaše orožje in vse drugo, kar imate —." "Dalje!"
"Bojevniku, ki si ga razžalil, boš dal zadoščenje —." "Dalje!"
"In potem lahko greste, kamor hočete."
"To je vse?"
i —
"Da. Vidiš, da sem zelo milosten !"
"Kako zadoščenje bom moral dati človeku, ki praviš, da sem ga razžalil?"
"Plačal boš odškodnino, ki jo bomo šele določili. Upam, da boš pristal na naše pogoje." "Ne." "Ne—?"
"Prav ničesar ne dobiš. Ne ti, ampak mi edini imamo pravico zahtevati. Sicer pa je tvoja zadnja zahteva blazna. Kako naj plačam odškodnino, če ste mi že itak vse vzeli —?
Svetujem vam, pustite nas pri miru! To bo najbolje za vas! Pomisli, da si v mojih rokah!" "Ali me misliš umoriti —?" "Ne bom te umoril, le življenje ti bom vzel, če bi nas Bebbehi napadli."
"Povedal sem ti že, da bi se moji ljudje strašno maščevali."
"Ne maščevali bi tvoje smrti, le sami sebe bi pogubili! Kajti mi smo bolje oboroženi ko vi.
Poglej sem, šejk Gazal Gaboja! V tejle puški je 25 krogel in v tejle sta dve, tule sta dva samokresa, v vsakem je šest krogel. Tule imam dve tvoji pištoli, v vsaki sta, kakor sam veš, tudi dva strela. Torej lahko 43krat ustrelim, ne da bi bilo treba nabijati. In pomni, nobeden mojih strelov ne zgreši! To si že videl. Moji tovariši niso nič slabše oboroženi. Naš tabor tule v dolinici je dobro zavarovan, skozi sotesko tamle more hkrati le eden sam človek.
Tvoji ljudje bi torej drug za drugim padli, od nas pa bi nobeden niti ranjen ne bil. Ubogaj me, poslušaj glas svojega brata! Pusti nas pri miru!"
"Ali se mi naj moji ljudje smejejo —?
Sicer pa govoriš tako le, da bi me premotil. Kako moreš imeti toliko krogel v tisti puški? Tega ti nihče ne verjame! Prestrašil bi me rad!"
"Res je! Frankovski orožarji so boljši, mnogo boljši ko vaši. Poglej sem, pokazal ti bom svoje orožje. Sam se prepričaj!"
Razložil sem mu sestav repe-tirke in samokresov. V skrbeh me je gledal. Moja taktika je bila pravilna. Ni bilo prvikrat, da sem s svojim "bahanjem" rešil položaj.
"Allah akbar — Allah je velik!" je mrmral. "Zakaj ne da tudi svojim vernikom modrosti, da bi izdelovali tako orožje?"
"Ker bi tako orožje zlorabljali. Allah ni samo velik, ampak tudi dobrotljiv in moder. Take puške je podaril le kristjanom, ker ve, da jih bodo uporabljali samo tedaj, če njihova potrpežljivost in prizanesljivost nič ne zaleže.
Povej, kaj si sklenil!" "Gospod, videl sem tvoje orožje. Izvrstno je, toda ne bojimo se ga. Pa vseeno bom milosten z vami, če mi daste, kar bom sedaj le zahteval." "Kaj pa zahtevaš?" "Tistih šest konj, ki ste nam jih vzeli, in vranca, ki ga ti jezdiš. Razen tega mi boš dal tole puško s 25 kroglami in tisti dve pištoli, ki ima vsaka od njih šest strelov, pa puško in pištole, ki si jih vzel iz mojega šotora. Druga nič."
"Nobenega svojih konj ne dobiš nazaj. Obdržali jih bomo, ker ste nam naše ustrelili. Tudi vranca ne dobiš, več je vreden ko tisoč vaših konj. Svoje orožje pa sami potrebujemo in ti ga ne moremo dati.
Da pa ti pokažemo svojo popustljivost in dobrohotnost, boš dobil svojo puško in pištole nazaj, brž ko vidimo, da nas pri miru pustite."
"Pomisli tujec, kaj —!" Umolknil je.
Zunaj je počil strel, še eden in še eden.
(Dalje prihodnjič)
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
AVGUST	22.—Podružnica št. 41 S2Z
9.—Piknik združenih dru-j obhaja šestletnico obstanka s štev fare sv. Vida na Pintarjevi proslavo v Slovenskem Delay-farmi.	' skem Domu na Waterloo Rd.
16.— D r ušt v o Brooklynski, 25.—Interlodge liga, plesna Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi j veselica v avditoriju S. N. D. piknik pri Zornu na 4388 Brad-; 28.—Carniola Tent št. 1288, ley Rd.	! The Maccabees, plesna veselica
16.—Piknik Slovenske mla- i v avditoriju S. N. Doma.
dinske šole S. N. Doma na Mo-čilnikarjevi farmi.
16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme.
16.—Klub slovenskih mesarjev in groceristov priredi velik izlet na Pintarjeve farme.
16.—HŠola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima piknik na Mo-čilnikarjevi farmi.
16.—Buckeye Lodge, No. 60 SDZ, Lorain, O., priredi piknik na Kosovi farmi na Seneca Rd.
23.—Piknik društva Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ na Pintarjevi farmi.
30.—Podružnica št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
SEPTEMBER
6.—Srbski kulturni vrt, proslava Njegoša in koncert v avditoriju S. N. Doma.
6.—Zaključek sezone in pik-
29.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma.
20 •—Novi pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
JANUAR
2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND.
9.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—-Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma.
31.—Carniola Tent št. 1288
nik za vse znance in prijatelje T. M., proslava 25-letnice
v av-
na Stuškovi farmi.
8.—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v avditoriju S. N. Doma.
13.—Pevski zbor "Cvet" priredi vinsko trgatev v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
13.—Skupna društva fare sv. Kristine prirede piknik na špel-kotovih prostorih.
20.—Proslava 5-letnice, ples in splošna zabava, podružnice št. 49 SŽZ.
27.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. priredi proslavo 20-letnice svojega obstanka v S. N. Domu na St. Clair Ave".
OKTOBER
3.—Podružnica	št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
4.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
10.—Klub	O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Skupna	društva Slovenske Dobrodelne Zveze v Lo-rainu priredijo koncert v S. N. Domu v Lorainu.
16.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. D.
17.—Slovenske	Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma.
24.—Društvo	Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
NOVEMBER
8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma.
8.—Pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
15.—Collinwood	Hive 283, T. M., banket ob priliki 20-let-nice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
21.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
ditoriju S. N. Doma.
FEBRUAR
6.—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
7.—-Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
MARC
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
Kako kuje življenje
Čudaško življenje bogate starke
APRIL
4.—Podružnica št. proslavi desetletnico obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
10 SZZ svojega
Iznajdljive glavice
Družina Kubat iz Portlanda, Oregon, jo je pogruntala, kako jim lahko služi tedenski vozni listek na ulični železnici po trikrat na dan. Kredit za to bri-Ijantno idejo gre Urbanu Kubat, ki je star 19 let in ki hodi na delo precej daleč od doma. Zjutraj on prvi zapusti hišo. Zdoma gre, nesoč seboj domačega goloba, v žepu pa tedenski vozni listek. Ko se pripelje na konec ulične kare, pri-veže vozni listek golobu pod peruti in ga izpusti.
V tem sedi doma pri zajter-ku oče Kubat, ki ve, da bo vsak trenotek priletel domov golob in mu prinesel sinov vozni listek. Res, golob je kmalu na verandi. Oče Kubat mu odvzame vozni listek in gre na vogal, da počaka ulično karo. S seboj vzame tudi goloba. Ko stopi na koncu vožnje z ulične kare, zopet priveže listek golobu pod peruti.
Zdaj je pa mama Kubat na vrsti. Golob je priletel zopet zvesto domov z voznim listkom, katerega mu odvzame mama Kubat, da se lahko odpelje z ulično karo, ko nese kosilo sinu in možu. S tem listom se pelje mama Kubat zopet domov, mož in sin morata pa za vožnjo domov plačati voznino, ker golob ne zna poti zdoma, ampak' samo domov.
Precej si s tem prihranijo in nihče jim nič ne more.
Najbolj čudaška žena v državi Maine je oni dan dokončala svojo pot življenja. Policija je vdrla v njeno stanovanje v Rocklandu in našla Lucy Fansworth mrtvo na tleh. Zdravnik je rekel, da je umrla za srčno napako. V nekaj dneh bi bila stara 97 let. Bila je poznana kot jako bogata ter se meni, da je zapustila več kot milijon dolarjev. Vendar je vedno živela jako revno.
Z njeno materjo je njena rodbina izumrla. Bila je ena izmed šestih otrok v družini, toda vsi so umrli brez potomcev, živela je v hiši, katero je sezidal njen oče in ki je bila nekdaj krasna palača. Toda starka je ni popravljala in hiša je razpadala. Krasni in bogati zasto-ri so segnili in padli na tla, kjer jih ni nihče pobral. Prahu in blata se je nabralo po tleh za več palcev. Končno je živela samo še v dveh sobah te velike hiše. Drugo pa je ostalo vse prazno.
Nihče ne ve natančno, koliko je bila starka vredna. Pred nekaj leti je neka iiewyorška banka oglašala, da se naj zglasi neka Lucy Farnworth za svojo vlogo, ki znaša $2,500. Očividno je starka pozabila nanjo. V Rocklandu je starka lastovala tri bloke na Main stritu in več hiš na drugih cestah. Poleg tega je lastovala še nekaj farm, par kamnolomov in številno lotov.	,
Nikdar ni najela kake pomoči. V njeni hiši ni bilo niti elektrike. Sosedje so jo videli ponoči, ko je hodila iz sobe v sobo, noseč v roki petrolejko. Nekoč jo je našla soseda na tleh, vso polito s petrolejem. Padla je na tla, ko je nalivala svetilko. Ko jo je soseda dvignila, je starka vpila: "Le zakaj me ljudje ne pustijo v miru! Vedno kdo škili name."
Nekoč je naročila v mesnici z a pet centov mesa za mačko. Toda kmalu zatem je naročilo preklicala, ]češ, da je medtem mačka ujela goloba. Vefekrati je prišla v mesnico in prosila za košček mesa, rekoč, da bo za mačko, daširavno so vsi vedeli, da nima nobene mačke v hiši.
Hišo, v kateri je prebivala, je podedovala po svojem bratu. Toda ker je ni nikdar popravljala, so bile končno že same razvaline, brez vsake vrednosti. — Njena sestra ji je zapustila hišo v Bostonu. Pa ni šla niti pogledat hiše. Nekoč se je pripeljal pred to hišo velik truk in naložili so vse, kar je bilo kaj vrednosti. Nihče ni vedel, kdo so bili ti ljudje.
Za to hišo so ji ponudili $30,-000, toda je ni hotela prodati. Za hišo na Main stritu ji je nekdo ponudil $29,000, čeprav hiša ni bila vredna več kot $200, pa je bil toliko več vreden lot. Toda starka ni hotela slišati, o kupčiji. Ker so hiše razpadale, jih je mestna oblast več podrla. Toda za zemljišča je stalno plačala davek.
Nekoč se je sprla s sosedom, pa mu je napravila 12 čevljev visok plot ob hiši. Končno se je dala pregovoriti, da ga je odrezala na šest čevljev.
Ko je eden njenih bratov umrl, ji je ta zapustil tudi' vse konje. V oporoki je označil, da mora ostati do svoje smrti tudi konjski hlapec, ki je skrbel za konje in ki je bil nekoliko pohabljen. Luy mu je dovolila, da je spal v hlevu in mu je tudi dajala živež. V kratkem času so pa vsi konji poginili in ljudje so tudi govorili, da hlapcu ne daje dovolj hrane. Zdravstvena oblast je preiskovala, toda ona je trdila, da mu daje hrano. Oblast je pa odločila, da se ga pošlje v sirotišnico. Dobili so ga v hlevu,
globoko zakopanega v senu. Okrog je bilo vse polno oglodanih kosti, toda nobene posode. Zgledalo je, kot bi bil to brlog lačnih volkov. V razcapani obleki je imel vse polno nadležnega mrčesa. Predno so ga mogli sleči, jim je v rokah umrl.
Lucy Farnsworth je bila vedno čedno oblečena, toda njena obleka je bila kupljena še pred 50 leti. Vsaj kroj je tako kazal. Kljub visoki starosti je lahko brala brez očal.
Nek finančnik jo je nekoč prosil $25,000 na posodo, proti dobri varščini seveda. Šla je v svojo spalnico .prinesla star čevelj in rekla finančniku, naj vzame iz čevlja tistih $25,000. Finančnik je pozneje pripovedoval, da je- še precej "drobiža" ostalo v čevlju, čudno je, da ni bilo pri nji nikdar vlomljeno, ali da bi jo kdo umoril in ji pobral denar, čeprav je bilo splošno znano, da iz vseh knjig v njeni knjižnici gledajo ven bankovci.
Njen oče je bil rojen v Wal-dobro leta 1815. Ustanovil je neko vodovodno družbo in skozi 25 let je imel vsak dan $100.00 dohodkov. Vse to veliko premoženje bo zdaj zasegla vlada, ker ni nobenih sorodnikov in tako je starka skoparila in živela v največji revščini za druge, mesto da bi si v življenju privoščila vsaj dostojno življenje in storila svojemu bližnjemu kaj dobrega, da bi ji bil vsaj kdo na svetu hvaležen.
USODA GLEDALIŠKE LEPOTICE
Pred neko londonsko gledališče hodi vsak večer prodajat vžigalice stara ženica, katera s tresočo roko obiskovalcem gledališča ponuja svoje blago v nakup. Dolgo časa nihče ni vedel, kdo je ta stara reva. Končno pa so le ugotovili, da je starica nekdaj sloveča gledališka lepotica in operetna igralka, katera je pred mnogo leti prav v tem gledališču slavila svoje zmagoslavje. Pisala se je Katarina Fotes, danes pa ji vsi pravijo le "stara Katra.'' Usoda te gledališke zvezde je tale: Kot mlado dekle je prišlo z dežele v London, kjer je iskala svojo srečo. Ker je bila nenavadno lepa, se ji je končno le posrečilo, da je bila nastavljena v tem gledališču, ki se imenuje "Gaiety." Po svoji lepoti in igralskih zmožnost?! je kmalu zaslovela po vsem Londonu. Zaslužila je velike denarje, kateri ji pa niso prav nič teknili, ker je vse zaigrala. Strašno se je namreč udala igranju hazardnih iger. Nekoč na primer v Monte Carlu, je en sam večer zaigrala celih 25000 funtov. Ne da bi si bila belila glavo zaradi velikih izgub, je korajžno naprej igrala, dokler ni zaigrala vsega svojega premoženja in zdravja. Ko je nazadnje obolela je bila ob vse. Nekaj časa so jo podpirali njeni prijatelji, ki so upali, da bo Katarina kmalu toliko ozdravela, da bo zopet lahko igrala. Toda njena bolezen se ni izboljšala in Katarina ni nikdar več mogla igrati. Nazadnje so jo vsi zapustili in reva je ostala brez vseh sredstev. Nekaj časa si je služila svoj kruh s tem, da je hodila s potujočimi gledališkimi družbami po deželi ter služila za suflerko. Kot obnemogla starka se je vrnila v London, kjer sedaj pred istim gledališčem, v katerem je nekoč žela največjo slavo, prodaja vžigalice.
--o-
Kadar obiščete jezersko razstavo, ne pozabite se ustaviti v gostilni "Ljubljana."
Indijanska- princeza Sp-hnemah izroča v promet enega največjih ameriških aeroplanov.
DNEVNE VESTI
Nesreča na Michigan-skem jezeru
Chicago, 111., 31. julija. — Sodi se da se je utopilo šestnajst mož, ko se je prevrnila na razburkanih vodah Michigan-skega jezera motorna ladja Material Service. Nesreča se je primerila štiri milje od Chicaga.
Sedem mož posadke je bilo rešenih, petnajst nadaljnih pa se smatra za mrtve.
Anglija zgradi ogromen nov parnik
London, 31. julija. — Angleška nižja zbornica je z velikim veseljem pozdravila izjavo M. H. Morrisona, tajnika angleške zakladnice, ki je naznanil, da bo ladjedelnica John Brown & Co., v Clydebanku zgradila nov Su-per-parnik, ki bo še večji kot je parnik "Queen Mary."
Parnik, ki bo nosil ime "King George V.," bo imel 83,000 ton tonaže, dočim jih ima parnik Queen Mary samo 80,000. Z graditvijo se bo pričelo koncem avgusta, parnik bo pa splovljen koncem leta 1937.
Francoski natakarji za odpravo napitnine
Bordeaux, Francija, 31. julija. — Danes so tukaj zastavkali natakarji po vseh hotelih, restavracijah in gostilnah, ker nočejo več napitnine.
Žaštrajkali so, ker hočejo primerne plače, da ne bodo več odvisni od napitnine, ki je, kakor pravijo, prvič, negotova, drugič pa ni v skladu s človeškim dostojanstvom. Otrok v kokošjem
gnezdu Fremont, Ohio, 29. julija. — Ko se je pravkar šerif Toni. Pask pripravljal s skupino mož, da preišče neki zapuščeni kamnolom v bližini svoje farme, ker je menil, da se bo morda tam našlo štiriletnega Paula Alfreda, sina zakoncev Henry, je neki farmer našel dečka pokojno spečega v kokošjem gnezdu. Ljudje so v največjem nalivu preiskali vse kote, dečko pa je udobno sanjal v kokošnjaku.
HALI OGLASI
Poceni hiša
Proda se hiša na Kewanee Ave., 6 sob, 3 zgorej, 3 spodaj; 7 let stara, v dobrem stanju, cena je $4,000, takoj $1,000, ostalo po $30 na mesec, samo 5% obresti. Več se poizve pri F. J. Turk, 836 E. 185th St. telefon KEnmore 0153-W.	(x)
Delo dobi
izkušen, slovensko govoreč človek, ki bi zaključeval dogovore za vzpostavitev furnezov.-Prilika napraviti $40 do $100 na teden. Oglasite se na 10513 Cedar Ave., ali pokličite CE-dar 7135.	(184)
Jack London
ROMAN TREH SRC

iMjzi&p
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke

AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 3D, 1936
taki, ki se jim je poznalo, da so umrli v nepopisni grozi pred mogočnim sovražnikom. Še po smrti so krčevito stiskali meče. Za pasom je imel vsak mrtvec veliko starinsko pištolo.
—	Stari svečenik je imel prav, — je zašepetal Francis. — Vsi, ki so skušali priti sem, so plačali svoj pogum z glavo, in zdaj stoje tu kakor glasen memento drugim, ki bi hoteli priti do zaklada. Poglejta! Ali ni ta dečko do pičice podoben Iberiju?
—	A on i-le je podoben prebivalcu Devonshira, — je zašepetal v odgovor Henry. — Stavim vse stare groše, da je ustrelil na prepovedanem lovišču jelena in pobegnil na špansko, da se reši kraljeve jeze.
—	Brrr! — je zadrhtela Leon-cie in se stisnila k svojima spremljevalcema. — Svetinje plemena Maya diše po smrti in onem svetu. Poleg tega je pa tak način osvete zloben in zaničljiv. Tisti, ki so hoteli ukrasti zaklad, ga morajo zdaj vse večne čase čuvati.
Nobenega ni mikalo, da bi nadaljeval pot. Našemljene postave davno umrlih iskalcev zaklada so jim vzele ves pogum. Henry je postal celo sentimentalen.
—	Do te strašne grobnice so prišli ti iskalci zlata prve dni po odkritju Amerike, — je spregovoril Henry zamišljeno. — Kakor psi divjačino, so vohali ti ljudje zlato. Zaklada sicer niso mogli odnesti, vendar so ga pa izsledili. Vsa čast vam, pirati in conquistador j i! P o z d r a vljeni, galantni pustolovci davne preteklosti ! Vaši nosovi so duhali zlato na ogromni razdalji in vaša srca so hrepenela po njem ne glede na nevarnost.
—	Da, — je pritrdil Francis ter potegnil Henryja in Leoncie za seboj, da čim prej pridejo iz strašne grobnice. — Sam blago-rodni sire Henry Morgan bi moral biti tu kot poveljnik teh mrtvecev.
Previdno so se napotili dalje in kmalu je hodnik znova zavil v drugo stran. Predno so pa pustili za seboj v dveh dolgih vrstah stoječe mumije, se je Henry ustavil in pokazal na enega izmed mrtvecev, rekoč:
t— Ne vem, kako je s sirom Henryjem, toda Alvareza Tor-resa imamo tu.
Pod špansko čelado, v srednjeveški španski obleki in z velikim španskim mečem v koščeni roki je stala pred njimi mumija, čije izsušeno lice je presenetljivo spominjalo na obraz Alvareza Torresa. Leoncie je prestrašeno vzkliknila, odskočila in se prekrižala. Sirota se je mumije z znanim obrazom tako ustrašila, da je omahnila. Francis jo je prestregel in izročil v varstvo Henryja, sam je pa stopil k mumiji ter otipal s prsti njena lica, ustnice in čelo. Nato se je zadovoljno zasmejal.
— Rad bi, da bi bil Alvarez Torres tako mrtev, kakor je mr-
tev ta-le gentleman. Vendar pa ni dvoma, da je rodil ta subjekt
pradeda Alvareza Torresa, — seveda prej, predno je nastopil svojo zadnjo službo kot častna straža pri sveti zakladnici, plemena Maya.
Drhte je šla Leonci^ mimo strašne postave. Stranski hodnik je bil tako temen, da je moral Henry, ki je šel spredaj, neprestano zažigati vžigalice.
—	Halo! se je začul njegov glas. — Oglejta si to-le čudo tehnike! Poglejta, kako krasno je izklesan ta-le kamen!
Od spredaj je padala na hodnik dnevna svetloba tako, da so bile vžigalice odveč. V dolbino je pokrivala napol skala. Nedvomno je tvorila skala umetna vrata stenske vdolbine, zakaj bila je tako spretno izklesana, da je točno odgovarjala odprtini.
—	Stavim glavo, da je poginil oče našega starčka baš tu! — je vzkliknil Francis. — Znana mu je bila tajna, s pomočjo katere se je dala skala odvaliti. Kakor vidita, jo je bil napol že odvalil. . .
—	Grom in strela! — ga je prekinil Henry in pokazal na dele okostnjaka, ki so bili raztreseni po tleh. — To-le so najbrž njegovi ostanki. Mož je našel tu smrt pozneje, sicer bi bil tudi on med mumijami. Najbrž je bil pred nami zadnji, ki ga je zanesla usoda v ta brlog.
—	Stari svečenik je pravil, da je pripeljal njegov oče sem ljudi
iz doline, — je pripomnila Leoncie.
—	Dejal je tudi, — je omenil Francis, — da se ni nihče vrnil.
Ta čas je našel Henry lobanjo. Z vžigalico v roki je pokazal svojo najdbo Francisu in Leoncii. Na lobanji so se poznali sledovi udarca z mečem ali sekiro. Poleg tega je bila zadaj tudi prestreljena. Henry jo je stresel. V lobanji je nekaj zaropotalo in kmalu je padla iz nje krogla. Francis jo je ogledal.
—	Iz pištole srednjeveškega viteza, — je izjavil. — Smodnik je bil slab ali pa moker, ker je streljal napadalec od blizu, pa vendar krogla ni prebila lobanje. Lobanji se pa pozna, da jo je nosil domačin.
Zopet šo zavili na desno in stopili v majhno, lepo razsvetljeno dvorano, izsekano iz ogromne skale. Visoko v steni je bilo z navpičnimi kamenitimi ploščami zamreženo okno, skozi katero je padala v dvorano motna dnevna svetloba. Tla so bila posuta s človeškimi kostmi. Francis je po lobanjah takoj spoznal, da so bili mrtveci Evropci. Med okostnjaki so ležale puške, pištole, noži in sekire.
—	Vse kaže, da so prišli iskalci zaklada do te dvorane, — je dejal Francis, — in so najbrž hoteli piti za medvedovo kožo* predno je bil medved ubit. škoda, da ni tu starčka, ki bi lahko videl, kaj se je zgodilo z njegovim očetom.
—	Kaj pa, če je del iskalcev ostal pri življenju, pobral zaklad in odnesel pete — je vprašal Henry.
Toda tisti hip je opazil Francis, ki se je obrnil od teh gnusnih okostnjakov, nekaj, kar ga je prisililo, da je takoj odgovoril:
—	Nikakor ne! Kar oglej si dragulje v teh očeh. Pravi rubini, ali pa rubina sploh nikoli nisem videl.
Henry in Leoncie sta se ozrla in zagledala iz kamna izklesano
sedečo žensko postavo, ki je gledala, kakor bi hotela vprašati, kaj hočejo. Usta je imela široko odprta. Ta usta so bila tako velika, da je bil ves obraz podoben strašni karikaturi. Kraj nje je sedela iz skale izklesana moška postava, ki je bila še strašnejša in ostudnejša. Eno uho je bilo normalno, drugo pa ogromno in ostudne, kakor ženska usta.
— Prelestna dama, človek bi se kar zaljubil. Nedvomno imamo pred seboj boginjo Chio, —-
jih kdaj videl v resnici in v sanjah. Teh draguljev sploh ni treba ceniti po karatih. Lesketati se morajo v kraljevski kroni ali pa nikjer.
—	Toda dva rubina in dva to-paza še ne moreta tvoriti vsega zaklada plemena Maya, pa naj bosta še tako velika, — je pripomnil Henry. — Stojimo tik pred zakladnico, toda ključa nimamo . . .
—	Ima ga seveda stari svečenik, ki čepi s svojimi vozli v po-
se je nasmehnil Henry. — Kdo jočem pesku, — je dejala Leon-
neki je ta gentleman, ki sedi pri nji s slonovimi uhlji in zelinimi očmi?
— Ubij me, če vem! — se je zakrohotal Francis. — Pač pa vem, da so zelene oči tega dol-gouhca največji topazi, kar sem
cie. Razen teh dveh kipov in okostnjakov je dvorana prazna.
— Rekoč se je približala moškemu kipu in ga začela od vseh strani ogledovati. Najbolj jo je zanimalo ogromno uho. Pokazala je nanj, rekoč:
V BLAG SPOMIN
3. OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA
JOHN DEŽMANA
ki je za vedno z^tisnil svoje mile oči dne 3. avgusta 1933.
Mirno sladko v grobu spa-vaj, dokler vse nas enkrat združi angelske trobente glas. Žalujoče ostale: Angela Dežnian, soproga; Helen, hčerka. Cleveland, O., 3. avgusta 1936.
Čistimo in likamo vsakovrstne obleke
Pridemo iskat
R0GEL DRY CLEANING
6526 St. Clair Ave. .....muni....................imiTm^
I ZDRAVO, IZVRSTNO 1
] domače vino |
1 po zmernih cenah dobite | I	vsak čas pri
| JERNEJ KNAUS |
1052 E. 62nd ST. riiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiHuiiMMiiiiuiir
naznanilo in zahvala
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je previdena s svetimi zakramenti za vedno v Gospodu zaspala naša preljubljena In nikdar pozabljena mati
Mary Jelenic
ROJENA JELENIC
ki je po kratki bolezni v bolnišnici preminula: dne 9. julija 1936 v starosti 50 let. K večnemu počitku smo jo položili dne 13. julija 1936 na Calvary pokopališče.	,
Tem potom se iskreno zahvalimo Rev. Andrew Andreyu za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Prisrčna hvala vsem onim, ki so položili krasne vence na krto pokojne, vsem, ki so darovali za svete maše in vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu.
Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ter se udeležili pogreba. Obenem tudi prisrčna hvala članicam društva sv. Ane št. 4 SDZ za lep sprevod in za lepo udeležbo pri pogrebu.
Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. .	,
Vam, preljubljena mati, pa globoko potrti nad to bridko izgubo želimo, da počivate v miru in zasluženem pokoju in lahka naj Vam bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:	,
Joseph, Anthony, sinova;
Mary omožena Petshe, Valeria, Josephine, hčera. Zapušča tudi žalujočega brata Stephen Jelenic v Washing'tonu,
in sestro Antonia Oarini v Jugoslaviji. Cleveland, Ohio, 1. avgusta 1936.
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
Vlada Zed. držav je sezidala to moderno trdnjavo v Fort Knox, kjer bo spravljeno vse zlato, ki ga poseduje vlada. Na sliki je Mrs. Nellie Taylor, ki je direktorica vladne kovnice denarja. V sredi avgusta bo vlada speljala zlata za šest bilijonov vrednosti.
Na zunaj je videti to majhno p o si op. j e, toda glavne shrambe so v zemlji. 15 vlakov bo potrebnih, da bedo prepeljali to zlato. Vsa proga bo skrbno zastražena po vojaštvu in vsak palec proge bo natančno preiskan, predno bodo tam vozili vlaki z zlatom.
Na Japonskem sedaj trenirajo pse na plinske maske. ,. :.V.slučaju, da bi glavno mesto Tokijo napadle zračne1 floti-^fa^-ft ffpgf uporabili za prenašanje depeš in zdravil.
David Sholtz, governer Floride, je bil izvoljen predsednikom ameriške organizacije Elks, ki je imela nedavno konvencijo v Lo» Angeles, Cal.
Tukaj vidite filmsko igralko Gertrude Michael, ki pravi, da bo v jeseni zelo v modi take vrste obleka, ob-Mta $'perzijsko kožuhovino in ki spominja na kozaško obleko.
fe)
ki je spravil conquistadorje ob pamet, kar |tu pred nosom pohlepnih tujcev. Stavim glavo, da smo prav tako daleč od cilja, kakor če bi bili še v San Antoniu.
Hodnik, kamor so krenili* je bil širok kakih petnajst čevljev, o višini se pa sploh ni dalo soditi. Dobrih sto korakov so imeli že za seboj, k 6 se je hodnik naenkrat zožil ter obrnil na desno. Potem je zavil zopet na levo in stopili so v drugo večjo podzemno jamo.
Tudi tu je vladal tajinstven mrak. Francis, ki je šel spredaj, se je tako nepričakovano ustavil, da sta se Leoncie in Henry zaletela vanj. Vsi trije so se ustavili. Leoncie je stala med obema Morganoma in tako so nepremično gledali na hodnik pred seboj, kjer so stale dolge vrste mumij in balzamiranih trupel.
— Kakor Egipčani, tako je znalo tudi pleme Maya balzami-rati in mumificirati trupla, — je dejal Henry tiho. Pogled na nepokopane mrliče, ki so stali tu pod zemljo in zrli pred se s svojimi mrtvimi očmi, ga je tako presunil, da si ni upal glasno govoriti.
Vsi mrtveci so bili v starinskih evropskih oblačilih. Na njihovih izsušenih obrazih so se poznale poteze bele rase. Kakor v življenju, tako so nosili tudi po smrti preperele obleke con-quistadorjev in angleških piratov. Dva sta bila v zarjavelih vojnih opremah. Nekateri mrtveci so imeli opasane meče, drugi pa kratka bodala. Bili so tudi
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo tn vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. _HEnderson 2978_
—	Tu sploh ni treba vžigalic! Votlina ima svojo razsvetljavo — od zgoraj prihaja luč, — skrita, toda prava dnevna svetloba. Ti stari divjaki so bili pa res korenjaki. Prav nič se ne bom čudil, če najdemo tu dvigalo, mrzlo in vročo vodo, centralno kurjavo in Šveda kot hišnika. Nu na svidenje!
Njegovo telo in noge so takoj nato izginile, potem se je pa začul od znotraj njegov glas :
-r- Pridita za menoj! Votlina je čudovita!
-— Zdaj pa priznajte: mar niste zadovoljni, da ste me vzeli s seboj ? — se je zasmejala Leoncie, stoječ kraj mladeničev v votlini, ki jo je izklesala spretna roka iz skale. Kmalu so se njihove oči privadile tajinstvenemu mraku tako, da so vse videli. — Najprej moram ugotoviti, da sem našla oči jaz in da se imata tudi za itsta zahvaliti meni. če bi me ne vzela s seboj, je zelo verjetno, da bi šla mimo te skale ter se vedno bolj oddaljevala od cilja.
—	Toda tu je vse prazno, kakor v pustinji, — je pripomnila takoj.
—	Naravno, — je dejal Henry. — To je šele predsoba. Saj pleme Maya ni moglo biti tako neprevidno, da bi skrilo zaklad,
Ameriški justični department je dal zapreti, bivšega častnika v ameriški mornarico, Johna S. Farns-wortha, ki je obtožen, da je izdajal Japoncem načrte ameriške mornarice.
Pogled na švicarski oddelek na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu. V ozadju je gora Matterhorn v miniaturi.	- ; . ...	..;„•. ............:..:.