Ljubisav Markovič
KOOPERACIJA
Teča)  politične  ekonomije
CNadalJevanJe)
V teh pogojih raste koopera-elja iz oofoude same družbe pro-tevajalcev. Leta je njihovo svo-bodno delo, pomeni nekaj na-ravnega za proizvodnjo materi-ainih dobrin za lastno življe-nje io napred«k. Kooperacije ne vsiljuje proizvajalcem nikakrš-na pasebna družbena sila. Niti ne odreja določenih odnosov, po katerih bj bilo živo delo podre-j«no aredstvom za proizvodnj-o in ustvarjalo bogastvo za druge. Take posebne sile v družbi ni več. Vsi so enako delavci. Delo v materialni proizvodnji velja zanje kot spoanana nujnost Ln zavest.no dejanje pa tudi živ-]d«nska potreba.
Na tej podlagi vsaka ožja ko-operacija pomeni »ko-mibinirane-ga* »združenega delavca«, ki nadzoruje in kontrolira razvitd sistem strojne proizvodnje. Ta »združeni delavec« upravlja ce-lotni tok proizvodnje, kakor vsi proizvajalci v družbenem-obsegu po svojih organih uprav-lijajo gaspodarsko dejavnost in eplošai razvoj. S temi celotni-m; delovnimj organi so spojene tudi funkcije proizvodnje In funkcije razširjen« reprodukci-je, kakor tudi funkcije uprav-lj-anja gospodarstva. Toda gle-de na sistem in organe, po ka-terih ta »združeni proizvajalecc vse to opravlja, ostaja kot za-kon dejstvo, da se enotnost in p-ovezanost kombin. proizvajal-nega procesa mora znotraj »ožje redakoije« poosebljati v zapo-vedni*ki volji, v eni avtoritetl — dirfrktorju ali kakor koli se tanenuje. Toda ta avtoriteta nl združenemu proizvajalcu vsilje-na. Le-ta zanj ne pomenj ele-menta izkoriščevalske otolastl kakor v kapitalizmu. Pod temj pogoji gl-eda v njem posamez-nik normalni pogoj za svoje praizvodno življenje in pristopa k njemu kakor k delu samemu, zavestno  in  neprisiljeno.
Za sledaj samo toliko o tem. Sirša obdelava tega vprašanja spada v temo o komunisti&ai družbi.
Pripamnitl pa moramo, da ta-ka kooperacija ne nastane ta-koj po ukinitvi kapitalistitne lastnine nad sredstvi za proiz-vodnjo. Treba jo je graditi. ma-terialno In družbeno, v pred-hodnem obdobju. Zato pa v so-cialistični družbi, fci nastaja. ob-stajajo kooperacije kot samo-stojne gospodarske enote v vseh gospodarskih področjih. Kot bla-govn; prauvajalci morajo tme-ti svoj poseben gospodarski ra-čun. V zvezJ s tem, to je v zve-zi s stopnjo razvoja materialnih proizvajaloih sil nove družbe, Pa ostaja vrsta nasprotij pred-vsem zaradi nujnosti blagovne-ga pro;zvajan.ia. O tem bomo vef govorili, ko bomo »bravna-vaii   zakon   vrednosti.
Se na nekaj se mora.mo ozreti ob tej priložnosti. Opisane pred-nosti kooperacije v sociaiiztnu nas spominjajo na odnose, k: so vladali v prvotnffi skupno-stih. Podobnost pa je samo f najboij splošnem smislu. Dejan-eko pa je med njimi bistvena razlika.
Kooperacija prvotrvih Ijudi. kot smo že povedali, je obsega-
la majhne Clovešlce skupnosti. Bila je njihov podzavesten na-čin življenja, ki je bil naravno pogojen zaradi prevelike slabo-sti Ijudi. To ie bilo stanje, ko se je tiovek moral šele izvleči \z prvotnih Živalskih pogojev življenja. V svoji osnovi ni taka kooperacija Imela niti tehnike niti znanstvene organizacije de-la, ki bi ustvarjala pogoje za skupno delo. Zato so bili prvot-n<i ljudje popolnoma sužnjj sle-pe stihLjske siLe in so združe-vali svoje slabe moči, da b( » skupno močjo obstajali.
V taki so kooperaciji orodja za delo bJa ž« po svoji naravi njen nasproten element. V bi-stvu so silila k posamičnemu. ne pa združenemu delu. Zato so bila element njene negacije, njenega razpadanja. Samo pre-velika slabost takratmh ljudi, pa tudi izoliranost posameznika je bila tvsta vez, fc je silila b. kooperaciji. Kakor hitro pa so se na dolodeni st»>pnji v njenem naročju razvile prcrizvajalne si-le, kot n. pr. izum živinoreje, poljedelstva, obdelave kovin itd., so se za^ele te vezi kooperacije trgati. Svoje mesto je prepustila posameznemu delu. To pa je sa-mo po sebi privedlo k privatni lastnini.
Videll smo. da pomenl koope-racija v socializmu nekaj pov-sem drugega. Pogoj je za funk-cioniranje modernih proizvajal-nih sil in njihove družbene upo-rabe, obUka znanstven« organi-zacije dela. Izraža ogromno čEo-vekovo moč, njegovo zavest sa-mega sebe in zakonov njegove-ga življenja. V njenih temeljih ne delujejo take sile, kl bi te-žile k njeni ukinitvi. Nasprotno, deluje v smeri razvijanja ko-operacije, njenega razširjanja .. do  najširših  družbenih  okvirov.
9. Kooperacija v preobrazbi kmelijstva
Kmetijstvo Je del gospodar-stva. Zato ne more biti izven splošnih zakonitostl gospodar-skega razvoja. fCakor industrija ima tudj kmetijstvo isto smer tehničnega napredka in spre-mtmbe proizvodnih, t. J. druž-benih odnosov. Kmetigstvo do-Kvlja iste osnovne preobrazbe, ki so tnačilne za tndustrijo. Kmetijstvo pa lma tudi svoje specefičnosti, zaradi katerih po-teka ta osnovni proces neanaiko-merno in v določeni meri v na-sprotnih   oblikah.
Ta splošna, skupna smer giba-nja se razvija od Lndustrijske revokicije kot velike strojne proizvodnje v ofeviru kooperacri-je, torej kot proces podružb-U«n]a dela. Kapitalizem pred-stavlja samo eno zgodovinsteo fa^o t^ga gibanja. Toda kapita-lizem neenakomerno razvija kro-operativno delo v posameznjih panogah gospodarstva. Medteim ko sčasoraa zajame vso indu3tri-jo, v kmetijstvu tega ne napravl v isti meri. Kmetijstvo celo v najrazviteiših deželah zaostajja Po tehničnem napredku in po-družbljenju dela. Zlasti je za-»stalo v tistih dežeiah, ki so  v
kapitalisti6nem raevoju dosegle komaj arednjo raven. V teh de-želah je imelo kmetijstvo le malo korista od kapitalističnega progresa, njegove tehnike in mporabe znanosti v orgajiizaciji dela. Tam je ostalo kraljestvo drobne proizvodnje ia osamlje-n«ga deLa. Po drugi plati — ka-kor se je to zgodovinsko že po-kazalo — veriga kapitalizma po-ka najprej v takšnih deželah, n. pr. v Rusiji, Jugoalaviji, na Ki. tajskem itd.
Ta okoliščina otežkoča ta komplicira graditev socialirma v teh defelah. Terja vreto svoje-vrstnih ukrepov n.a področju km^tijstvo. V sklopu teh ukre-pov inva kooper-a^ja poeeben pomen.
V zaietku graditve socializma v kmetijstvu .ni raogoče doseči enake kooperacije, kakršna vla-da v socia.listični mdustrijt. Ko-operacija izhaja v kmetijsfcvu iz zaostalejših pogojev drobne, roč-ne tehnike in z n]o povezane drobne privatne Iastnine proiz-vaialcev nad sredstvi za proiz-vodnjo. Z»to mora tu razvoj kooperativnega delovnega pro^ cesa potekati skozi vrsto posa-meznih stopenj. Tu je pot ne-ogibno daljSa, toda konEno ve-n-< darle pelje k Ist: homogcni ko-operaciji s.ocial!stiene proizvod-nje, k.i vsa počiva na industrij-ski podlagi, t. 3- na podlagi ve-like strojne tehnike, Zato je ln-dustrija in zlasli tisti njen del, ki proizvaja strojno tehniko za vse gospodarstvo (vključno kme-tijstvo, promet. področje distri-bucije), glaval vzvod gibanja preobrazbe ne samo za indu-sftriijo, marvefi tudi za kmetiij-stvo.
Kooperactja — all razne oblike zadružništva — omogofa, da po-teka preobrazba kmetijstva po-stopoma v skladu s splošnimi gmotnimi pogoji vsega gospo-darstva in s stopnjo zavesti pro-Izvajalcev alj zadružnlkov. Nudi možnost, da se proizvodnja in-divldualnega proizvajalca druž-beno obseže ;n usmerja z raznih strani. Zato dobi sama koopera-cija v praksi razn« oblike. V njihovih okvirih n-astajajo tisti družbeni odnosi v proizvodnji in razdelitvi, Id so sprej«mljivl ta,ko za Individualnega proizva-jalca kakor tudi za socialistitno sicupnoat. Zato se v vsafci oblikl kooperacije prvine socializma neogibno sretujejo s prvinami iz.ginjajočih privatnih odnosov v gospodarjenju. Vsaka predstav-Ija organiz«m, ki raste ln ki se spr^eminja.
Ce upoštevamo zgodovinsko izkušnjo kapitaVizma, vidimo, da je podrotj<? prometa, tržišče, ti-sto izhodišče, iz katerega i« prodor in družbeni poseg na področje drobne proiz\fodnje pai najučinkovitejši. S te stran.1 se na.jprej podr« zaprtosit proizva-ja.Ice\r samih vase. V isti tneri, v kateri se razvvja tržišče in poS'laja odločilnj faktor razde-litve — in končno življenj^kega standarda posameznika — posta-jajo ograje individualrw?ga go-spodarjenje vse bolj neodporne. Cist ekonomsiti račun sili  indi-
vidualnega proizvajalca, naj sam prekonačj ozke meje, v katerih je proizvajal vse v majhnih ko-ličinah in primitivno. Združeva-nje, prehajanje delovnih proce-sov na podlago visoke tehnike, delitev dela — specializacLja — vse to je pot, na ka.terega ne-ogibno sili proizvajalca ekanom-ski proces v pogojih prehodne dobe. Toda tudi družba podpira te korake. PospeSuje jih s svojo gmotno in politično akcijo, s splošno imdustrializacijo In s podporo, k; jo nudii raznim obli-kam kooperacije.
Cetudj družbeni pos&g iihaja s podrofja blagovnega prometa, pa se nikakor ne omeijuje samo nanj. Oopodarska logika narav-nost zahteva, da se ta družbeni poseg razširi tudi aa področje proizvodnje.
Kako je to vld«tl v praksi? Kooperacija opravlja prome-t na račun kmetijslrih proizvajalcev. Je njihova sknpna vez s trii-ičem, t. j. z njihovo družbeno proizvodnjo, razen tega pa je neogibno tudi posredntk zahtev tržišča na samo proizvodnjo. Tudi to je v ekonomskem inte-resu proizvajalca — družbe. Vpliva na delitev dela In spe-eializacijo v prolzvodtnji. Name-sto za proizvodnjo vseh mogočih prid«lkov se proizvajalec opre-delj za tisto vrsto proizvodov, kl zaradj naravnih iin drugih po-gajev daj« največj; dohodek. Ta korak terja nadalg.njo akcvjo ko. operacije. Ta akeija je v stro-kovnl pomoči in potem tudi v tehni«!nem opravljaaju raznih del na rafun individualnih pro-lzvajalcev. Iz skuipnji »trgov-ca« se kooperacij.? ^/rnneni v skupnega »proizvaMV.*'/, soude-leženee v proizvod^i posamez-nikov na podi-agi družbenih sredstev za proizvodnjo. S svo-jimi stroji socialistjčna koopera-cija opravlja osnovne posle v sam; prolzvodnjj — oranje, se-tev, negovanje kultur, žetev, hranitev rezerv, transport itd. Razen tega kooperacija organ!-zlra določeno ladustrijsko pre. delovamje izdelfcov individiialiaih proizvajalc&v.
Vse te dejavnostl, ki ]ih ze v precejšnjd merl lahko sreču-jemo v naših splošnih kmetij-sfcih zadrugah, pomenijo proces preobrazbe kmetijstva, odtego-vanje kmetijs-tv0 iz zaastalosti, t. J. socialistično podružbljenje dela v prehodni dobi. Koopera-cija, lci smo jo zgoraj na kratko očrtali, gcspodarsko že porneni:
a)   da se  promet, vez  z  druž-beno proizvodnjo, opravlja druž-beno,  teprav   je  proizvodnja  še vedno individualna;
b)  da je v naslednji fazi na-stala  dolofena specializaci.ia in-dividualine proizvodnje v skladn z družbenimi potrebami; indivl-dualnJ    proizvajalec    objektivno postaja družbeaj proizvajalec;
c)  da se individualno delo na posameznem  gospodaTstvu ome-juje    na    po.samezn«    operacije. Osnovne     operacije     postanejo predmet     kooperativne     oblike deJa z dnižbenimj sredstvi;
>     č) da se Individualno delo re-
i  ducira   na   področje   eama  prd-
¦   marne      proizvodnje     surovin, •  medtem ko je njihova predelava
¦  družbena — v kooperaciji,         *
Ostane samo 5e korak, t. j. da| tadividualnl proizvaualci preide-j jo na kooperativno proizvodnio samih surovin, t j. da ves tofc proizvodnje postane družbenl proces.
Prednost tafcSne kooperacije je v tem, da z elastič.n.imi ukre-pl uresniduje vso preabrazbo, ne da bl s« formalmo vtifeala t •lastaiinsko ppavicot Individu-alinega proizvajalca, čeprav ]o v bistvu   pristriže   prl   koretiinah.
Toda kooperacija lahko zafne tudi neposredno, z mom«tora proizvodinje, kot n. pr. naSe ob-delovalne zadrugc Tudi tukaj dopuSfa izživljan,je »lastnlne« — kakor je pai kje razvita zavest zadruinikov — s tem, da pre-naža težišče na dohodek ne po prejšnjl lastntal, temveč po da-naSnji stvarni proizvodnji, nje-neinvu napredku in organizaciji. Vse to Pa ie predvsem odvisno od mehaničnih sredstev, s ka-teriml zadruga razpolaga, torej tudj od mo6l tistih zadružnih skladov, ki tenajo družbenl zaačaj).
Tudd v fcmetijsrtvTi je vei fak-torjev, bi pospežujejo koopera-tivni delovni proees. Tu je naj-prej sam fazvoj družbenih pro-izvajalnih sil. Zaradi njega je imdividualni proizvajalec v za-dovoljevanju svojih potpel) Ce-dalj« bolj odvisen od proizvod-nje drugih. Zato se mora usroc-ribi n.a zamenjavo, na tržišče. Ta zakonitost pritiska nanj tudj v tej smerl, da pospešuj« svojo prodzvodnj,o in delovno proiz-vodnost. S ataritnl sredstvi in « starim načinom dela pa tu ne more mnogo dose*i. Naj bo 5a taiko konse.rvativen, Izhod mora iskati v uporabi mode.rne teh.ni-ke In drugih eredstev za kme-tijstvo.
S teml sredstvi pa razpolaga skupnost ali v njenem imenu določeni organl. Pr<v'vaja joh socialistična lndustrija. Skup-nost jih zavestno drži v svoj4 družbenl posesti. Po svoji nara-vj pa so ta sredstva taka, da — kakor tudi v industriji — zahte-vajo svojo družbeno upo.r>abo* TudJ tu velja zakon, da j€ d-ruž-beno delo, skupno uporabljan.je, pogoj za proizvodnjo in upora-bo modernih deiovnih orodij. In-dividualno gospodarstvo drobne-ga proizvajalca je preveč tesno delovao podroije, da bi bila njd-hova uporaba racionaljia. T& ve-Ija celo za traktor, ki ga n< imetl za vtelesenje kmetijske strojne tehnike. Traktor je prej neka majhna strojna pogonska moč, ki je kot motor pTikladna tudi za rarna dela v kmetijstvu in izven ajega.
Razen tega so možnosti Indi-vidualnega gospodarstva dokaj majhne tudi za zbiranje potreb-nih sredstev za nabavo raanih strojev celo v primeru, fe bi lahko ra^čunali z možnostjo nii-hove racioaalne uporabe v te-snih mejah drobnega posestva.