ODSEV V SPOMINU SONCA Cezar  Baltag
Le slaba znamenja, Apolon. Trenutek v nas v potokih zdaj divja. Smeh bresta včeraj. Vse poletje je ženska v grič zaljubljena bila.
Na veji hrasta, ko september sokole tke v grozljiv pojoči krog, od včeraj Absalom, nihalo, nam meri čas, negiben ves in tog.
In tu je mestece, ki v vseh straneh sveta iz njega slišim se. Sever je točka, ki od juga, od juga in od juga se začne.
Zdaj čas deži v stvareh. Dolina sokole tke v grozljiv pojoči krog. V lončenem vrču, pustolovka, zdaj naša srca nosiš naokrog?
884