List 12.
Junak slovenski ljubi domačijo, Kjer rožice mu mladih dni cveto, Z serčnostjo vselej branit on hiti jo, Ko vid' sovražno bližat' se roko.
Junak slovenski svitliga Cesarja Očeta sebi dobriga spozna,
Zvesto povelju vsociga vladarja,
Ki klice v vojsko ga, pokoršno da.
Vender britko je, zupustiti mjlo
Očestvo v mladim cvetu svojih let,
Ter dni naj lepših predolgo število
Pod cernim orlam vojske preživet'.
O Ferdinand! zato beseda Tvoja Miljone podložnikov osreči,
Ki persegvati pod bandcro boja
Mladencam le na osem let veli.
Bo v zgodnih letih korenjak iskreni
Doslužil serčno svoj vojniški stan,
Ter vernil se na dom svoj preljubljeni Vterjen, k slednim delu še močan;
Bo spet prijel se ročno opravila,
H kater'mu negdaj je namenjen bil,
Ki ga očeta roka je učila,
Al sam drugod si ga je perlastil.
Za delo rok več perdobi kmetija,
In rokodelstvo mnogo pripomoc Cvetela lepši bode nam kupčija ; —
Fant zgodej vsak želi od vojske proč;
On ve, de mlad'mu treba je skerbeti
Za oblačilo in za živež svoj , Kdor mirno v starosti želi živeti,
Ki perpelja sestro; slabost seboj. —
Visoko Tebi naj bo slava peta,
Ki zlivaš toljki blagoslov na nas 5
Mladost in starost v Tvoj' ljubezni vneta Ponavlja dan na dan veseli glas :
\,Bli$i se sobice na avstrijanskim troni,
Ki podloibnike resi od nadlog, Dobrot nezmernih karke vsim nakloni, —
Ohrani nam Ga dolgo, večni Bog!"           S.
HVALEŽNOST
SLOVENSKIH MLADENČEV
NJIH VELIČANSTVU
CESARJU FERDINANDU I.
za okrajšano vojniško službo.