Osetsjne vesti. f Dekaa Jožef Kroiine. Smrt neusmiljeo kosi v v?rstah duliovščine naše škofije. Komaj sc zamaši nastala vrze!, žc se odpre nova. V soboto, 23. februarja, ob 9. uri predpoldne je umrl naglc smrti v Podsredi g. dekan Jožef Krohne. Rojen 29. maja 1871 v Radečah pri Zidanem mostu, jo bil 25. julija 1897 posvečen za duhovniika. Kaplanoval je v Slivnici, v Šmarju pri Jelšab in v Vojniku. Prvo župnijsko mesto mu je bilo vRazborju pod ITršljo goro, kjer je žnpaikoval 10 let. Prvega decembra 1910 je prišel za župnika v Podsredo; pred 5 leti jo bil imenovan za dekana ik-ozjanske dekanije. Letos bi proslav-il 25. jubilej kot župnik v Pod?redi, pa je božji Pastir naših duš svojega zvestega služabnika prej poklical v svojo nebeško slavo. Dekan Krohne jo bil zgleden duhovnik ognjevite zgovornos-ti in ncusahljive vneme za zveličanje duš. Poleg obsežnega strokovnega znanja se je odlikoval z vcliko skromnostjo in pri- jaznosijo napram vsakemu. Z vzorno natančnostjo in vestnostjo je opravljal vse dolžnosti duhovniške s-lužbe; skrb, delo in napor so mu izčrpali telesne moči tev mu strli srce. Plemenitemu duhovaiku svetila večna luč! Nje.gov spomia bodi blagoslovljen ~ned nami! Gotovcljski župnik f. V Gotovljah pri Žalcu jc umrl tamošnji g. župnik Martin Agrež. Rodil sc je v Pišecali pri Brežicah dnc 1. novembra 1870. Mašniško posvečenje je prejel v Mariboru lcta 1898. Kaplanoval je po raznih župnijah do leta 1924, ko je postal župnik pri Mariji Reki, kjer je pastiroval precej let. Od Marije Rekc se je preselil v prijazne Gotovije, kjer pa je zadela sedaj prerana smrt. Rajai je bil dober duhovaik, imeaitsa pevec in vsled svoje skromnosd povsod priljubljen, Itjerkoli je služboval. Spoaiiajaj-mo se rajaega g. Martina v molitvah in pri oltarju! Kesreče^ Potres na Koroikem. V soboto. 23. februarja dopoldae je slovensfci del Koro&ke zadel potres, ki je trajal ne^kaj sekuad, pa povzroCil dosti razburjcaja. Potresai suaek je bil v Celovcu maaj občutljiv kot v okolici, zlasti pa v Rožni doliai in pod stenami Karavank. V prizadetih krajih je ropotalo po sobah' pobištvo in posoda po kuhinjah, omarc so padale po tleh ter slike in steaske ure, ljudje so slišali podzemsko gromenje, ponekod so začeli pokati zidovi in živina je preplašena mukala po hlevih. Cloveških žrtev k sreči ni bilo, ker se potresni sunek ni več ponovil. Nesreea z vilami. V Spodajih Žcrjavcih pri Št. Lenartu v Slov. goricah je padel na vile in si je iztaknil oko 381etni posestaik Feliks Muršec. Hudo prizadeti se zdravi v mariborsld bolnišnici. Hiapec smrtno ponesrečil. Pri posestniku Mafcsu Damišu v Grušovi v župniji Sv. Peter pri Mariboru je siužil za hlapca pridai 191etni Ivan Zavec. Podal se je z vozom v senik po krmo. S težko naloženim vozom se je vračal na večer proti domu. Na blatai cesti blizu Damiševega dorna je voz obtičal. Zavec je prigaajal konja, fci sta prehitro potegaila in voz se je prevrail aa njega. Zdrobilo mu je lobanjo ter prsai koš in fant je bil pri priči mrtev. Viiaičarijo uničil ogenj. V Vinšeku pri Hočah je izbruhnil ogeaj v viničariji posestaika Jožefa Pliberšeka. Zgorela je streha, strop in oprema v eni sobi. V viničavijl sta prebivali dve dninarici Marija Korea ia Marija Bahovec. Starka M. Korea si je rešila golo življeaje v zadnjem hipn. Ogenj unieil dvema pcsestnikcma gospcdarska pssiOpja. V Mostečnem pri Mariboru je objel dne 21. februarja ogenj gospodarska poslopja posestnikov Jožefa Brgleza in Vinka Pliberšeka. Ptujski gasilci so rešili stanovanjsko hišo posestniku Brglezu. Sploh je bilo gašeaje zelo težavno radi pomanjkaaja vode. Gasilci iz Ptuja so morali položiti 300 m cevi, da so prišli do potoka in vcde. Škoda je velika, zavarovalaiaa malenkostna. Ljudje trdijo, da gre za pekleasko del-o požigalčeve rc-ke. Vslik požar na Dolenjskesn. V vasi Kronovo na Doleajskem je upepelil od zlobne roke podtaknjea požar trem posestnikom domačije. Celotna škoda znaša 200.000 Dia, zavarovalniaa fcomaj 50.000 Din. Vsega usmiljcaja vredni pogorelci so ostali brez hrane zas-e ia za živiao. Strašna sinrt v Ggnju. V Zavodih, v jjližini Kostanjevice na Doleajsfcem, je zgorela zidaaica ia z ajo vred njea lastaik prevžitkar Matija Cvelbar iz Dol. Hudniška nesreča. V rudaiku Dubravice pri Šibeniku je došlo dae 20. t. m. do rudaiške nesreče, iki je zahtevala eao smrtno žrtev ia enega težko raajenega. Nesreča se je zgodila v 200 m globokem rovu kmalu po izmeajavi šihta. Na delo sta pvišla med drugimi 211etai Peter Juric in 361etni Jurij Grozdaaič. Kmalu po njuncm prihodu se je odrrgal od steae težek ikos, fci je usmrtil Juri5a, Grozdaniču pa je zaiečkal obe aogi, da so mu jih morali odrezati po odkopaaju v bolnici. &B2!ne novice. Lakner in Pančur. Devet let žc ni Imel rabelj posla v Mariboru. Zadajiikrat je izvrševal svojo aalogo 20. marca 1926, ko sta bila obešeaa Jaaez Žlahčič in Fraac Čič. V pondeljek, 25. februarja, ob pol 7. uri zjutraj sta njima sledila v smrt na vešalih Ivaa Lakaer, znaai morilec mengeškega župaika g. Kušarja, in Stanko Paačur. Oba dva sta vrsto svojih zlodejstev zaključila z zločiaskim umorom kaznilaiškega paznika Ivana Peterina 4. juaija 1934. Človeška pravica jili je strogo sodila. Naj jima bo Bog mil sodnik! Naš parnik se patopil. Dne 20. februai^ja popoldae sta * čila na vožnji iz Trsta v Benetike italijanski parnik »Rodi« ia naš 5000tonski parnik »Vila«, last družbe »Oieania«. Do nesreče je d-ošlo radi megle in se je naša ladja potopila v 10 minutah. Posadko 32 mož je prevzel italijaaski parnik. »Vila« je opravljala reden tovorni promet med našimi lukami ia Kanarskim otočjem. Nq pozabiie na viaski ssjem v Ljulcmcru, ki ss bo vršil dne 12. marca v gostilni g. Resnika v Lj-utomeru. Vinograrlnike iz bližnje in daljne okolico Ljutomera vabimo, da razstavijo svoja v'na, nova in stara. S tem koristijo sebi in naši vinoreji. Dosedanje vinske razstave v Ljutomeru so bile vedno dobro obiakane, tako od strani vinogradnikov, kakor tudi od strani kupcev in vseh prijateljev dobre viaake kapljice. Kupci in drugi interes&nti najdejona razstavi bagato zalogo vzorcev vina in običajno tudi lastnike teh vzorcev. Ljutomer je svetovno znan po svojera izborne.m vinu. Tudi letošnja vinska razstava bo nudila na izbiro dovolj dobrih in najboljših vin. Kljub slalr lanski vinski letini je še vina vseh vrst na ponudbo. Mnogb vinogradnikov je že prijavilo svojo udeležbo. Oni vinogradniki, ki se še n'so prijavili, a želijo razstaviti svojo vino, naj se prijavijo pismeno ali nstmeno v pisarni mestn« občine Ljutomer, vsaj do dne 7. marca t. 1., da lahko damo prav&časno fskati ka talog. Istotam se bodo sprejemali tudi vzorci ¦,'ina, ki se naj pošljejo vsaj do dne 10. marca i sicer ocl vsa.ke sorte po tri buteljks ali dva "ilatinSčaka. Edor nima steklenie, jih dobi v omenj-Mii pisarni, kjer se bodo lahko tudi polne buteljke za prazne zamenjale. Za najboljša vina bodo dob:li lastniki priznanice, a pretlvidene so hidi diplorae domačega izdelka. EtiGdnevni tečaj o rezi v vinegraiiu ,so na splošno željo vinogradnikov panovi v soboto dne 2. marca, na banovinski Vinarski in sadjars.ki šol: v Mariboru. Pouk je teoretičen iu praktičen ler traja o-cl 8. do 12. in od 14. do 18. iirs. Važno za patovarije v Nesčljo. Za obiskovalce iz inozemstva jc bil 60%ai popust za potovanjo tja ia nazaj podaljšan do 31. X. 1935 ob pogoju sedemdaevnega bivar.ja v Nemeiji. Za sejem v Lipskem ©d 3. do 9. III. velja aa podlagi sejaisike logitimacije, ki staae 100 Dia, isti popust brcz pogoja scderndnevnega bivaaja. Obeaem dovoljavata avstrijska ia aemška železaiška uprava 25%ai popust. Na podlagi pri »Putniku« ikupljcne vozovaice za tja ia aazaj prodaja »Putnik« tudi takozvane register-marke po tečaju Din 1L— napram tcčaju od Din 17.60 in sicer do 700 Rm za vsak potai list. Obiskovalcem sojma v Lipskem preskrbi »Putnik« po žolji tudi staaovaajc za čas sejma. Vsc informacije in prijave, voznc karto po originalnih cenah, valutevsc-h vrst po najugodnejših tečajih, prospekie itd. daje »Putnik« v Mariboru, tel. 2122, »Putnik« v Celju, tel. 119, in »Putaik« v Gornji Radgoni, tel. 21. V Nemčiji citi tjlcda nežnega spola ne paznajo milosti. V Berlinu sta bili obglavljeni dae 18. februarja aemški vohunki: Beaita plemenita Falkenhavn ia Reaata pl. Natzmer. Obe sta bili obsojeni na smrt radi vohunstva v prid neki tuji državi od izredncga sodišča za politične zločine. Na najvišjem mestu so odklonili pomiloščenje, čeravno sta pripadali. obe ženskikrogu visokega nemškega plemstva. Beaita pl. Falkenhayn je bila ločeaa žena majorja »Reichswehra« Falkenhavna, ki je sin bivšega nemškega vojaega miaistra in zaanega nemškega vojskovodjs Falkeahayna. Reaata pl. Katzmer je tudi ločeaa žena. Obe obglavljeni sta bili mladi, krasotici in sta bili zaani po izredao razkošaem življ-enju. Glavai krivec v tej vohunsiki zadevi je bil bivši poljski častnik Sosncnvski in Irena pl. Jeaa. Pa ta dva sta se rešila smrtae obsodbe, ker sta oba poljska državljana. Sosnovvski se je ustrelil med razpravo, da bi razbremeail obe nemški obdolženki, a mu ni uspelo. Angleško in fraacosko ča&opisje ob&oja izvršitev smrtne 'kazni nad ženskim &polom. Obnova obravnave proti ngiabitelju Lindbsrgiisveaa GtFsIia Haiiptmannu. Zadajič sm-o porcčali, da je cbsodila amcriška jporota v aicstecu Flemingtoa na smrt ugrabiteija Lindberghovega siačeka Nemca Hauptmanna. Na smrt obsojeai bi moral fcončati na elektiičaem stolu začetkom druge polovice meseca marca. Pristojao vzklicno sodišče je ugodilo pritožbi HauptmannovLh braniteljev za obnovitov cbravnavo. Istočasno j« bila odgodcna izvršitev smrtno kazni. Vzklicna obravuava bo pričela dae 28. marca in sicer povscra na državne stroške, ker je izjavil Hauptmann, da ne poscda aikakih deaaraih sredstev. Evelovne novicc. Piccard se bo zopsi dvignil v sračne višine ali v stratosfsro, Očc celemu svoiu znanih stratosfernib dvigov, vseučiliščtii profesor Piccavd, pi'i))i?.\ija v Švici blizu mosta Lansanne nov stratosferai polet. Izrednost tega dviga bode tvoril švicarski skakalec R. Boehlca. Skakalec se bo pustil pripeti k 1'iccardovcm baloau in bo skočil " višinc 10 lisoč metrov s pomočjo posebisega padala na zemljo. Skok iz te izredae višine bo skakalec sam filmal od odskoka 7. baloaa do pristanka na zemljo. Bochien bi rad potolkcl doscdaaji rekord skokp. > padalom z višine. Izreden način samomora dveh zaro- čenk. Iz letala, ki je bilo na poti iz Parlza v Loadoa, sta se pogaali blizu Essexa dve gospici. Prebivalci angleškega mesta so videli, kako sta skočili v globiao, držeč se za roke, treščili na tla in obležali pri priči mrtvi. Gre za hčerfci ameriškega konzula v Neapolju na Italijaaskem DubuLsa. Obe sta bili zaročeai z angleškima častaikoma, ki sta postala pred ikratkem žrtvi letalske nesreče ia radi tega sta si izbrali tudi obe nevcsti tako izredao prostovoljno smrt. OSjšaEovanfa vredni slučafi. Oče z ncžem nad lastni dve hčerki. Posestaik Žuako v Bresteraici pri Mariboru se je vrail v noči na dom pijaa. V pijaaem staaju je prizadjal svoji 18letni hčerki Matildi z nožem eao raao v hrbet, drugo v prsa, mlajšo 71etao JMarijo pa je zabodel v pleča. Na pomoč pozvaai mariborski rešilai oddelek je prepeljal žrtvi z alkoholom podžgane surovosti v mariborsko bolaico. Napad s puško. V mariborski bolnici se zdravi močao poškodovaai 201etai Koarad Lončarič iz Gorice pri Ptuju. Po njegovi izpovedi s*o ga aapadli v Bergolali trije moski. Edea je ustrelil naaj iz lovske puške ia ga je nevarno zadel v hrbet. Fantovska podivjanost. 191etai Ant. Meglič, posestaikov sin iz Kukave, občina Juršiaci pod Ptujem, se je podal k posestaiku Jožefu Zeleaku v Hlaponcih aa godovaaje. Pri obllai pijači je prišlo po izpovedi Megliča do prepira. Jožef Zeleniko je pograbil fcol ia lopail z njim Megliča z vso silo preko trebuha. Na tleh ležečega Je še obdeloval s pestmi ia mu je ikonečno še zasadil vojašfci bajonet v levo stegao. Hudo ranjeaega Megliča so spravili v bolnico v Ptuj, kjer je ikmalu po prepeljavi podlegel aotraajim poškodbam. Opasno poškodovan od kamna. V Slovenjivasi pri Ptuju je došlo na javni cesti do prave bitike med faati, fci so se obmetavali s ikamenjem ter opeko. E2Ietai Rudolf Sagadin je stopil slučajno iz ikrčme na cesto in že ga je zadel kamea v glavo s tako silo, da je obležal nezavesten in so ga prepeljali v bolnico v Ptuj. Prevžitkarica umorjena v gozdu. 69- letna prevžitkarica Elizabeta Repec je nesla v mlia k Zeliču pri Sv. Jakobu v Kalobju v okolici Sv. Jurija ob juž. žel. žito. Ko se je vračala zvečer domov skozi gozd, jo je neznaaec napadel ter ubil. Našli so jo z razbito lobaajo in s poškodbami po celem telesu. Ozadje umora je sledeče: Elizabeta Repecježivela na zgovorjeaem prevžitku, na ajenem prvotaem posestvu pa gospodarita ajen sin Adam Repec z ženo Fraačiško. Med prevžibkarico in mladima, dasi niso bivali pod skupno streho, niso vladali dobri odnošaji. Sin ia gospodar Adam je že presedel dve leti v zaporu, ker je dal zavžiti materi aekaj strupeaega z namenom, da bi se je zaebil. V ječi se je seznanil z Jaaezom Poleaik iz Misliaja, ki se je mudil zadaji čas dober mesec pri Repecu, kjer je opravljal razna dela. Adam Repec se je odpeljal en dan pred zločinom v Saviajsko dolino po olje in se je vrail, ko je bila mati že ubita. Polenik pa je zginil od Repečevih v jutro po umoru. Pod vlak. Pri Eagelsbergerju v Krškem je bil kot trgovski vajeaec Viljem Trost, rodom iz Kozjega. Odpeljal se je z doma proti kolodvoru postaje Videm aa kolesu. Kolo je pustil pri Engelsbergerjevem skladišču blizu postaje in se vrgel pod kolesa zagrebškega vlaka. Našli so ga razmesarjenega ia z odrczano glavo. Abesinski cesar Hajle Selasje I. Poveljnik ponesrečenega ameriškega zrakoplova »Macon«, kapitan Wiley. V čehoslovaški vasi Boledan je živel na sliki vidni Peter Chomen 47 let kot moški — v resnici pa gre za žensko Ano Ghomen, katero so sedaj razkrinkali.