Razne stvari. Iz domačih krajev. fKarol Sorko. Obmejni Slovenci stojiirfo danes s krvaveCim srcem ob mrtvaškem odru jednega izmed svoiih najboljsih sobojevnikov za narodno stvar, naduCitelja g. Karola Sorka v Št. Ilju nad Mariborom. Dne 13. t. m. ob izjutraj mu je kap neusmiljeno pretrgala nit življenja. Z rajnim gospodom nadučiteljem izgubimo Slovenci moža, ki bomo ga izvanredno težko pogrešali v obmejnem boju. Gospod Sorko se sicer ni ailil nikjer v ospredje, a tem več je storil mirnim potom s svojim velikim uplivom, kojega je imel v Št. Ilju. To so vedeli nasprotniki, zato je bil tudi neprenehoma v disciplinarnih preiskavah, ki pa so se zanj končale vse srečno in častno. Pokojnik je bil pri vsaki volitvi in vsakem narodnem podjetju na svoiem mestu. Slovensko Solo, na kateri je bil nadučitelj, je branil kot svoje oko ter skrbel za nieni zunanji razvoi in notranji procvit. Njegovo življenje je bilo vzgledno krščansko. Pogreb bo jutri ob 9 zjutraj. Vzornemu šolniku, 6istemu značaju, vnetemu rodoljubu trajen spomin! Svetila mu večna luč! (Imenovanje.) Namestniški koncipist za Štajarsko dr. Ivan Zolgar je imenovan ministerialnim koncipistom v naučnem ministerstvu. (Bismarkgasse.) Maribor bo odslej imel tudi ulico z napisom Bistnarkgasse. Tako }e sklenil naS mestni zbor dne 6. dec. z 12 glasovi proti 7. Predlagal in zagovarjal je to imenovanje cesarski (!) svetnik dr. Mali. Okrajno glavarstvo in namestništvo je lahko ponosno, da je tako vnetega častilca Bismarkovega predlagalo avstrijskemu cesarju, naj ga imenuje svojim cesarskim svetovalcem. Proti sta govorila le gosp. Kokošinek in dr. Šmiderer. Poslednji je opozoril, da mnogo prebivalcev ne bo zadovoljno s takim postopanjem občinskih svetovalcev. Toda vse pametne besede so bile bob v steno. Par mariborskih fantov, koji še nimajo vseh zob in pod nosom še niti brčice, zahteva tako sramotno imenovanje, in res, našim mestnim očetom zatrepetajo hlačice in udajo se neizkušenim mladičem. Noben pameten mestjan ni kaj tacega zahteval in tudi z zadnjim sklepom ni zadovoljen. Sedaj bi bilo umestno, da se g. dr. Šmiderer poatavi na čelo vsega gibanja proti žaljivemu sklepu mestnega zastopa ter vloži protest na višjem mestu. Slovenci bodo storili svojo dnlžnost! (Socialdemokraška poštenost.) Vodji tržaških socialistov Antonu Gennu je odvetnik Camber očital v svojem listu, da je okradel društveno blagajno delavske zveze. Gerin je tožil odvetnika radi žaljenja časti. A dokazalo se je, da je odvetnik imel prav, da je Gerin res storil, kar mu je Camber očital. A zraven se je zvedelo tudi, kako skromno živi|o socialdemokraški vodje. Gerin je šel z delavci v najslabše gostilne ter jedel z delavci polento, fižol in pil vodo. Potem pa je šel v društvo drugih socialdemokraSkih voditeljev ter se mastil ž njimi ob najokusnejši pečenki in si preganjal žejo s sampanjcem. Sociji, ki tako radi pridgajo drugim strankam o vzdržnonti, naj začnejo pometati pred svojim hrf.mom. (Drag denar.) Mestna hranilnica v Ptuju zvišala je obrestno mero na menice, tedaj na osobni kredit na 7%. Sedaj so za dolžnike že 5% in 6% obresti visoke, kaj 8e-le 7%! Zdi se nam, da ni bilo sile tako pov I;gniti obrestno mero, ker se pri hranilničnih vlogah obrestna mera ni celo nič zvišala, ampak je ostala stara 4%! Ko bi bila hranilnica, katera ima dosti pupilarnega denarja, obrestno mero ob enem za vloge poviSala, imeli bi tudi vlagatelji od teh treh procentov kaj dobička; tako pa ga nimajo ni6. Bomo videli, kako dolgo bodo ljudje 7% obrestne mere prenasali. (Niso upali.) Vendar si niso upali naši mestni očetje imenovati cele meščanske ulice Bismarkgasse, kar dokazuje, da se jim to imenovanje ne zdi tako nedolžno. Ustavili so se pri drevoredni ulici, tako da Se ulica, kjer se nahaja u6iteljiš6e iD gimnazija, vedno ostane meščanska ulica. To je slaba vest! (Mariborsko okrajno glavarstvo) ima sedaj v prvi vrsti nalogo skrbeti, da se kaj stori proti žaljivi Bismarkgassi. Naše okrajno glavarstvo je tako skrbno, da se nafiim Nemcem ne zgodi ni6 žalega, zdaj bomo videli, kako skrbno bo, da se avstrijsko fcutefti Manboržani ne žalijo z Bismarkovim fiastenjem. Glavarstvo ima v Gradcu važno besedo, in Gradca se bojijo tudi naSi mestni očetje, ako se jim le s prstom zapreti. Torej naprej okrajno glavarstvo, brani in Sčiti sedaj avstrijsko domoljubje! (Naši deželni nradniki,) Na ustanovni shod Siidmarke v Jarenini je prinesel pozdrave mariborskih nacionalcev ravnatelj deželnega kemičnega poskuSevališča, g. Šmid. Gospoda Šmida ne plačuje morda sudmarka, ampak plačujejo ga slovenski kmetje, in sicer precej mastno. A vendar si upa ta gospod udeleževati se društvenega gibanja, ki je faktično naperjeno proti slovenskemu kmetu in njegovemu posestvu! Naj hodi rajSi poučevat naših kraetov ali vsaj nemških, ker slovenski ne zna, politiko in narodni boj pa naj pusti pri miru. Posebno naj ne nastopa proti Slovencem, ker rau oni režejo kruh in dajejo meso. Prosimo poslanca gsp. Robiča, naj v Gradcu priskrbi gosp. Šmidu tudi od njegovih predstojnikov tako navodilo! (V Celje!) Na vsestransko željo bode se igra «Tat v mlinu» v nedeljo dne 17. t. m. v eeljskem Narodnem domu ponovila. Začetek igre ob polu 8 uri zvečer. Blagajnica se odpre uro poprej. Predprodaja ustopnic se nahaja v trgovini D. Hribarja. (Iz Sromlj pri Brežicah) se poroča, da imajo tamošnji vinogradniki še precej izvrstnega letošnjega vina na prodaj. Vsled tega se vinski kupci vabijo, da pridejo sem, ker bodo gotovo z blagom in ceno zadovoljni. (Brežice.) Voliive za okrajno bolniško blagajno se vrSijo, ker 10. t. m. zbor ni bil sklepčen, pri vsakem Stevilu udeležencev dne 26 t. m. — Tat je ulomil v tobaCno zalogo ter odnesel smotke, koleke in večjo svoto denarja. Tatu še nimajo. (jIz Celja.) Napadalec g. Bovhe, znani Gabrie je bil radi prestopka zoper telesno varnost nasproti g. Bovhi in spremljevalcem obsojen na teden dni zapora in v povrnitev odškodnine. Bivši celjski čorbar Gulič je bil obsojen na 48 ur zapora, ker je napadalce na g. Bovho hujskal z besedami: >Haut's den Windischen nieder!« In vendar praviio Nemci. da so Slovenci krivi izgredov. (V Zreče) je nekdo iz Siska na Hrvatskem brzojavil, naj ga njegov voznik pride pričakovat v Celje, pa gospodar je iz Siska skoz Celje priSel hitreje domu v Zreče, kakor pa njegov telegram. Hiter brzojav! (Važne poštne odredbe.) Dopisnice, ki so doslej veljala 2 kr., veljale bodo odslej 5 vinarjev, pristojbina za tiskovine, ki je znašala 2 kr., bo v prihodnje znašala le 3 vinarje, za rekomandacijo pisem pa bo plačevati namesto dosedanjih 10 kr. po 25 vin. (V Št. Juriju ob Pesnici) obhajal se je prvi sv. misijon od 25. novembra do 3. decembra t. 1. Vodili so ga mnogozaslužni 66. gg. lazaristi od Sv. Jožefa nad Celjem apostolski misiionar Macur, Kowalik in Kitak. Od blizu in daleč zbralo se je vsaki dan mnogo ljudstva, da je posluSalo vnete pridige o resnicah sv. vere. (Na Polzeli) v Savinjski dolini je v soboto dne 9. decembra pogorela tovarna za merila (colstabe). Reveži bodo delavci, ker so delo izgubili. Tovarna je bila zavarovana. (Nova pošta.) Sv. Martin v Rožni dolini dobi s 16. dec. 1.1. svojo poSto, ki bo imela vsakdanjo zvezo s Celjem. Naslov pošte se glasi: Sv Martin pri Celju. (Iz nemškega Štajarja.) Namesto Fr. Finka je postavila nemska konservativna stranka za kandidata okraja Feldbach v deželni zbor Ivana Krenna. Dne 9. decembra je šel g. Krenn s poslancem Wagnerjem v Ile. Tam sta bila po odhodu od pristašev Rokitanskega z gnjilimi jajci in blatom napadena. Vladni organi niso ni6 storili v njiju varstvu, čeprav taki izgredi niso novi, ampak se ponavljajo. Na Dunaju poljubljajo Stajarski konservativci vladi roko, doma pa jih vlada tepe s skurpijoni. (Od Sv. Križa na Mnrskem polju.) Pri Sv. Ani na Ajg^nu «o pokopali dne 2. grudna t. 1. starusto naših duhovnikov, vl6. g. župnika Jožefa Slavi6a. Rajni se je rodil dne 23. svečana 1823 I. v Vučji vesi naše župnije. Posvečen v maSnika 28. mal. srpana 1846. Služboval kot kaplan v sekovSki Skofiji, kjer je ostal tudi po delitvi sekovške škofije. 35 let je bil župnik pri nemški Sv. Ani nad Radgono. Vendar je ostal zmiraj dober sin slovenskega naroda. Pogreb je bil veličasten. Vdeležilo se ga je 26 duhovnikov, 6eravno je bila sobota ter nebrojna množica ljudstva, ki je bridko žalovalo za svojim pastirjem, Žalovanje pa je postalo nepopisljivo, ko prebere pridigar nagrobni govor, katerega si je rajni gospod na sveti ve6er 1. 1886 sam spisal. V njem prosi svoje župljane, da naj molijo zanj. Prosi odpuščanja vse, katere je mogoče hote ali nehote razžalil. Sam pa tudi odpu§6a vsem, ki so ga razžalili. Otrokom polaga na srce pokorsčino, mladeni6em in dekletom pa 6istost srca, vsem pa želi sveti sr6ni mir in blagoslov nebeSki. Kdo bi pa6 ne bil ginjen pri tem prizoru? Gotovo mu ohranijo njegovi župljani hvaležen spomin. Pa tudi Križevska župnija je dolžna blagemu pokojniku velike hvale. Kakor slišimo, je rajni gospod ustanovil za dijake tri ustanove na mariborskem deSkem semeniS6u, s tem namenotn, da se spreimeio brezplačno trije fantje Križevske župnije, kateri se ho6ejo posvetiti duhovskemu stanu. Tudi za naSo novo cerkev je blagi gospod veliko žrtvoval. Omenjam le, da so lepe raramornatejstopnice pri velikem oltarju njegov dar. Bog mu v nesesih vse to popla6aj! (Za socije ni izbe.) Iz Vitanja nam pišejo: Znano je že Gospodarjevim bralcem, kakšne surovosti so vganjali tukaj 10. sept. t. 1. celjski mokra6i. Grozili so pozneie večkrat, da zopet pridejo in bodo razgrajali Se hujše. Odlagali so 3 mesce; v praznik brezmadežnega spočetja Device Marije so pa res došli ter hoteli zborovati. A česar gotovo niso pi\6akovali, se iim je zgodilo: nobeden vitanjskih gostilničarjev jih ni pustil v hišo. Uboge sirote so morale v velikem mrazu zopet odlaziti proti Celju. V svojih listih so se po zadnjih vitanjskih surovostih bahali, kakSen strah ima ljudstvo pred njimi. Da res, surovi so, 6e tudi njih pnstaši v državnem zboru trdijo, da so olikani ljudje. Lepa hvala za tako olikanost, kakorSno ste pokazali 10. sept. t .t. v Vitanju. Ljudem so se odprle oči, kam pridemo, če se damo tem divjakoni strahovati. (Socijalni demokrati in prostost zborovanja.) Iz Vitanja nam pišejo: Mokra6i zahtevajo vse mogo6e prostosti, a le za se; drugitn teh ne p, ivoS6ijo. Prihajali so v Vitanje ter zborovali v tej ali oni gostilni; vsi Ijudje, povabljeni in nepovablieni, so smeli puslušati; nihče |im tega ni branil. A ko se je 10. s^piembra t. 1. od politi6ne oblasti v Konjicah prepovedal javni shod volilcev v Paki pri Slaperniku, ki ga je sklical državni poslanec Žičkar in se je vsled te prepovedi priredil drug, 6isto zaupni shod pri Hrastniku v Paki, kamor niso imeli mokra6i prostega pristopa, so delali grozne nemir. Pa ž njitn še ni zadostovalo. Njihov vodja, graiS6inski logar Žovnir je ovadil državnega poslanca g. J. Žičkarja pri g. Zoffu, 6eš, da je bil oni shod pri Hrastniku nepostaven. Gosp. Zoffje izročil ovadbo mokračev državnemu pravdništvu v Celji, to pa je zahtevalo po c. kr. okrajnem sodišču v Konjicah sodnijsko preiskavo proti gosp. Žičkarju. Okrajna sodnija konjiska je tirjala od državnega zbora, naj se jej imenovani gosp. poslanec izro6i. Ko pa dovoljenje le ni došlo, je sodnija celo stvar vrgla pod klop. To omenjamo le radi tega, da sprevidi svet, kakšni resnicoljubi so mokrači. Govorijo vedno o svobodi, toda le za sebe; druge bi radi vklenili v železne verge. To so pokazali že stokrat. (Duhovniške vesti.) Dne 30. listopada je bil č. g. Ivan Z -dravec vme86en na župnijo Sv. Bolfenka pri SrediSču. Iz drugih krajev. (Šolska Matica.) Dne 28. dec. t. 1. bo v Ljubljani shud pedagogov, da ustanovijo Šolsko Matico, ki bi naj pospeševala po nekem načrtu razvoj naSega pedagogiskega slovstva. V ta namen se bo predavalo, izdajal pedagogiški letopis ter se ustanovila za delovanje potrebna knjižnica. Na vabilu so podpisani: H. Schreiner, B. Matek, Anton dr. Medved, M. Nerat, Fr. Hubad, Fr. Levec, A. Senekovi6, Er. Gabršek in J. Dimnik. (Eako drag je denar?) Avstrijsko ogrska banka je znižala obrestno mero za V, odstotka, ki torej znaša sedaj 5V8 odstotkov. To je velikega pomaga za narodno gospodarstvo. V naši državi je obrestna mera še vkljub temu silno visoka. Na Francoskem na pr. znaša le 31/* odstotkov. (Razstava na Ereti.) Leta 1900 v aprilu bo prva meinarodna razstava na Kreti v mestu Kanei. Razstavili se bodo proizvodi industrije, trgovine, gospodarstva, umetnosti. Društvene zadeve. (Slovanska čitalnica) v Mariboru itna v nedeljo dne 17. dec. v društvenih prostorih ob 8. uri zve6er ob6no zborovanje, pri kojem se voli nov odbor. Na Silvestrovo priredi 6italnica zabavni ve6er, na kojega že sedaj opozarjamo Sirje kroge, posebno prijatelje lepega petja. (Pe/sko društvo v Braslovčah) bo imelo VII. občni zbor na praznik sv. Šteiana 26. grudna ob 3 popoldne v prostorih gosp. Vinko Brišnika gostilniCarja z naslednjim vsporedom: 1. pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika in blagajnika o društvenem stanju, 3) vpisovanje udov in plačevanje letnine, 4. volitev odbora. 5. Razni nasveti. Zabava in petje. K zborovanju vabijo se posebno uljudno vsi doma6i in tuji prijatelji petja in glasbe. (Čitalnica v Konjicah) priredi v nedeljo dne 17. t. m. ob 8. uri zve6er svojim čianom »Slumšekov ve6er» z govorom in deklamacijo, petjem in godbo. (Vabilo) k zborovanju »Delavskega podpornega društva*, ki bo v Marnbergu dne 17. t. m. pri «Stari pošti* ob 3. popoldne. (Celjsko pevsko društvo) priredi svoj redni občni zbor dne 28. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostonh «Narodne čitalnice* z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Citanje zapisnika zadnjega ob6nega zbora dne 14. januvarja 1899. 3. Poro6ilo tajnika. 4. Poro6ilo blagajnika. 5. Poro6ilo ra6 pregledovalcev. 6. Volitev predsednika. 7. Vohtev 5 odbornikov in 2 nam. S. Volitev 3 ra6. pregled. 9. Slu6ajnosti. (Družbi sv. Cirila in Metoda v LjubIjani) je došlo od 15. septembra t. 1. do danes naslednjih roduljubnih prispevkov: g. kapelan J. Stabuc iz g. Pernatovega nabiralnika v Št. Lovrenci 5 gld. 10 kr.; podružnica v Lehnu na Pohorji 4 gld.; gospaMicika dr. Karlovšekova, pokroviteljica «ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celji» 100 gld.; gospa Ana Majdičeva, soproga veleposestnika in paromlinaria v Hudmji pri Gelji, pokroviteljnino 100 gld.; g. korni vikarij Josip Cerjak zbral ob ve6 prilikah za šolo na Muti 14 gld. 50 kr.; g. blagajnik v Ljutomeru Janko Karl nabral za mutsko šolo ob odhodu kap. Weixla 13 gld.; g. vikar iz Maribora Josip Cerjak nabirke za mutsko Solo 7 gld.; g. nadžupnik v Konjieah Jernej Voh za šolo na Muti 5 gld; podružnica VuhredMarenberg 20 gld.; ormuSki blagajnik g. Fr. Gartner iz g. Gomzijevega nabiralnika 7 gld. 10 kr.; g. pravnik Mil M^ža iz g. Ježovnikovega nabiralnika v Velenji 3 gld.; po c. kr. notarju na Vranskem g. M. Jelovšku darilo vesele družbe v Lukmanovi gostilni v Brod6h pri Vranskem, obhajajo6e Martinov večer, 4 gld.; možka podružnica št. Jurij ob južni železnici 20 gld.; ženska podružnica istotam 20 gld.; g. Avg. Skočir, deželne bolnice župnik v Gradcu, 40 gld. — Slovenci! Obili ti VaSi doneski pri6ajo, da je družba sv. Cirila in Metoda po vsera Slovenskem pri vseh stanovih enako priljubljena. Prisrčna Vam zahvala za to! A, rojaki, zopet letos razSirjene Sole v Trstu, v Velikovci in v bližnji natn prihodnosti nova «ola na Muti — to treba Vasega podvojnatega požrtvovanja. Ob vsem tem so pa te dni zaželeli tudi še Mariboržanje vsaj 3 ali 4 razrede samostojne slovenske Sole. Slovenski Maribor namre6 v mestu in v predmestjih niti ne pozna slovenskih Sol. NaSa družba se ne straši nikakega novega narodnega dela. A mariborska usoda je, Slovenci, v Vaših darežljivih rokah. — Sklepajo6 svoj drugi in zadnji očitni ra6un priporo6am, Slovenci, Vaši ljubavi glavnega blagajnika družbi sv. Cirila in Metoda g. profesorja Martina Petelin, ki je dejansko prevzel te dni družbino denarno. U6inite mu v njega težavnem poslu vebko bogatih dni. Oveselili bote tem potem njega; oblagodarili pa svoj rod! — Ljubljana, 2. decembra 1899. Prvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda. (Občni zbor podpornega drnštva za slovenske visokošolce na Dunaju) Ta zbor je enajsti, odkar obstuji to dobrodelno druStvo. Vsako letu se vrši v prvi polovici novembra meseca, a letno v prvi6 v «Slovanski besedi». Navzočne ude je presrfino pozdravil c. kr. dvorni svetnik gosp. dr. Fr. Ploj, kot predsednikov namestnik. Ta gospod je bil ob porodu društva in se vedno z vso vnetnostjo potegoval za njegov napredek. Hvaležno se je spominjal med letom umrlih društvenih dobrotnikov. Monsignor Jan6ar poro6al je potem o dnbrodelnem delovanju društva prav obširno. Ra6une in knjige je pregledal revizor g. dr. Vlad. Globo6nik pl. Sorodolski ter našel vse v najlepšem redu. V16. g. mons. Fr. Jan6arju je izrekel ob6ni zbor iskreno zahvalo za njegov trud in izredno požrtovalnost pri težavnem poslu prvega blagajnika. Osobita zahvala gre tudi požrtovalnim nabiralcom darov, kar je občni zbor enoglasno priznal. Konečno je hvaliti posebno sluvenske 6asnike, ki so darove in druge stvari o društvu objavljali. Hvala presrčna bodi vsem, ki so na kateri koli na6in društvu pomagali, da je moglo vrsiti in izpolnjevati težavno nalogo. Slovenska požrtovalnost se je letos v izvenredni Iu6i pokazala. Narasla je glavnica, narasla je razpnložnina. V 11 letih je društvo razdelilo 23.926 kron. S posebmm veseljem se je povdarjalo, da so nekateri podpiranci prejete svote povrnili. — Pri volitvah, ki so se vršile per acclfcmationem, bil je mons. Jan6ar opetovano naprošen, da še nadalje opravija posle blagajništva, kar pa je žahbog odklonil, rekši, da hoče pač v odboru ostati ter na drug naCin druStvu koristiti, mesto blagajnika pa da ne more ve6 vsprejeti. To varno in zares težavno službo je prevzel potem na vsestransko prošnjo poznati požrtovalni rodoljub g. dr. Klement Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I., Singerstrasse 7, kateremu nai 6astiti člani in dubrotniki društva poSiljajo darove za društvene svrhe.