ALOJZIJ PAVEL FLORJANČIČ Popolni sončni mrk 11. avgusta 1999 Zadnji popolni sončni mrk v tem stoletju je bil 11. avgusta 1999. Ljudje so ga lahko opazovali od severnega Atlantika vzhodno od Nevv Yorka. južne Anglije, severne Francije, Luksemburga, južne Nemčije, nato čez Avstrijo, Blatno jezero, Bukarešto, Varno v Romuniji, Severno Turčijo, skozi Irak. Iran, južni Pakistan preko osrednje Indije do Bengalskega zaliva, kjer je zapustil Zemeljsko površje. Kot popolni mrk je bil viden v ozkem (»le« 112 km širokem) pasu. kot delni je bil viden iz preostalega dela Evrope, severne Afrike in zahodnih delov Azije. Lunina senca je potovala po Zemljini površini s hitrostjo skoraj 3000 km na uro. Slovenijo je oplazil južni rob sence popolnega mrka na njenem skrajnem severovzhodnem delu. Popolnega sončnega mrka iz današnje Slovenije niso videli že več stoletij. Zato in ker bomo oziroma bodo v Sloveniji naslednji popolni sončni mrk lahko opazovali šele čez 82 let, je bilo zanimanje za letošnji mrk zelo veliko. Ljudje so iskali informacije po revijah, številnih objavah v dnevnih časopisih, po medmrežju, na primer http://www.rlv.si/sonce/popolni99.htm in drugod. Zaščitnih očal je zmanjkalo že v začetku avgusta. V Škofji Loki je izobraževalni center Freising organiziral dve odmevni izobraževalni akciji. Na Loškem gradu je imel Team Kodak 6. 8. 1999 pre davanje o sončnem mrku, naslednji dan pa je geofizik Stane Arh na Mestnem trgu predstavil varno opazovanje sončnega mrka. Zemljevid Prekmurja z včrtano južno mejo popolnega mrka (izposebne izdaje revije Špika, junij 1999) 429 LOŠKI RA/.dUiPI K, Večina Ločanov je opazovala sončni mrk doma. Tako je na primer na \ eštrskem polju razširjena skupina Andreja Priča st. skozi varilno masko in s sajami počrnje nim steklom ter skozi občasno pooblačeno nebo opazovala dogajanje okoli sonca. Pomračitve zaradi delne oblačnosti skoraj ni bilo opaziti, se pa je za nekaj stopinj ohladilo ozračje. Nekateri so se zaradi napovedane oblačnosti odpravili višje na Lubnik, Ratitovec in drugam. Skupina iz Reteč (Marija in Marjan Krajnik s prijatelji na primer) je šla na Osovnik, kjer so imeli zelo lepo vreme. Nekateri so imeli zaščitna očala, nekateri stekelea iz varilnih mask. drugi so si pomagali s sajastimi stekli. Jaka Rnpnik je opazoval mrk doma r Zmiuai. skozi daljnogled ju projiciral sliko sonca kar na teraso, zato je posnetek Sončevega krajca t času maksimalne magnitttde r škojji loki nekoliko deformiran, liinohidami daljnogled BPCIO-50, fotoaparat \ikon !•'(><> Suua Zoom 2ti~H0 maero /•'o/o Jaka Rupnik Magnituda mrka v Škofji Loki je bila dobrih 0,97, podobno kot v Bohinju, Ljubljani ali Brežicah. (Magnituda nam pove, kolikšen tlel premera Sonca je prekritega z Luno.) Razlika med delnim (četudi je magnituda 0.99) in popolnim mrkom ni v tisti stotinki magnitude. temveč ob dejstvu, da ob popolnem Sončnem mrku izza Lune zažari Sončeva korona. Zaradi tega je bilo kar precej Ločanov pripravljenih začasno zapustiti Loko in so odšli ta enkratni naravni fenomen opazovat tja. kjer je bil mrk popoln. Našo amatersko tričlansko loško ekipo z Urško in Nežo je okrepil matematik in računal niča r Jaril Lavrenčič iz. Ljubljane, kar se nam je kasneje obrestovalo. Na pot Kažipot r Dolencih 430 IH)POL\lSOSCSl \IKK II AVCCSTA 1999 Ženski del ekipe je bil varno v vznožju jablane. Moški tlel /m je zavzel visoko prežo na drevesu. proti Goričkemu smo šli oh t.30, vendar smo v Ljubljani pridelali pol ure zamude, ker je nas ljubljanski ekspert zaspal. Po štajerski avtocesti smo že vozili \ rahli koloni avtomobilov z registrskimi tablicami iz vse Slovenije. Od Murske.' Sobote do šalovcev. kamor smo prišli oh pol devetih, je bila kolona že siinjena. V Šalovcih so povedali, da tukaj še niso videli toliko ljudi. Že od Šalovcev so nas usmerjali priložnostni kažipoti proti Dolencem in naprej proti Budincem. Zadnja dva nepopolna kilometra do meje. od Sabovinega brega in \ reje do 1'eie.šinovega brega na meji. so bili praktično vsi prostori za spodobno parkiranje naše tempre zasedeni. Zato smo se naredili Francoze in se zlagoma pre bijali naprej kljub zaustavljanju domačih redarjev. Uspelo nam je priti do lokalnega neuradnega mejnega prehoda z omejenim gibanjem in nato pogumno delno po naši. delno po madžarski strani na Bejčin breg. Petsto metrov zračne črte oddaljeni od več tisoč opazovalcev smo si s štirimi skupinami delili cel Bejčin breg pri kmetiji Vendela Barabaša. V miru smo si izbrali svojo opazovalnico sredi koruznega polja ob poljski poti v vznožju jablane, ki nam je dajala prijetno senco. Vreme se je namreč popolnoma zjasnilo. Ker je bilo dovolj časa. smo se malce sprehodili na madžarsko gozdno stran tik naše opazovalnice. Po prvem stiku Lune s Soncem ob 11 b 23 min . it) sek so začeli masovno prizorišče nasproti nas preletavali trije helikopterji \' zraku je hil tudi opazovalni in reklamni halon na topli zrak. 431 LOŠKI RAZGLEDI 46 čas (h.min) 12:05 12:10 12:15 12:20 12:25 12:30 12:35 12:37 12:38 12:39 12:40 12:41 12:43 12:44 12:45 12:47 12:49 12:50 12:51 12:52 12:53 12:54 12:55 12:56 12:57 12:58 12:59 13:01 13:02 13:03 13:04 13:05 13:10 13:15 13:20 13:25 exp. l/t 125 125 125 125 125 125 90 90 90 90 60 45 30 30 10 8 3 10 15 30 30 45 60 60 90 90 90 125 125 125 125 125 125 125 125 125 zaslonka f 13 11 11 9.5 8 6.7 6.7 5.6 5.6 5.6 5.6 5.6 5.6 5.6 5.6 5.6 5.6 5.6 5.6 5.6 5.6 5.6 5.6 5.6 5 6 5.6 5.6 6.7 6.7 8 8 8 9.5 11 11 13 l/txf 1625 1375 1375 1188 1000 838 603 504 504 504 336 252 168 168 56 45 17 56 47 168 168 252 336 336 504 504 504 838 838 1000 1000 1000 1188 1375 1375 1625 15M) - 1360 - 1190 - 1020 - 830 - 680 - .110 - 140- 170- f) -i O , 0 o •+- o , o 0 i-i-f-J- 033 •T. O O ns/>elih posnetkov na diafilm Doma smo nanesli tabelarične rezultate terenske fotometrije v linearni koordi natni sistem in dobili grafično sliko poteka osvetljenosti v pokrajini. Ob Blatnem jezeru je biki popolna zatemnitev dolga 2 min 26 sek, torej še enkrat dlje kot na skrajnem severnem delti Goričkega. Tam smo poskušali spremljati tri škofjeloške ekipe. () dosežkih prve loške ekspedicije na severni obali Balatona. ki so jo sestavljali Peter. Spela, in Maja. nam ni uspelo dobili podatkov. 433 H isA/ RAZGLEDI /f> Ko prt popolnem prekritju posije pni ali zadnji sončni žarek skozi najglobljo lunino dolino. Tudi Peter Pokom ml. se je odločil opazovati mrk ob Blatnem jezeru. Že prej sta se z Natašo opremila z. očali, za ščitnimi folijami, zbirala informacije o mrkih, obiskala predavanje o mrku, kupila revijo, da bi bila kar najbolj pripravljena na ta redki dogodek. Blizu obrežnega mesta Siofok je Peter na man jšem griču blizu ceste postavil stojalo, fo tografski aparat in na teleobjektiv privil potrebne filtre. Pri zadnjem testu je opazil, da teleobjektiv ne dela. /. navad- opazimo tako imenovani diamantni prstan. Zenit nim objektivom ni bilo pričakovati kaj 12. teleobjektivPentacon 500 mm. jilm Konica K- uporabnega. Sta si pa lahko v miru um KS.Foto Tadej Ckmnar ogledala ves potek mrka in opazovala ptice, ki so letale vedno niže. in mrčes, ki ga ob taki uri običajno ni. Tretjo loško ekipo na Madžarskem so sestavljali Marjan Baričevič. Matija Perne. Stanka Perne in David Senica. Odpravili so se čez mejni prehod Dolga vas - Lenti čisto na centralno črto opazovanja. Ustavili so se 7 km vzhodno od mesta Vasvarna odprtem polju skupaj s tremi avtobusi Italijanov, ki so bili močno oboroženi z op tično tehniko za opazovanje mika. Pravzaprav je opazoval sončni mrk na Madžarskem še en Ločan. Kipar Metod Frlic se je udeležil kiparske kolonije v Monoštru, ki je potekala ravno v času mrka. Ker je imel s sabo varilska očala, ki jih je uporabljal v malce preje končani kiparski koloniji v presončeni Grčiji, si je skoznje vsake toliko časa ogledal, kaj se dogaja s Soncem. Ni se mu zdelo kaj posebnega. S poti proti nemškim krajem imamo dvoje pričevanj. Mladi gorenjski fotografi Jana Jocif. Miha Kalan in Tomaž Lanišek, ki jih je vodil mentor Peter Pokom st., so se v Burghausnu na Bavarskem udeležili mednarodne fotografske delavnice z naslovom Fotografija kot medij sporazumevanja med narodi. Bili so skupaj s kolegi iz. Švice. Matijev -projektor: ol>rnjen daljnogled s kartonsko umsko m s projekcijo Sonca i notranjost kartonske škatle, se je izkazal kol nadvse uporabna metoda. Te improvizirane priprave so se posluževali tudi tehnično močno podprti sosedje Foto Uctrfan Baričevič 434 t'()P()L\/ SOM XI \ IKK II AVGUSTA 1999 7. enostavnim aparatom je nastal uspel posnetek Sonca oh polnem prekrit/a Srnica : [MIKI /'il lokral opazovani pas širši in smo ga videti po vsej Sloveniji. Pri nas se je Luna dotaknila Zemljine polsence ob 3 03 iz nje je izšla ob 8.24. (konca nismo videli, ker je Luna zašla že ob 7.44). Popolna jaza mrka je pri nas (rajala od 5.05 do 6.22. Zaradi jasnosti neba in drugih astronomskih ter melereološklh pogojev smo lokral doživeli posebno redek pojav, takoimeuovauo -tolsto luno-, ko je polna Luna zelo velika in se na njej vidijo podrobnosti, ki jih sicer ne o/>azimo. Pri popolni prekrilosli lunine površine ni prišlo do njene nevidnosti zaradi razsejavanja razpršene rdeče svetlobe v Zemljini atmosferi, kot posledica loma sončnih žarkov. Zalo pa je bila čruoškrlatna slika lune za opazovalca nevsakdanje slikovit prizor. slik i. projecirano skozi daljnogled na normalen zaslon, je v Zmiucu ob 5.00. lik pred popolno prekri- tosljo Lune. posnel Jaka Rupnik s fotoaparatom Nikon F60 na film 200 AS. \ z chs/>< izicijo 5 sek. 436