Političen in gospodarsKi list Izhaja vsako soboto zvečer. - Stane za celo leto 4 K, za pol k%2 K, za četrt Uredništvo ... upravništvo se nahaja v hiši št. 106 nasproti župne leta 1 K. Za druge države stane K G60. Posamezne številke po 10 vin. - Na cerkve. - Upravnišlvu naj se blagovolijo pošdjati naročnina, reklamacije, naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. - Dopis, plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. - Hokopisi se ne vračajo. Nekoliko pripomenj k shodu zaupnikov narodno-napredne stranke. i. Kdor se '/.anima za javno življenje posameznih narodov in držav ter opazuje veliko socijalno gibanje v zadnjih letih, je gotovo-prišel do prepričanja, da mora vsaka politična stranka sedanjosti imeti v svojem programu ludi natanko začrtan gospodarski program, če hoče razširjal', svoj delokrog med vodno širše slojeve naroda in ga ne omejiti le na nekoliko vernih pristašev. Tudi narodnost brez gospodarske podlage nima večinoma v sedanjosti zlasti v r.arodno celotnih deželah one privlačne sile, ki bi potegnila nase večje skupine posameznih narodov, in katoliška cerkev je že davno spoznala, da je treba verskim dogmam pridejati nekoliko modernih narodno-gospodarskih načel, da obdrži v svoji oblasti kolikor možno veliko vernih ovč'c. Tudi ulic po splošni in enaki volilni pravili sloni večinoma na gospodarski podlagi, čeravno je uprav v naši državi splošna in enaka volilna pravra bolj nego kje drugod in mogoče v prvi vrsti velikega narodnega pomena. Ta narodni pomen razširjene volilne pravice bo tudi V državnem zboru gotevo najbolj ločil želje posameznih političnih strank, raj se že sedaj v vseh listih bere, kako se računa iu premišlja, da bi nobena stianka iz novega volilnega boja ne prišla oslabljena ter da bi posebno še Nemci, če ne pomnožili, vsaj ohramji vso svoje mandate. Le pri nas se dozdeva, da se ne zavedamo dosti velikega dogodka, ki nas doleti s promulgiranjem postave o splošni in enaki volilni pravici. Prihodnji sestanek zaupnikov narodno-nripredne stranke se bo pač v prvi vrsti moral pečati s tem, kako konečno stališče zavzame stranka nasproti temu vprašanju. Po našem mnenju se preprečiti splošna volilna pravica sploh ne da in za nas napredne Slovence jo sedaj le važno to, da nam razširjena volilna pravica ne škoduje v narodnem oziru in tudi ne zapre poti napredni ideji. Zaupnike napredne stranke čaka velika naloga, da natančno označijo legalno voljenim zastopnikom stranke v zbornicah, kako stališče zavzema večina stranke glede posameznih zistemov splošne volilne pravice ter glede diugih točk, ki jih je ministrski predsednik označil kot preinenljive. Ali naj mesta volijo skupno s kmetskimi občinami, koliko časa mora kdo bivati v občini, da ima volilno pravico, kak pomen yna davčna moč za število mandatov, posebno pa, kako se razdele volilni okraji v deželah, v katerih bivajo Slovenci, to so točke, h katerim bi morala po našem mnenju stranka po svojih zaupnikih zavzeti takoj povsem določeno stališče. Vrhovno načelo bi moralo bili, da jugoslovanske dežele ne izgube z volilno pre-osnovo nobenega mandata, da se število poslanrev v nobeni deželi, oziroma v okrajih, kjer bivajo Slovenci, ne sme zmanjšati. Stranka bi se morala tudi izreči o tem, ali ne kaže zahtevati volilnega katastra po zgledu moravskih Nemcev za Štajarsko, Koroško in Primorsko. Kot napredna stranka pa mora tudi gledati, da v prvi vrsti na Kranjskem in na Goriškem ne izgubi vsled volilne geometrije, ki bi bila prikrojena klerikalnim željam svojih dosedanjih mandatov. Ker vladni načrt ne bo splošno zahteval, da volijo mesta z deželo skupaj, temveč se bo oziral na posamezne dežele ter okraje, morajo nadi poslanci napeli vse sile, da slovenska mesta ohranijo svoji stranki in bi zaupniki v tem pogledu natančno morali formulirali svoje zahteve. Kam plovemo?! - Na razpotju. Požrešni Nemci nam hočejo na vsak način zlesti za vrat in nas daviti toliko časa. dokler m damo zadnjega glasu od sebe. Z vso silo nas pritiskajo ob zid in nas hočejo napraviti onemogle, potem pa nas oropati rodne nam zemlje. Kako sistematično delajo Germani na Jesenicah za nemški značaj ondotnega kraja, o tem že čivkajo vrabci na strehah. Polastili sc lučejo občinskega denarja, s katerim' bi rudi polnili svoje lačne nemiurske goltancu iu podpirali svojo nemško šolo na Savi, Tudi faro bi radi prenesli z Jesenic na Savo, samo da bi dosegli svoj namen in pripomogli nemšlvu v tem krnju do veljave. Pa izmislili so si še več. Imeti hočejo za Savo svoj krajni šolski svet. Dasi-ravno ne najdemo v celi Avstriji menda nikjer kake občine, ki bi imela kar dva krajna šolska sveta. In naša slavna vlada gre tem nemškim privandrancem krepko na roko. Podpira jih na vse kriplje. Zaman so vse opravičene prošnje Slovencev-domačinov, na katere se navadno ne odgovarja ali pa se jih pusti ležati med zaprašenimi akti. Če pa misliš, da ti bodo, ker si Slovenec, kaj ustregli, se grozno motiš. Nemci imajo na Savi svojo nemško šolo, za katero pa so morali odtrgati nekaj otrok z Jesenic, nekaj pa iz Senožet, ki so všo-lana v koroškobelsko šolsko občino, da jim sploh ne stoji prazna. Danes, hvala Bogu, še ne eksistira posebno županstvo za Savo, temveč se imenuje jeseniška občina. Pa Nemci po vsej sili zahtevajo zase poseben krajni šolski sveL Kako pridemo vendar do tega, da se hoče krajni šolski svet trgati? To je mogoče le pri nas na Kranjskem, kjer naša vlada, vprežena v nemški jarem, deli venomer bonbone in bonbončke našim Nemcem. In pred Božičem je povabilo okrajno glavarstvo v Radovljici občinska odbora na Jesenicah in Koroški Beli, da se snideta k skupni seji in volita napominani krajni šolski svet za Savo. Koroškobelanski občinski odbor s svojim županom g. Potočnikom na čelu se je polnoštevilno zbral v Klinarjevi gostilni na Jesenicah. Prišli so tudi: oba Lukmana, Vilfan, Frisch in Zavelcina — nemškutarski re-prezeutanti občinskega odbora na Jesenicah. Narodnih slovenskih odbornikov ni bilo k seji, razen gg. Guština in Schreva, kateri poslednji je v njih imenu podal primerno izjavo. Zupan koroškobelski Potočnik je nato protestiral proti vsaki volitvi v oni krajnošolski odbor savski, dokler vsa zadeva ne bo rešena pri zadnji instanci. Odgovarja mu okr. glavar, češ, da je zadeva že pravomočna, in se jezi nad kmeti, ki nočejo voliti novega odbora., Ves razburjen vstane na to g. Hkavc iz Javornika in pouči okr. glavarja, da ne sme vpiti nad občinskimi odborniki. Lukmanu se je zelo mudilo domov, zato je drezal glavarja, da naj odredi volitev. In volilo je pet reprezentantov savskega nemštva novi krajni šolski svet, obstoječ iz nekega Smrekarja, Pretnarja in Vervvegerja. Vprašamo pa sedaj okrajnega glavarja, kako je mogel odrediti volitev, ko je venda/ videl, da občinski odbor jeseniški ni sklepčen. Ali je to postavno ? Ali res ni tukaj več živega krsta med Slovenci, , ki bi se uprl takemu nepostavnemu postopanju od strani vlade. Slovenci, stojte na straži! Položaj je resen in mi moramo biti pozorni, previdni in dalekovidni. Ne dajmo se slepiti od nikogar, pač pa neustrašno naprej! V kratkem se bo bil odločilen boj, v katerem ali zmagamo, ali pa pademo. Zatoraj pripravljajmo se vestno in marljivo na bližajočo se bilko, kajti zma-\t gati moraibo. Ne sramotimo samega sebe, zakaj kdor zaničuje ne sam, podlaga je tujčevi peli. Dopisi. Vrhnje pri Radovljici. Ako se v kaki občini razdeli gozd, senožet ali kaka'taka stvar, da je v korist dotičniku, ki jo dobi, sprejme se in razdeli po davkih, akoravno bi manjši posestnik bolj potreboval ravno tako parcelo kot večji. Ali strmite nad klerikalnim gospodarstvom občine Mošnje I Pod to občino spada [vas Vrbnje, razdelili so pot od Dobrave do Vrbenj, dolgo 1100 metrov in od Vrbenj do Nove vasi v dolgosti 667 metrov. Proračunjeno po davkih bi prišlo nt» kilometer po 3 melre, 84 centimetrov in 8 milimetrov. V veliki večini smo bili Vrbnjani, da se razdeli po davkih; ali kako nam je razdelila slavna občina Mošnje, cesto, naj vam navedemo samo par slučajev. Hiš. št. 11 z davki 88"83 K ima ceste v najlepši legi 92 metrov in zraven pripadajoča hiš. št. 15 z davki 5*06 K nima niti metra ceste za popravljanje, Hiš. št. 2 z davki 10'57 K mora v slabi legi tudi 1)2 metrov popravljati ceste en posestnik, torej s 93*89 K davka in drugi s 10n>7 K davkom. Občinstvo, preudaii si, kako more mogoče bili po proč* ntu razdeljeno? In hiš. il. 9 ima 69"19 K, pa popravlja h; lil metrov ceste; kaj je to proti st. 1)5, ki plačuje 16*95 K in mora popravljali 86 metrov ceste. Sploh je vse tako krivično razdeljeno v tej stvari. Da. to je klerikalna bolezen, poglejte se v zrcalo in mislite si: ko bi mi imeli vsaj deseti del te pravičnosti v sebi, kot jo imajo macedonski Turčini, bi ne ravnali tako krivično, kot hočemo ravnali pri razdelitvi te poti (ceste). Da, vi klerikalni junaki, bi radi delali red v Turčiji, pa boste poprej doma pošteni in ne na tako podel način izkotiščali svojih bližnjih. Iz Magdeburga na Nemškem nam pišejo, da so na ustanovnem shodu dne 26. decembra 1. 1905. osnovali ondotni Slovani »Slovansko pevsko društvo«, katero pomenja pravi slovanski otočič v morju germanske nasilnosti. Društvo bo zasledovalo vseslo-vanske, svobodomiselne, napredne ideje ter bo služilo v razvedrilo ondotnih Slovanov. Priglašenih je okrog štiridesest članov; odbor šteje devet članov. V društvu se nahaja D Slovencev; 20 Hrvatov; 6 Srbov; 4 Rusi; 2 Ceha; 3 lužiški Srbi; 19 Poljakov. — Društveni prostori so v Tischlcrbriicke 26. Cerkljanske novice. — Politika v cerkvi. Božične pražil kti ae je naš župnik trudil z vsemi štirimi na prižnici z agitacijo političnih časopisov. Napihoval se je kot žaba kraj potoka in vpil: »Če si hočete pridobiti dobrega prijatelja za novo leto«, naroČite si .Lažnjivega kljukca*, mislil je »Domoljuba«. Će ga ne more naroČiti eden, naj ga dva, trije skupno. Če hočete, da bo božični mir in blagostan v vaših hišah, pridobile si dobrega prijatelja!? vse druge liste pomečite iz hiš. Kajti le, kjer bo dober prijatelj pri hiši (!?) slišal se bo angelski glas: »Slava Bogu na višavi, mir — _ '.ji. _ > Se je temu enako klobasal. a naj zadostuje, da se spozna duševno obzorje in omejenost našega župnika, kateri je k nam prišel s hribov onstran Medvod. Ker je poln hribovskih navad in običajev, mu ne zamerimo tega klobasanja, to mu pa lahko povemo, da kljub vsemu svojemu klobasanju — in pridejo trenutki, ko hoče terorizirati — ne bo zabranil njemu nevšečnih listov v župnijo, če se prav postavi na glavo! Sila ni nikjer mila. Čim hujši bo odpor, tem večji proti-odpor! Razumete ? -- Tudi pri desetem opravilu je kaplan agitiral za . — Kaplan Brajc zopet nekaj išče. Pozabil je, da so ljudje vpili nanj: Proč z Brajcem! Začel je zopet agitirati za volitve, Ako pride v kako pošteno hišo, mu naj vsak pokaže vrata, kakor se mu je zgodilo v hribih pri neki hiši. Kaj se bode mešala ta zgaga v naše zadeve. Če bi taki ljudje pri občini imeli kaj za govoriti, bi bilo jako žalostno. — Pomarančar v Preski se malo boji, da bi ljudje ne volili ž njim, ko bi tiščal Smovca. Zato pravi: »Veste, Smovc ne bode več župan, veste, ne bo več, ampak y odbor ga moramo voliti, veste v odbor.* To pa je gotovo, če pride Sn.ovc v odbor, bode tudi za žnpana voljen. Pomarančar se le ljudem laže in jih litijska in drugače govori, kakor misli. Nekateri pametni možje pravijo: Mi Smovca ne bomo volili v nobenem razredu, kdor je pa ueumen in zaslepljen, naj ga pa voli, bode pa videl potem, da bode še župan, če le pride v odbor. Mi tem možem pritrdimo in pravimo: »Volimo le take može, ki niso s Smovcem in Poma-rančarjtm m Brajcem*. V občinskem odboru naj bodo taki, ki so vredni, da se jih voli. Sramota bi pa bila za vso medvodsko občino, če bi ji Se županil kaznjenec — Smovc. — Kakšen dobrotnik ljudstva je Pomarančar, se lahko spozna iz tega, da je računal za pogreb Mariji Peterman iz Preske B00 K. Pomislite tisti, ki se vam Pomarančar zdi tak dobrotnik, ali je to krščansko, tako računati za en pogreb. — Škof bode vzel vsem ljudem njive in travnike okrog svoje graščine, ker bodo za svoje zavode vse sam prideloval. To bode zopet kori«tno za tiste, ki so imeli v najemu škofove njive in travnike, Cimdalje lepše sadove rode škofovi zavodi v Št. Vidu. Najprej so plačevali za zavode, sedaj se jim pa vzame svet. Tisti, ki bodete s tem oškodovani, primite Pomarančarja za njegovo baroko (ponarejene lase) in ga vprašajte, ali je to tista korist od škofovih zavodov, ki ste nam jo obetali? — Mlekarna na S vetju seje zakasnela vsled tega, ker še niso postavljeni stroji. Druga dela so že vsa izvršena. O pričetku jemanja mleka se bode obvestilo Že vse člane. — Občni zbor kmetijske podružnice za Soro bode dne 6. januarja t. j. na praznik sv. 3 kraljev ob 3. uri popoldne v šolskem poslopju. Loške novice. — Silvestrov večer škofjeloške Čitalnice še nobeno leto ni tako sijajno uspel kakor letošnji. Prebogati spored se je lepo in kar najtočneje ranil. Pod vodstvom sodnega ad-junkta g. Oskarja Deva, ki je bil burno pozdravljen, je nastop'lo približno 40 pevk in pevcev. Prožno in eksaktno so se izvajali tako mešani kakor tudi moški zbori. Osobito so ugajale od g. Deva harmonizirane narodne pesmi, ki se odlikujejo po lahkem, a zelo finem in nežnem slogu. Pozabiti ne smemo, da je tudi loški šramelj par točk prav izvrstno prednašal. Uprav homeričen smeh je vzbudil nastop ihauptmana Gnšperja in lepe Uršike iz Štajerske dežele*. Uprizoritelji, na čelu jim akadem. slikar g. Grohar, so želi glasno pohvalo. V enodejanski burki »Radikalno ozdravljenje* se je odlikoval g. Kramer, vrlo mu je sekundirala gospodična Jesenkova. Tudi ostale vloge so se dobro obnesle. — Polnočni govor je krasno govoril predsednik čitalnice gospod dr. Zakrajsek. Po končanem govoru se je nudil občinstvu krasen prizor: »Tri packe» — živa podoba, obdana od svita bengaličnega ognja; za odrom pa je krasno zapel mešani zbor. Aranžiral je živo podobo gospod Grohar. Ura je odbila polnoči. Prijatelji in znanci so hiteli čestitat drug drugemu. Razvila se je kuj živahna prosta zabava. Mladina se je jela su k" ti. — Tukajšrja moška in ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani* sta se združili v en skupen odbor. Na občnem zboru dne 22. decembra m. 1. je bilo izvoljeno sledeče načelništvo: prvomestnik g. Slavko Flis, učitelj; namestnik g. dr. Zakrajšek, zdravnik; zapisnikar g. Rafael Thaler, trgovec; namestnica gospa Ivanka Flis; blagajničarka gospodična Jerica Dolenec, njen namestnik g. Leo Lavrič, trgovec — vsi iz Škofje Loke. Kot zastopnika za veliko skupščino sta bila izvoljena Jerica Dolenec in Slavko Flis. Število družbenikov v letu 1905 je bilo sledeče: 1 pokrovitelj, 18 ustanovni-kov, 82 letnikov, 145 podpornikov, torej skupno 246 članov. Članarina je znašala 351 kron 20 vin., odkupnina od novolottiih daril 54 kron 40 h, skupaj 405 kron 60 vin. Družbinemu vodstvu v Ljubljnni se je poslalo 382 K 60 vin., razni stroški znašajo 15 kron 67 vin., tako da znaša blagajniški ostanek koncem leta 1905 7 kron 33 vin. Novice iz Mošenj. — Program našega župnika za leto 1906. Spored za posvečevanje nedelj in praznikov je glasom oznanila v nedeljo 24. m. m. za prvi teden naslednji; pobiranje s pušico, darovanje za škofove zavode, pobiranje za mežnarja in nekaj za našega Janeza, namreč »ofer*. — Stari svetniki. Ljudstvo je že sito župnikovega izsesavanja. Ker on ve, da bode vse to neslo malo, je oznanil prodajo petih starih svetnikov iz cerkve, med katerimi je tudi sv. Miklavž. Naš »častiti* fajmošter je namreč jezen nanj, ko mu ni prav nič prinesel. Da bode pa župnik za prodane svetnike jo več dobil, svetujemo, naj očka župan razpiše dražbo in naj povabi iz Ljubnega učitelja Markoška. ki je menda za to zelo sposoben, kakor smo brali v predzadnjem »Gorenjcu*. — Novi svetniki. Našemu Janezu diše baje kranjske klobase, zato si je omislil, da bo namesto sv. Miklavža in sv. Antona konkuriral s tem na Brezjah, kar menda tam dobro nese. Dober tek 1 —- Občinski bik. Trpin bi si rad napravil še enega bika. V to je ukazal občinskemu odboru, naj mu dovoli 800 K podpore, da bo imel bik ograjo. Da je naš «uzor-odbor» razen enega enoglasno prikimal, je samoobsebi razumljivo in to še menda na kolenih. Vrhutega bode naš župan gotovo, ko odšteje kronice, poljubil od knofov umazane roke. Tudi dober tek! — Šele sedaj smo ha jasnem, zakaj se je ob času volitev tako trudil, da je spravil v odbor kimovce prve kvalitete. — Davkoplačevalci mošenjski dovoljujejo občinskemu odboru, da naredi na občinske stroške še eno tako ograjo, da bomo zapirali g. Janeza Trpinca, da se mu vsaj vsak dan 24 ur ohladi prevroča kri, ker s tem bomo ustregli tudi njegovemu očetu, ki bo potem vendar skrbi prost, kajti sedaj mora vedno paziti nanj, da se ne »izgubi*. — Veselo novo leto in vtem zopet kaj. Dolenjske novice. — Kaplana Lavričaje vzela noč. Piše se nam: V zadnjem času je bil večkrat videli v Novem mestu nekega kaplana, ki je že na vse zgodaj pil v obilni meri vino in sladki ji;ruš in ki se je zlasti v Jakšetovi gostilni v Kandiji — to je tam, kjer so tisti »žegnani gospodje* Štemburjeve rase baje prepovedali »Gorenjca* — večkrat v živinski pijanosti onemogel klical svojega patrona sv. Urha na pomoč v odrešenje. Ta kaplan je bil rdeč kakor rak in dobro rejen kakor pršut-nik dva dni, preden ga zakoljejo, in čudno se nam je zdelo, na kateri »bolezni* pravzaprav boleha sveti mož doli v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. . Čuden bolnik to, kajti ne vemo, če je imel kaj časa za zdravniško vizito; vedno si ga namreč videl ali na cesti ali v gostilni, povsod pa navadno kakor rečeno »natikanega* čez mejo in mero. Meseca novembra je prišel škr-f pozno ponoči k nam in drugi dan v usmiljenski samostan, kjer mu je predstavil župnik svoje »nunice*. Le-tu sem ga je povabil škof ooleg tistega strogo »katoliškega* župana, ki ga razni župniki kakor Peterlin, Nemanič, Porenta, Podboj in še več drugih tem podobnih »svctr.i-kov» prav toplo priporočajo menda zato, ker imajo tam privilegij za »Narod«, katerega po drugih gostilnah bojkotirajo. Škof pa ga je bržkone povabil zato, ker ga je tako junaško branil v kupeju, ko sta se s Štembur-jem skupaj vozila iz Ljubljane v Novo mesto, in je med vožnjo neka mrcina napadla škofa, ne da bi ga njegov klerikalni zaveznik Štem-bur vsaj toliko branil, kolikor to zahteva »bon ton* vsacega olikanega človeka. Kaj je Tone povedal kaplaru Lavriču v Šmihelu, o tem naša kronika molči, toliko pa nam je znano,- da je Lavriča takoj na to, ko ga je potem škof obiskal še sam v bolnici, »vzela* črna noč. Zdaj igra svoj »Buzaro* na to je namreč imel »šarf* v Žireh - v Švici in bržkone že tudi kje v New-Yorku, kjer ga ne zaloti policijskn tiralnica tiste blažene avstrijske vlade, ki se igra slepe miši z ljudmi že-gnanih kosti. Ta nečuven škandalozni slučaj jo odprl tudi našemu ljudstvu oči, prosimo le še malo potrpljenja in »Slovenec* bo zvedel, kako Dolenjci »govore*, če ni zraven kacega fanatičnega Štamcarja in več drugih sličnih gimpeljnov. Tedenski politični pregled. Zunanji minister grof Goluchov/ski bo menda odstopil radi neke privatne afere, ki se je dogodila v Budimpešti. Kot njegov naslednik se imenuje sedanji državni finančni minister Burian. Priprave za volilno reformo v ministrstvu naglo napredujejo. V kratkem se začno dogovori z zastopniki posameznih dežel, strank in narodnosti. Velik škandal se je pripetil v Debrecinu na Ogrskem. Vlada je imenovala za Debrecin novega nadžupana Kovacza, ki je seveda vladen mož. Pa Debrecin je med vsemi ogrskimi mesti najbolj madjarsko mesto, Ko se je Kovacz pripeljal v Debrecin, ga je nešteta množica na kolodvoru sprejela s klici «Ubijle lopova!*, podrla ga na tla, na pol ubitega dvignila na mrtvaški voz in ga v triumfu peljala v mesto. Policije pri tem dogodku ni bilo nikjer, dala si je dopust in ni zganila s prstom, da bi rešila Kovacza iz pesti podivjane množice. Ali se bodo vendar vladi odprle oči, da uvidi, da jadra državna ladja v propad ? Rusija. V Petrogradu so minulo nedeljo zaprli mnogo oseb' in preiskali mnogo hiš. Poostrili po vojaške odredhe. Policija trdi, da izbruhne v kratkem velik, dobro piiprav-ljen upor. — Stavka se je popolnoma ponesrečila. Mnogo tovarnarjev je zaprlo tovarne in zapustilo Rusijo. Novicar. Vabilo na naročbo. P. n naročnike, ki nam še niso poslali naročnine za tekoče leto, uljudno prosimo, da to store čimpreje, da w jim redno pošiljanje lista na pretrga. Osebne vesti. Deželnovladni koncipist Fiun Vlček je prestavljen od okrajnega glavarstva v Kranju k onemu v Postojino, deželnovladni' konceptni praktikant Gcrdon Ko- Čcvar pl. Kondenheim pa od deželne vlade k okrajnemu glavarstvu v Kranj. Pri včerajšnji dopolnilni deželnozborski volitvi v ribni.ško-kočevskem okraju je bil izvoljen kandidat klerikalcev Franc Šuklje. Dobil je 1063 glasov, kandidat neodvisnih kmetov Frano Drobnič pa 807 glasov. Šu ki je je dobil torej samo 20r> glasov več kakor Drobnič. Živeli, neodvisni kmetje! Zavrnena pritožba v vodovodni zadevi. V sredo, dne 3. t. m. se je na Dunaju, pred upravnim sodiščem, obravnavalo o pritožbi g. Tomaža Pavšlarja zoprn razsodbo poljedelskega ministrstva glede vodovoda za Kranj jn okolico. Upravno sodišče je seveda zavrnilo Pavšlarjevo pritožbo. Tako je tudi v zadnji instanci rečeno preporno vprašanje, radi-katerega se je svoj čas po nepotrebnem delalo toliko vode. Kot zastopniki v obrtno - nadaljevalnih šolah so izvoljeni gg.: za Kranj Lovrenc Rebolj, kroj. mojster v Kranju; za Škofjo Loko: Niko Lenček, notar v Škofji Loki; za Tržič: Fran Deu, strojar v Tržiču; za Št. Vid pri Ljubljani: Simon Juvan, krojač v Št. Vidu; za Kamnik: Anton Stadler, klepar v Kamniku; za Radovljico: Ivan Sarlori, ključavničarski mojster v Radovljici; za B led: Ivan Rus, trgovec na Bledu. Silvestrov večer naše narodne čitalnice je bil eden onih redkih prireditev, ki se izvrše gladko, ne da bi se izdatno občutila teža prisiljenega približanja različnih slojev. Trdi, oficijelni pokloni in oni izrazi na obrazih: jaz sem jaz; — ne dotikaj se me! — ki so se pri nas že malono udomačili, izginjajo in začutili smo sveži, a topli dih. Polnočni govor' g. predsednika smatramo za novi program.in'pozdravljamoga prav iskreno. Menda se v čitalniških prostorih še ni čula beseda toliko demokratskega razmaha. Vendar enkrat . . . Glavna točka tega večera je bila Bissonova burka: Dobri sodnik. Glede kakovosti In kili iger bi se dalo kaj reči in mi bi se drznili celo svetovati, da naj bo s tem Bissona dovolj, vsaj veljajo njegove burke celo na Francoskem za zelo drzne, a outrance. Sladkarija za razvajene želodce. V tej burki obdelava francoske sodnike — rekli bi — s krvavo ironijo, ko" bi bila stvar globokeje zasnovana. Sodnik Leplantois je v svetu ženstva pravi sladkosnedež, dasi zanemarja svojo ženo, a v svojem poklicu puhloglavec, se vzdržuje na svojem stolcu le s svojo krutostjo, da izkaže čimveč zločinov, pa najsi-bode na popolnoma nedolžnih žrtvah. S pomočjo igralke Luce de Perpignan sklenejo: namišljena zločinca Duvigneul in Lajounette, sodnikova soproga Laurence, tašča Pigevon in tajnik Bluteau zaroto, da korenito ozdravijo zdravnika. Past se nastavi. Sodnik se dogovori z igralko Luce de Perpignan, da napravita skupno izlet v okolico Pariza. Perpignan, ki stoji v zvezi z zarotniki, igra izborno svojo vlogo. Zarotniki si najmo hotel za par ur, v kateri se za par dni naselita Leplantois in Perpignan. Ko ta dva dospela tjakaj, igrajo zarotniki vpričo njiju uslužbenca, oziroma lastnike hotela. Razvijajo se zelo komični prizori in konečno se sodnik, ko izprevidi, da je v pasti, uda in odpove svoji službi. — Luce de Perpignan ni sicer velika, pač pa težka vloga. Gospa Val en čiče v a jo je igrala premišljeno, ali vendar z neko posebno vervo. To daleko ni več diletantstvo, temveč prava umetnost. Takih moči nimajo niti boljši odri. Vloga Laurence je samanasebi premalo markantna in vidi se ji, da izpol-nuje le potrebno odprtino: ravnotako ona tašče Pigevor.. Ali kljub temu sta se gospici Orehkova in Mavrjeva zavzeli z vso ljubeznijo teh vlog. Obe sta pokazali lep napredek; gospici M a v rje v i pa izrekamo še posebno zahvalo, da se ne straši vlog starejših mamic. O re/.«serju g. R. je sodba že davno enoglasna, da je ni zlepa vloge, ki bi jej ne bil kos. Ta gospod ima rutino, dasi potrese rad ponekod malo preveč šminke. Za vlogo Leplanloi?a nimamo bolj.*e moči. Bluteati je ena najboljših vlog g. Novaka. Lepo nadarjenost kaže g. De pO I i. G. Mar-molja je kot novinec vršil svojo vlogo povoljno. Naj pomni: najprej je treba študirati značaj vloge, v drugi vrsti šele besedilo. G. Brilli kot Bobin in g. Sedej kot Teodor sla pokazala, da bosta prav porabili moči za naš oder. Ostale majhne vloge so bile povoljne. — Konečno omenjamo še lepih toalet, in igri primerne scenerije. — Vse I o je rezultat resne volje, od občinstva pa pričakujemo, da ta trud upošteva, posebno pa, ker si izvršujoči Člani nalagajo to breme prostovoljno in drugim v zabavo. — Vse v vsem: Bil je lep večer, poln svežega, odkritega veselja in vse to kaže, da plovemo v Kranju boljšim časom nasproti, Tiskarska dela se podraže. Kakor smo že poročali, je grozil v celi Avstriji štrajk tiskarskih pomočnikov. Ali doseglo se je novo sporazumljenje med gospodarji in delavci, po katerem se delavcem Čas skrajša in tudi plače se izdatno izboljšajo. Ravno tako se tudi papir vedno podražuje. Vsled tega je društvo posestnikov tiskarn na Kranjskem sklenilo', da bodo vsi tiskarski izdelki zalf>°/0 dražji. Naročnine »Gorenjcu* letos nismo povišali, in upamo, da bodo vsaj naročniki »Gorenjčevi* upoštevali to dej-tvo in.pridno agitirali za razširenje lista. Meščanska godba v Kranju priredi ob 7. uri zvečer na praznik sv; treh kraljev koncert v gostilni g. Petra Movrja. Ljudsko predavanje v Kranja, ki bi se imelo vršiti včeraj, se vrši prihodajo nedeljo dne 7. t. m. ob polpetih popoldne v fizikalni dvorani tukajšnje gimnazije. Predava prof. dr. Vladimir Herle «0 kemiji*. Narodna čitalnica v Kranja. Burka „Dobri sodnik" se predstavlja kot ljudska predstava v nedeljo 14. t. m. popoldan ob 4. uri. Vstopnina 00 vinarjev za osebo. Dijaki .30 v. — V postu se predstavljajo »Rokovnjači*, narodna igra v petih dejanjih s peljem — na korist tukajšnje dijaške kuhinje. Polog te igre *c vpri/.ori velika Ganghoferjeva drama »Valenska svatba«. —R. Občni zbor društva «Muti lurisl* se vrši dne H. januarja ob polosmih zvečer v hotelu »Nova pošta* X. redni letni občni zbor telovadnega društva »Gorenjski Sokol* se vrši v petek, dne 7. januarja 1906 z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor br. staroste. 2. Poročilo lajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo, 4. Poročilo načelnikovo. T). Volitev dveh pregledo-valcev računov. 6. Volitev novega odbora. 7. Volitev odposlancev na zavezin občni zbor. H. Slučajnosti. (Prosta zabava). Občni zbor se vrči, kakor vsako leto v gostilni br. Petra Mavrja točno ob poldevetih zvečer. Pričakovati je običajne mnogoštevilne udeležbe. Veselica se vrši jutri v soboto, dne 6. januarja t, I. v prostorih gosp. I, Zakotnika na Trati pri Škofji Loki. Spored: »Botra Njerga*. Predpuslna burka v enem dejanju. Srečkanje. — Začetek ob 5, uri popoldne. Vstopnina 20 vin. / Kup iz Zaloš pri Podoarta je prctečene dni ujel na.past 9 kg težkega divjega mačka, kateri mu je hodil vedno morit kokoši. Ujel je to redko žival na svojem skednju na malo past, katero pa je maček nesel četrt ure daleč v gozd. Kup je šel po sledu ter ga dobil v gozdu pod skalami. Taka žival, ki je pri nas redek slučaj, je jako nevarna, vendar jo je ubil s sekiro. Družba sv. Cirila in Metoda je po gg. bratih Perdanih prejela zadnje decembrove dneve 20OO kron kakor prisp vek od prodanih vžigalic za drugo polletje 11106. Netite, Slovenci, ogenj iz teh vžigalic — naši družbi je to naroden ogenj. V Ljubljani, dne .30. decembra 1905. Vodstve družbe sv. Cirila in Metoda. Podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici je poslala kot odkupnino od novo-l< tnih voščil znesek 23 kron. Vse to po inicijativi izvrstno delujoče prvomeslnice gospe svetnik Višnikarjeve. Darovale so p. n. rodbine in gg.: župan Klunova, Picekova, dr. Schiffrerjeva, MuTgelnova, notar Gruntarjeva, svetnik Višnikarjeva, Toporiševa, Mejačeva, Trepečnikova, Podboj-Cenetova, Fabianova, Koblerjeva, Tomšičeva, Jaklinova, StaretovB, Ivan Rusova, Spendetova, ga. Klemei.'.ina Pauserjeva, dekan Dolinar, kapelan Plahutnik in stud. med. Klun. Ta podružnica ja ivzor vsem našim spečim podružnicam. Poslala je namreč tekom 1905 leta nad 800 kron naši družbi. V Ljubljani, dne 30. decembra 1905. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Darila. Dijaški kuhinji v Kranja so došli od 30. septembra do 31. decembra 1905 sledeči darovi, oziroma prispevki: Prof. kolegij na iz- i ietu v Podbrezjah 3410 K, kazenska zadeva Fr. Jezeršek-A. Zebre 10 K (sodn. adj. Ant-loga), profesorski kolegij za oktober. 12 kron, ravnatelj dr. I. Gnidovec 10 kron, Ant. Ga-bnjelčič, gostilničar na Brezjah, 6 K, nad-inženir Fr. Žužek v Ljubljani 10 kron, m^sto venca na krsto pok. gospe Matajčeve, Bog. Krenner in Kosez letni prispevek 10 kron, jpri šolski kombiji v Žabnici 2G K darovali ■Člani komisije, krajnega šolskega sveta, zastopniki občine Stara Loka z županom Fr. Dolencem (nabral g. Logondor), kaz. zadeva L Miller-T. Kalinšek 5 K (sodn. adj. Antloga), inženir V. Pollak v Tržiču 30 kron, Fr. Ko-vačič, poslovodja v Kranju, od prvega dobitka na kegljišču 10 kron in 1 krono napitnine, mestna občina Škofja Loka 50 kron, kranjski meščani za več mesecev skupaj 547*20 K, j župniki V. Aljančič ha Dobravi 10 K, L, Če-bašek na Trati 10 K in J. Rnmoveš v Poljanah 50 K, K. Ektil, dež. vladni tajnik v Kranju .20 kron, E. Kavčič, trgovec v Ljubljani 10 kron kot del dobljene stave, izkane v »Slov. Narodu*, z dne 14. okt. 1905, kazenska poravnava Nadižar-tlios 10 K (po dr. Kušarju), stavbeni svetnik Klinar v Rakovci na komisiji o K (izročil nadinzeuir Bloudek), volilo dne 4. aprila 1906 v Št. Vidu pri Zaličini umrlega vpokoj. župnika Al. Jeršu 43*62 K (izročil po dr. Pernetu župnik J. Vidergar v St. Vidu), kaz. por. 1. Roprot-Al. Grilec 10 K (po dr. Štempiharju), R. Kokalj, zastopnik Dunava v Kranju 10 K. Konec prih. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranju dne 2. t. m. Prignalo se je 155 glav goveje živine, 6 telet, 65 prašičev. — koz, — Oi/ac, — buš. 60 kg pšenice K 9—, prosa K 8*50, rž, K 7-50, ovsa K 8'25, ajde K 7 60, fižol, rib-ničan K 13*-, koks K 14-. Dobavni razpis. V našem listu naznanjena ponudbena razprava za dobavo hrastovih ali bukovih železničnih pragov na borzi v Bruslju se bo vršila dne 10. januarja 1900 ob 12. uri opoludne. Tozadovni pogojni zvezek d rT)cpftar)tilc' Zavarovalna družba proti ognju. Ustanovljena leta 1809. Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijom v kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu. Tu zavarovalna drulba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, je najvUje kon;c»l-jonirana. je odgovorna avsttijski sodni oblasti in se kosa z vsako siicno domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji škoda, povzročena po ognju in streli na poslopjih, premakljivom blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahko travniški in poljski pridelki, dalje celo t i v i n a, ki je morda na pasi od strele zadela Zavarovalnina je taks, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno se tako solidno zavarovalnico. Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. iliizna pojasnilo daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjttn okraju obstoječa agentura, pred vsem pa generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulic* št. 6. ms D02C CQ 2TD i Najbolje za zobe. i Dobiva se vlekami j. K. Savnlka Kulu. 10483 lovama za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za krnjsko silo in uro. Šivalni stroji n, koles* Tovarniška zaloga 121 % Ivan Jax-a v Ljubljani I)'majska cesta 17 priporom -ivnjf najbolj pnzuaiie šivalne »trnje in kolesa ''eniki ne dopošljejo na znhlevanje ZMtonj. Najcenejša in največja domaća eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta! Urar in trgovec H SUTTNER v Kranju priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih lir, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0- mega, Roskopf, Uranio i. 1. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski 1.t.*d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in Imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav 8 Št. 602. Nikelnaota anker- Dih mest. 'h [BSjSfiiKi Ravno le '»Sel najnovejši veliki cenik, i pravega srebra gid. n% kateri se pošlje zastonj in poštnine '* ista z dvojnatlm trdim ure- 1IV0StO I briim mofoim pokrovom ,, n . .. . ... gi. a-6o in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. Št. 605. Prava srebrna eilin der-remontoar, trpežno ko leaje in moćni pokrovi, gld 4'85, ista z dobrim unker kolesjem gld. 5!if> in naprej U4-2o Izvrstna prilika potovanja v Ameriko je danes čez JCamburg z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih pa mikov, katera se imenujeta : tmnnjlfft 690 čevljev dolg, 74 širok, DlillM 63 glob., nosi 22.260 ton, prvi: f drugi: nosi " 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor dnnei vi liki namili ki obsegajo samo po 8.-12.000 ton. — Vosuja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. - Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie Jr. Seunig, Cjubljana, DunajsHa cesta 31. ■ posamezne MKc ,Gortnj»' prodajajo po 10 vin. v ŠkOfjl Loki g. M; Ž i gon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrnšicl g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek, trgovec; Kamniku g. Marija A ž man, trafika. •MIMBMOt JUBV MOM CONCauM' Z0b0- tehnični i\t\)i Oton 5cydt pri g. dr. E. Globoćuiku v Kranja Zobovja, tudi ne koie-da bi se odstranila tirne, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo pu najnovejših metodah. Plombe v zlatn, poroelann, amalgama in oementu kakor tudi vse zobozdrav-niške operacije izvršuje tu specijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre. tej hptut krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek ln ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro-in natančno mero so jamči. Specijalist v izdelovanju trakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČnikl najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-29 - Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje! Pozor! Citaj! Slalieaiii moč! Pakraftke kapljloe in slavonska asi, (o sla danes dre najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker la dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter st* si odprla pot na vse .strani sveta. Pakraflke kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krt*, bolesti iz ielodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odsLvnjsjo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na je* in vrnnici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; ^ato n« smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj mkdo naroči i; naslovi: Peter JurMifi, lekarnar v Pakracu st. 07, Slavonija. — Denar se 1-21 -21 Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničk (1 duut) 5 K, M aoekieničic (2 ducata) 8 K 60 v, 86 BteHeničic (8 ducati) 12 K 40 V, 48 steklenic (4 ducati 16 K, 60 stekleničk (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušicij zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih. zmiiolklosti, hripavosti v grlu, t žkonu dihanju, astmi, proti bo-denju, kataru in odstrnnjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vteh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 & 20 v. Manj od dveh steklenic se nu razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: P, Jurišić, lekarnar v Pakracu 104, Slavonija. pošilja naprej ali h postnim povzetjem. (S O »O O k rt Z »O «aro dna društva, uvedite „ Vseslovenski legltlmacijski list", ki se prodala v korist družbe sv. Cirila in Metoda I Naročila ln informacije na) se pošiljajo na naslov: Odsek za vseslovenski legltlmacijski list, Dunaj VIII./1. Alserstrasse 7. II. 17. Naznanilo, Slavnemu občinstvu v mestu in na debeli uljudno naznanjam, da bi bil primoran zaradi prevelike hišne najemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zda t no zvišati, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. Pomagati sem si moifel edino le s tem, da seru se preselil v hišo nakdanjega umetnega mizarja gospoda Ivana Pintarja, poleg stare znane mesarije po dom.