LETO XVI	ŠTEVILKA 3 STRA2A, 31. MARCA 1978	unMe*| |-1
novoles
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES", LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA
Uspeh lanskoletnega dela
Proizvodnja
Plan za leto 1977, ki smo ga sprejeli v začetku leta, ni pokazal takih rezultatov, da bi nam omogočali doseči normalno akumulacijo. Zato so se temeljne organizacije lotile izdelave gospodarskih ukrepov za izboljšanje stanja.
Sredi leta smo v temeljnih organi- organizacije prizadevale, da bi reba-zacijah TSP in TAP ter TPP sprejeli lansirane letne plane dosegle, posebne ukrepe za odpravo motenj; \z spodnje tabele je razvidna iz-predvsem naj bi povečali proizvod- polnitev plana proizvodnje. Ta plan njo, zmanjšali nekatere proizvodne zajema tudi že omenjene ukrepe stroške in tako dosegli zastavljene med letom. V novem obratu Metli-planske cilje.	ka, bodoči TOZD, je izpolnitev pla-
Ti gospodarski ukrepi se v celoti	na samo 26-odst., ker proizvodnja še
niso uveljavili zaradi nekaterih te-	^ stekla tako, kot je bilo predvide-
žav, kljub temu pa so se temeljne no s planom.
TOZD	PLAN
TAP	80.192
TDP	131.087
TES	35.969
TPI	68.612
TPP	75.844
TSP	123,922
DVOR	30.001
TVP	79.289
ŽAGA	141.693
SIGMAT	22.521
METLIKA	16.300
NOVOLES	805.436
(v 000 din)
IZPOLNITEV %
79,548	99,2
128.362	97,9
36.218	100,7
69.389	101,1
73.484	96,9
114,730	92,6
29.091	96,7
75.058	94,7
144.983	102,3
21.219	94,2
4.229	26,0
776.315	96,4
Prodaja
Izpolnitev plana (z naknadno sprejetimi ukrepi) je bila sledeča:
TOZD	IZPOLNITEV	PLAN	(v 000 din) %
TAP	68.386	71.045	96,2
TDP	131.809	133.487	98,7
TES	35.944	35.970	99,9
TPI	67.539	68.181	99,1
TPP	66.963	70.388	95,1
TSP	106.205	126.572	83,9
DVOR	30.369	30.601	99,2
TVP	84.551	82.789	102,1
ŽAGA	151.383	141.330	107,1
METLIKA	479	13.750	3,5
SIGMAT	20.056	22.344	89,8
NOVOLES	763,685	796.457	95,9
Iz preglednice vidimo, da so plan prodaje slabše izpolnili v TOZD TSP in TOZD Metlika. Ostale TOZD so zadovoljivo izpolnile plan predvsem na področju polfinalizadje. Pregled problematike dobimo, če spoznamo stanje v vsaki TOZD posebej, saj ni mogoče dati globalne ocene.
V celoti smo lahko zadovoljni z doseženim izvozom. Dosegli smo plan, to je 242,658.248 din ah
Na naslovni strani sta stanovanjska bloka v Straži. Vse kaže, da bosta vseljiva že poleti.
Naslovnico in vse ostale fotografije: V. K.
12.500.000	dolarjev, kar je 20 % več kot v letu 1976. Najboljše rezultate so dosegli v TOZD TDP, tovarni gugalnikov Dvor in TOZD TVP.
V letu 1977 se je močno povečala notranja kooperadja med temeljnimi organizadjami v Novolesu. Rezultat takih gibanj se kaže v interni realizaciji, ki je bila dosežena v višini 171.945.839 din, to pa je občutno več kot v letu 1976.
Zaradi velike heterogenosti naših proizvodnih in prodajnih programov je zelo težko napraviti globalno oceno prodajnih tokov. Zato bomo skušali problematiko strniti po skupinah ali pa po posameznih TOZD.
TOZD TAP
V preteklem letu smo se srečali z močnejšim izpadom v I. polletju. Zato so bili v II. polletju sprejeti posebni ukrepi za dosego plana. Ukrepi so bili skoraj v celoti realizirani. Pri tem je stekla 2. izmena v proizvodnji plošč, v predelavi pa je bil dosežen maksimalen obseg ob danih prostorskih in strojnih kapacitetah. Nerešena so ostala vprašanja pomanjkanja kadrov za projektiranje in razvoj te dejavnosti, kakor tudi celotna prostorska problematika. Omembe vreden je tudi začetek urejanja odnosov s Konimom na dohodkovnih prindpih.
TOZD TDP in DVOR
To sta tipično izvozno usmerjeni tovarni. Kljub težavam z nakladanjem na ladje in zime smo uspeli zagotoviti zadostna naročila za normalno proizvodnjo. Obe tovarni sta proizvedli za trg ZDA preko 95 % celotne vrednosti. Celo leto smo se srečevali s problemom nerealne paritete med dinarjem in dolarjem zaradi naše visoke stopnje inflacije. Zaradi tega so naše cene vse bolj nekonkurenčne in prihodnost vse bolj vprašljiva. Potrebno bo doseči sistemske rešitve za oživljanje izvoza, doma pa poiskati vse notranje rezerve.
TOZD TSP in TPP
Na domačem trgu je bila prodaja vseskozi dokaj ugodna. Žal tega nismo bili deležni pri prodaji izdelkov teh dveh TOZD. V TOZD TPP smo se srečali z reklamacijami pri osnovnem programu Pariz. Le-te so močno zavrle normalno prodajo dnevnih sob, medtem ko smo spalnice in jedilnice dokaj uspešno prodajah. Na drugi strani pa je potrebno priznati, da je TOZD TPP naredil pri izvoznih programih lep korak naprej, tako glede kvalitete, kakor tudi širine programa.
Pri prodaji proizvodov TOZD TSP je 1977 prelomno leto. Zaradi vedno večje nezmožnosti Jugoex-porta, da bi v celoti plasiral naše blago, smo bili prisiljeni v 2. polovici leta opustiti ekskluzivno pogodbo. Izpad prodaje pri Jugoexportu smo morah nadomestiti z ostalimi kupci širom po Jugoslaviji. Na žalost je ta preokret tržne pohtike prišel ravno v obdobju sanacijskih prizadevanj TOZD TSP in deloma zavrl dosego boljših rezultatov oziroma dohodka. Pri vsem tem ugotavljamo, da druge izbire ni bilo in tako smo si pripravili sohdnejšo osnovo za prodajo v letu 1978. V letu 1977 je bilo vedno bolj pereče vprašanje skladiščnega prostora, pomanjkanje sredstev za potrošniške kredite, kakor tudi z neurejeno pohtiko cen.
TOZD TPI
Kljub požaru na žagi je bil plan skoraj v celoti realiziran. Na srečo je bilo moč zagotoviti dovolj naročil za delo v tretji izmeni v proizvodnji predalov in tako smo pokrili večji
del izpada pri žaganem lesu. Ekonomika TOZD je bila zadovoljiva, vendar smo si na jasnem, da se škarje v kalkulaciji zapirajo. Na eni strani je cena predalov zamrznjena, medtem ko se pri surovinah kažejo močni premiki v cenah. Zato bo treba v letu 1978 nujno doseči spremembo cen za predale in ostale PVC profile.
TOZD TVP in ŽAGA
Obe TOZD sta postavljeni plan presegli Poudariti velja, da smo z združenimi prizadevanji uspeh v TOZD TVP iz planiranih 8 milijonov din izgube doseči pozitiven rezultat. Za tak uspeh ima zasluge tako prodaja kot proizvodnja, ki se je v največji meri prilagodila potrebam trga in tako omogočila prodaji izbor najugodnejših kupcev. V tem letu smo večji del izvozih v Egipt, pomemben del v Libijo in v Itahjo.
Na domačem trgu je problem neurejenih cen vse večji in nam onemogoča normalno poslovanje. V TOZD TVP so bila prizadevanja močno usmerjena v finalizacijo vezanih plošč, delni uspehi so tudi že vidni (naslonjala za TDP, drsne letvice za predale, razni profili.. .). Istočasno smo opustih proizvodnjo zabojev, kjer je bila najslabša ekonomska računica.
Na žagi smo z rezultati zadovoljnu Prodah smo več in bolje kot smo planirah. Posebej velja poudariti močan porast prodaje žaganega lesa eksot. Sicer pa je TOZD Žaga bolj usmerjena v proizvodnjo za Novolesove TOZD, saj znaša interna reahzacija kar dve tretjini celotne reahzacije.
METLIKA in SIGMAT
Pri teh dveh TOZD je težko govoriti o rezultatih prodaje. Znano je, da proizvodnja v Metliki kasni in da smo šele v decembru uspeh plasirati prve ogledalne omarice. Na sejmih se predstavljamo s tem programom že od poletja naprej in danes imamo že nemalo težav, ker ga še vedno ne moremo v celoti ponuditi trgu.
Eksterna prodaja Sigmatovih izdelkov je tekla mimo komercialnega sektorja. Dejstvo je, da ne moremo prodajati še specifičnega Sigma-tovega programa (betonski mešalci, metalne konstrukcije ipd.). Zato prodaja te izdelke Sigmat sam.
Plan izvoza in izpolnitev
(v 000 din)
TOZD PLAN IZPOLNITEV %	IZPOLNITEV
TAP	_	40
TDP	122.575	119.712
TPI	6.020	5.053
TPP	24.284	33.870
TSP	1.500	845
DVOR	27.119	28.959
TVP	40.627	51.083
ŽAGA	5.318	4.590
NOVOLES	227.443	244.152
Nabava surovin		
V letu 1977 smo za potrebe naših TOZD nabavili:
60.591 m3 bukovih hlodov 22.854 m3 jelovih hlodov 12.125 m3 hlodov eksot Količina dobavljene bukovine je najvišja v zadnjih letih, če že ne v zgodovini Novolesa. Po prvotnem planu smo imeli obvezo 54.300 m2.
-	2.090
97,7	6.632,321
83,9	281.962
139,5	1.777.260
56,3	53.166
106,8	1.444.862
125,7	2.703.688
86,3	246,926
107,3	12.542.175
Od prejete količine predstavljajo dobave GG Novo mesto preko
33.000	m3, ostalo smo nabavili zunaj domačega območja. GG Novo mesto je tudi največji dobavitelj jelovine (18.500 m3), ostalo pa smo dobih od GG Kočevja. V dobavljeni količini eksot so framire, samba in
Odgovor na vaša vprašanja
Ne samo po času, tudi po vloženem delu smo bližje konkretizaciji samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. V razgovorih z delavci in komisijami, ki pripravljajo pravilnik o ugotavljanju delovne učinkovitosti, je bilo postavljenih mnogo neposrednih vprašanj, ki zadevajo učinkovitost delavcev, mnogo pa jih je veljajo organizaciji dela (zbiru delovnih nalog, vrednotenju zahtevnosti dela, oblikovanju delokrogov), ki predstavlja zadnji korak k oživitvi novega sistema dohodkovnih odnosov v Novolesu. Prispevek je poizkus odgovora na nekaj najbolj pogostih vprašanj.
delovna naloga in
OPRAVILO
Prvi korak k delitvi po delu je prehod od delovnega mesta kot osnove za delitev sredstev za osebne dohodke k delovni nalogi. Delovno mesto je izraz delitve dela in ima pomembno vlogo v organizaciji dela, ne more pa biti osnova za delitev sredstev za osebne dohodke. Osnova za delitev sredstev za osebne dohodke je delovna naloga oziroma izpolnjevanje pričakovanj v delovni nalogi.
Delovna naloga predstavlja vsebinsko in časovno opredeljeno aktivnost. Časovna opredelitev pomeni, da traja opravljanje delovne naloge določen čas, da ima naloga svoj začetek in konec.	Označuje	trajnejšo
aktivnost, ki je vsebinsko opredeljena šele, ko je odgovorjeno na vprašanje, kaj, kako in kdaj opraviti	nalogo.	Vnaprej
moramo poznati predmet in vsebino dela, sredstva, tehnološke postopke in potreben čas za opravljanje delovne naloge.
Za razliko od delovne naloge predstavljajo opravila aktivnosti trajnejše	vsebine.	Opravilo
lahko predstavlja eno ah več delovnih nalog. Če opravilo sestoji iz ene same delovne naloge, se izenačuje z njo in predstavlja delovno nalogo. V primeru, da se v opravilu stalno ponavlja ista delovna naloga, dobi ta značaj trajnejše aktivnosti, s tem pa se izgublja razli ka med delovno nalogo in opravilom.
Razmerje med opravilom in delovno nalogo lahko razložimo z delitvijo dela. Stopnja razčlenjenosti posameznih opravil na odgovarjajoče delovne naloge, je odvisna predvsem od stopnje delitve dela v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela, ta pa ima svoj vzrok v dejavnosti, s katero se temeljna organizacija ukvarja.
Razčlenjevanje opravil na nelovne naloge je smotrno samo edaj, če lahko za posamezne elovne naloge ugotavljamo in evidentiramo vsebino, postopke ein> potreben čas za njihovo
opravljanje in še posebej rezultate dela.
DODELJEVANJE DELOVNIH NALOG IN OPRAVIL
Vsebinsko, časovno in tehnološko opredeljena delovna naloga zaživi šele, ko jo dodelimo v opravljanje delavcu. Združitev abstraktnega in konkretnega dela s ciljem izpolnjevanja pričakovanj v delovni nalogi ali opravilu je šele ,,delo“. Pri dodeljevanju delovnih nalog delavcem si moramo prizadevati predvsem za to, da dodeljene delovne naloge obremenjujejo njegove psihofizične sposobnosti poln deloven čas. S tem zahtevo dobrega gospodarjenja pri dodeljevanju delovnih nalog še nismo popolnoma opredelili.
Prav tako je pomembno, da dodelimo delavcu pravo število odgovarjajočih delovnih nalog. Vsoto delovnih nalog, ki sodijo v opravilo delavca in za katere je zadolžen, imenujemo delokrog delovnih nalog. Razvrščanje delovnih nalog v posamezne delokroge mora slediti organizacijskim zahtevam in upoštevati načelo smotrnosti in ekonomičnosti delokrogov. Povedano z drugimi besedami, delokrog mora biti oblikovan tako, da posamezne delovne naloge ne zahtevajo od izvajalca niti več niti manj kot to dovoljuje njegova usposobljenost in kar je delavec zmožen narediti, ne da bi se preobremenjeval.
Predstavimo si to zahtevo grafično:
Delokrog je sestavljen iz štirih delovnih nalog, ki se med sabo razlikujejo po svoji
sestavljenosti. Najbolj sestavljena naloga v delokrogu je četrta in najmanj druga. To pomeni, da je delavec, ki opravlja naloge iz tega delokroga, najbolj obremenjen glede na svoje sposobnosti in pripravljenosti pri najbolj sestavljeni nalogi iz tega delokroga (nadzorovanje zgradb in osnovnih sredstev) in najmanj pri čiščenju zunanjih prostorov, ki bi po svoji sestavljenosti lahko sodilo že v nek drug (manj) sestavljen delokrog delovnih nalog. Pustimo ob strani vprašanje, kaj pomeni tako razporejanje delovnih nalog v delokrog za delavca oziroma njegov osebni dohodek in poglejmo, kaj pomeni za organizacijo dela. Z organizacijskega vidika pomeni tako razporejanje delovnih nalog večje ali manjše izgube delavčevih potencialnih sposobnosti. Dobra organizacija predpostavlja dodeljevanje delovnih nalog tako, da vsaka kar najbolj obremenjuje delovne sposobnosti in da je neizkoriščenost le-teh čim manjša. Seveda je potrebno to zahtevo razlagati vedno v odvisnosti od dejanskih potreb in izhajajoč od delavca, ki ne razpolaga samo z znanjem, temveč tudi s pripravljenostjo, da to znanje kar najbolj prenaša na rezultate dela in s tem izpolnjuje pričakovanja v delovni nalogi.
Pri dodeljevanju delovnih nalog oziroma delokrogov moramo ločiti dvoje: na eni strani delovne naloge in njihovo sestavljenost, ki pomeni količinske odnose med delovnimi nalogami različne sestavljenosti v primerjavi z najenostavnejšim delom, na drugi strani pa delovne karakteristike delavca. Dodeljevanje delovnih nalog imenujemo usklajenost zahtev, ki izhajajo iz delovne naloge in delovnih karakteristik tistega, kateremu nalogo dodeljujemo. Osnovno vodilo pri tej usklajenosti pa je, da se zahteve, ki
izvirajo iz delovne naloge, kar najbolj približajo delavčevim psihofizičnim sposobnostim.
To pa ni samo cilj kadrovanja, temveč tudi pokazatelj dobre organizacije dela, ki vztrajno išče mesto v razkoraku med našimi hotenji in možnostmi.
NOV NAČIN RAZMIŠLJANJA O GOSPODARJENJU
Drug izredno pomemben korak k delitvi po delu je povezava sredstev za osebne dohodke z dohodkom temeljne organizacije, ki je še premalo opazna in ki bo pri oživljanju dohodkovnih odnosov gotovo močno spremenila naš način razmišljanja o gospodarjenju.
Iz planov, ki bodo morali postati poslej realnejši (manipuliranje z realnostjo planskih predvidevanj bo v novem sistemu sprožilo ravno nasprotne rezultate željenim), lahko razberemo koliko dohodka moramo „pridelati", da bomo pokrili stroške poslovanja. Če bomo gospodarili bolje kot smo predvidevali, _ bo čistega dohodka več. Čimvečji bo čisti dohodek, temvečja bo masa sredstev za osebne dohodke (MOD). Naslednji korak v delitvenem sistemu je primerjava te mase z maso enot dela (MED), ki smo jo vložili vsi delavci temeljne organizacije v produkte dela. Obe masi sta gibljivi in izredno tesno povezani, saj iz primerjave med njima izračunamo vrednost enote dela (VED), ki bo igrala zaradi svoje vloge pri ovrednotenju delovnega prispevka posameznika (njegovem osebnem dohodku) čedalje pomembnejšo vlogo pri razmišljanju o dobrem gospodarjenju. Prizadevali si bomo za čimvečjo maso sredstev za oseben dohodke, doseženo s čim manj enotami vloženega dela.
Vrednost enote dela lahko povečamo samo na dva načina:
—	s povečanjem mase sredstev
za osebne dohodke
—	z zmanjšanjem mase enot
dela.
Maso sredstev za osebne dohodke lahko povečamo s povečanjem skupnega prihodka, tega pa s povišanjem cen za svoje izdelke ali storitve, ah, kar je realnejša in gospodarsko bolj utemeljeno, z zmanjševanjem stroškov, se pravi z boljšim izkoriščanjem časa, boljšim gospodarjenjem z delovnimi sredstvi, prihraniki pri materialu, kvaliteto izdelave, povečano odgovornostjo pri delu, uspešnim vodenjem delovne
DELOKROG:	FIZIČNO
ZAVAROVANJE
L naloga: vodenje evidence in knjiženje			'/////
2. naloga: čiščenje zunanjih prostorov			w,
3. naloga: nadzorovanje dela kontrolnih ur		//	///////
4. naloga: nadzorovanje zgradb in osnovnih sredstev			
(Nadaljevanje s 3. strani)
naloge ipd., skratka z večjo delovno uspešnostjo (učinkovitostjo) pri opravljanju delovnih nalog. Enote dela lahko zmanjšamo z delitvijo dela, s preoblikovanjem zahtevnejših del na enostavnejša in predvsem z dobro organiziranostjo dela. Vse spremembe, ki imajo za posledico povečanje vrednosti enote dela, so pogojene z internimi (organizacijo dela in delovnimi prizadevanji) in eksternimi vzroki (tržni pogoji), na katere pa skorajda nimamo vpliva. Razvoj marketinga in proučevanje trga je nedvomno pomembno, ne bi pa smeli pozabiti, da je še mnogo neizkoriščenih možnosti ravno v organiziranosti dela in pripravljenosti za delo.
Maso sredstev za osebne dohodke lahko povečamo ne da bi povečali zaposlenost (MED), z boljšo organizacijo dela ali z večjo učinkovitostjo delavcev pri opravljanju delovnih nalog. Res je, da ima lahko že sama sprememba v organizaciji dela za posledico večjo delovno učinkovitost, vendar ne take, ki je plod individualne ali skupinske odločitve, da bomo delali bolje in več. da bomo čimbolj ohranjali delovna sredstva in gospodarili z materialom kot pravi gospodarji. Ravno pri tej zahtevi je zakon o združenem delu postavil v ospredje gospodarjenja (ekonomije) delavca samoupravljalca.
IZPOLNITEV PRIČAKOVANJ V DELOVNI NALOGI GOSPODARJENJE	V
DELOVNI NALOGI
Ko opredelimo vsebino delovne naloge, predmet dela, sredstva za delo in tehnološke postopke, metodo dela, njen začetek in konec (časovno trajanje), smo delovno nalogo popolnoma opredelili. Pri takem opredeljevanju delovne naloge določimo tudi pričakovanja. Dober gospodar si prizadeva, da opravi delovno nalogo čimbolj kvalitetno, s čim manjšimi stroški in v čimkraj-šem času. Izhodišče za primerjavo dobrega gospodarjenja pri opravljanju delovne naloge je izpolnitev pričakovanj (standardov, doseganja planskih ciljev ipd.), ki so dosegljiva z normalno	učinkovitostjo
delavca. Delovna naloga je opravljena, če so izpolnjena pričakovanja.
Izpolnjevanje pričakovanj ugotavljamo z delovno učinkovitostjo, ki je izraz:
a)	gospodarjanja s časom
b)	kvalitete izdelave
c)	prihrankov pri materialu
d)	gospodarjenja z delovnimi
sredstvi
Razlika med ustvarjenimi in pričakovanimi rezultati dela odraža odgovarjajočo razliko med ustvarjenimi in predvidenimi delovnimi prispevki delavcev. Ustvarjeni delovni prispevek delavca ugotavljamo s pomočjo meril, ki kažejo na stopnjo izpolnjevanja pričakovanj v delovni nalogi.
Prvo merilo kaže na gospodarjenje s časom oziroma izkoriščenost delovnega časa, količino proizvodov, obdelovancev, uslug ali opravljenih delovnih nalog in opravil v enoti časa.
Drugo merilo, kvaliteta izdelave, izraža izpolnjevanje pričakovane kvalitete obdelovanca
ali izdelka, ki odraža določene funkcionalne, estetske in druge kvalitetne zahtevke.
Tretje merilo, prihranki pri materialu, izraža odnos med pričakovano in dejansko porabo materiala.
Četrto merilo, gospodarjenje z delovnimi sredstvi, pa kaže na izkoriščenost kapacitet in ohranjanje strojev, naprav in orodij.
Vsa štiri merila delovne učinkovitosti naj bi delovala tako, da čimbolj znižujejo stroške delovnega procesa. Učinkovit udeleženec v delovnem procesu je tisti, ki glede na pričakovanja povzroča manjše stroške. Izhodišče zu ugotavljanje delovne učinkovitosti pa so vsi elementi v delovnem procesu, preko katerih lahko delavec vpliva na stroške tega procesa.
Uspešnosti delovnega procesa in delovne učinkovitosti delavca ne izboljšujemo, če smo delo opravili hitro, a je njegova kvaliteta slaba, če smo pri tem trošili material nesmotrno in če smo preobremenjevali delovna sredstva. Potenciranje samo
enega elementa delovne učinkovitosti torej še ne pomeni, da smo bili pri opravljanju delovne naloge tudi učinkoviti. Čeprav imajo posamezni elementi delovne učinkovitosti v celotni učinkovitosti različno težo (vpliv), morajo le-ti delovati povezano in spodbudno za doseganje čimboljših rezultatov dela. Različna teža posameznih elementov delovne učinkovitosti bo prisiljevala delavce, da se bodo pri opravljanju delovne naloge ravnali kar najbolj gospodarno do časa, delovnih sredstev, kvalitete izdelave in prihrankov pri materialu. Pri oblikovanju ponderjev (teže posameznih elementov) moramo paziti, da damo poudarek tistim elementom delovne
učinkovitosti, na katere ima delavec resnično vpliv, in da raste teža vpliva hkrati z natančnostjo izbranih meril in z individualnim ugotavljanjem delovne učinkovitosti.
MERJENJE, UGOTAVLJANJE IN OCENJEVANJE
Odločili smo se, da bomo delovne prispevke merili ali vsaj ugotavljali na tak način, ki izključuje ocenjevanje. Načelno se da meriti vsako delo, le da se meritve razlikujejo po svoji natančnosti in da izvirajo iz različnih metod. Vseh delovnih prispevkov ne moremo izraziti v m3, kosih, kg, % doseganja predvidenega časa in s podobnimi merili, ker se po svoji vsebini močno razlikujejo. Ugotovitev nekega stanja je lahko prav tako učinkovita kot izmera in jo uporabljamo povsod tam, kjer merjenja rezultatov še nimamo in se temu šele približujemo. Izkustveno ugotavljan čas, kvaliteta izdelave, ohranjanje strojev ipd. nam predstavlja izhodišče za oblikovanje
natančnejših meril. Razlika med merjenjem in ugotavljanjem ni pretežno v stopnji natančnosti, ob predpostavki, da je meritev in ugotovitev strokovno utemeljena, temveč v tem, da se je merilo razvilo iz izkustva in stalno dograjevalo ter tako postalo natančno in metodološko podkovano. Prav k tej natančnosti pa teži tudi sleherna ugotovitev in se ji tem bolj približuje, kolikor dlje se uporablja in izpopolnjuje.
S tem, da izmerimo ali ugotovimo delovni prispevek, vemo o delavcu pravzaprav zelo malo ali nič. Šele, ko primerjamo velikost njegovega delovnega prispevka s pričakovanji v delovni nalogi (standardi,	planskimi
vrednostmi ipd.) in delovnimi prispevki drugih delavcev, lahko ugotovimo njegovo uspešnost, prizadevnost in vrednost.
Ocenjevanje z dober, slab. boljši in drugimi podobnimi ocenami vsebuje še mnogo več dvoma v pravilnost kot ugotovitev, ki postaja s časom objek-tivnejša, ocena pa ostaja vedno samo ocena. Seveda je tudi ocena odvisna od stopnje strokovnosti, na kateri je grajena. Ocenjevalec mora poznati vsaj težo dela tistega, ki ga ocenjuje, to pa lahko spozna, ko vidi „potnega" delavca, ali če je že sam opravljal to delo. Navadno pa ocenjevalec teže dela, ki naj bi ga ocenjeval, ne pozna, pozna pa izvajalca naloge, njegove navade in obnašanje, pozna ga kot strpnega ali nestrpnega sodelavca, torej kot osebnost in ne kot izvajalca naloge. In ker pozna vsaj nekaj, oceni to, obarvano s stereotipno oceno pridnosti. To je samo eden naštetih razlogov, ki govore v škodo oceni.
Nedvomno bo merjenje in ugotavljanje na začetku ovira, ki jo bomo težje premagali kot če bi se odločili za oceno. Strinjanje z	oceno	pa bi
pomenilo še	nekaj.	Večino
organizacijskih	in	drugih
slabosti, ki so predvsem posledica zavzetosti za krmiljenje v komercialnih vodah podatek o nepoznavanju izkoriščenosti strojnih kapacitet in drugi neznani podatki, ki kažejo na gospodarjenje, je slabost, ki nosi v sebi še mnogo neizkoriščenih možnosti), ocena ne	rešuje.	Sistem
merjenja in ugotavljanja delovnih prispevkov pa nas sili, da premišljujemo in gradimo tudi na tem. Menim, da je to še mnogo bolj pomemben argument za prehod na merjenje in ugotavljanje delovnih prispevkov kot pa tisti, ki nas sili v dvom o objektivnosti ocene.
IGOR VIZJAK
--------—---------------------------------------
ČAKANJE NA DELO - NEDELO?
Kako nagrajevati, če delavec nima dela in čaka na delo? Nagrajevanje po delu ne upošteva vzroka čakanja in ker je čakanje na delo nedelo, za katero ni plačila, je vprašanje enostavno le na prvi pogled. Zanima nas, kakšno je to čakanje? Kje ima vzrok?
Praviloma prihajamo na delo zaradi dela in je torej čakanje kot posledica strojeloma, pomanjkanja materiala, izpada energije ipd. izjema, za katero v teh primerih ni kriv delavec. V takih primerih moramo kot prvo možnost upoštevati dodelitev druge delovne naloge, torej delo. Le z delom ustvarjamo dohodek, ne pa s čakanjem.
Dohodek ima dve vsebini: ekonomsko in socialno. Z ekonomskega vidika je nedelo isto, kot z vidika nagrajevanja po delu — nedelo. Za nedelo ni plačila. Socialna vsebina dohodka pa temelji na objektivnosti utemeljitve čakanja. Če delavec ni kriv, da ne more izkoriščati tistega, kar nalogo konkretizira (znanja in dela), mu pripada plačilo, ki pa ne more biti tako kot če bi svoje znanje in prizadevnost uporabil v delovni nalogi.
\_________________________________________________________J
(Nadaljevanje z 2. strani)
e. Poleg	_ _ ___________
vili še 12.000 m3 iveric — glavni dobavitelji: Glin Nazarje, Meblo Nova Gorica. Poleg tega smo uvozili še
3.000	m3 žaganega lesa avstrijske in ruske kvalitetne smreke za_potrebe TDP in Dvora ter znatne Količine bukovih elementov iz bukovega žaganega lesa.
Z domačimi gozdarji imamo cene urejena na enostavnih dohodkovnih principih, medtem ko ostali dobavitelji trgujejo z nami še po starem. V letu 1977 smo bili izpostavljeni precejšnjim pritiskom pri cenah hlodov, še posebej pa pri elementih in kvalitetnem žaganem lesu.
Nabava repromateriala
Nabava repromateriala in nelesnih surovin se povečuje glede na vsako-letni povečani obseg proizvodnje.
V	letni nabavi ne pride samo do povečanega prometa, ampak se iz leta v leto veča asortiman proizvodov. Nabavne cene so bile celo leto nižje od planiranih. Zanižanje cen smo dosegli pri nekaterih materialih s prejetimi rabati in skonti.
V	preteklem letu v proizvodnih temeljnih organizacijah skoraj ni bilo zastojev zaradi pomanjkanja materialov kot posledice slabega poslovanja službe, pač pa so bili zastoji zaradi netočnega in spremenjenega planiranja.
Primerjava stanja kupcev
Skupaj
1976
30.12
21.676
(v 000 din)
1977
30.12
27.542
Pregled stanja dobaviteljev
Leto 1976 Skupaj
(v 000 din) 30.12 11.434
Leto 1977 SKUPAJ
30.12
26.127
Zaloge
Najvažnejšo vlogo pri višini obratnih sredstev predstavljajo zaloge surovin, materiala, nedokončane proizvodnje in gotove proizvodnje. Da bi zadržali zaloge na določeni višini, smo postavili planski normativ vseh vrst zalog, da gibanje le-teh med letom ne bi prekrivalo normative. Zgodilo se je tako kot v preteklih letih: zaloge surovin in materiala so iz meseca v mesec rastle; pa ne samo zaloge lesa, katerih nimamo dovolj za planirano proizvdonjo, ampak tudi materiala. Ta reprodukcijski material se po sortimanu veča, kar zahteva več zalog, po drugi strani se del zalog prenaša na zaloge po temeljnih organizacijah, kar povzroča ponovno večanje zalog.
Pri gotovih proizvodih smo si med letom prizadevali, da bi znižali zaloge; v prvi polovici leta so porastle, v drugem polletju pa smo jih počasi zmanjševali. Zato je imel največjo skrb komercialni sektor. Pri tem bi še bolj uspeli, če bi v temeljnih organizacijah skrbeli, da bi mesečna proizvodnja tekla po planu.
Osnovna sredstva
Celotna aktivna osnovna sredstva so v letu 1977 porasla in so v primerjavi s preteklim letom večja za 8 %. Med ta osnovna sredstva zajemamo samo tista, ki so že
'
"S
"v
Mezek Marjana krpa vezane plošče.
dokončana in niso v izgradnji. Ob koncu leta smo morali po predpisu revalorizirati osnovna sredstva, ker je indeks porasta cen za leto 1976 in 1977 nad 10%.
Osnovna sredstva prikazujemo zbirno za vse temeljne organizacije združenega dela skupaj in posamezno z nabavno in sedanjo vrednostjo. V tem letu smo poleg minimalne amortizacije obračunali tudi pospešeno, le v temeljnih organizacijah, ki so že po planu predvidevale manjši dohodek, je obračunana samo minimalna amortizacija, in to v TOZD Tehnično energetske storitve, Tovarna vezanih plošč, Tovarna gugalnikov Dvor in delovni skupnosti skupnih služb.
Investicije
Od nedokonačnih investicij je zaključena izgradnja tovarne za finalno predelavo akrilnega stekla v Metliki. Nedokončana je izgradnja v TOZD Tovarna drobnega pohištva, to je razširitev proizvodnje kolonialnega pohištva. V tem letu smo tudi odkupili objekt tovarne obutve v Novem mestu, ki ga bomo po izpraznitvi preuredili v salon stanovanjske opreme. Del sredstev za adaptacijo tega objekta so zagotovljena z investicijskim programom.
V temeljni organizaciji Tovarna plastificiranih iveric in žaga v Soteski je požar uničil žagalnico z opremo. Izdelali so investicijski program in predračunsko vrednost obnovitve, ki jo pokrivamo z uvoznim in dinarskim kreditom ter z lastnimi sredstvi.
Poleg omenjenih investicij iz združenih sredstev je imela vsaka temeljna organizacija odobrene tekoče investicije.
proizvodnje, vendar je bil poračun napravljen začasno po periodičnem obračunu za obdobje januar — september in ob koncu leta po osnovah in merilih, ki jih določa samoupravni sporazum.
FINANČNI REZULTAT
Če primerjamo finančni rezultat v TOZD z letom 1976, lahko ugotovimo, da so vse TOZD dosegle boljše rezultate. Tudi TOZD TVP in TES, ki sta v preteklem letu imeli izgubo, sta letošnje leto zaključili s pozitivnim rezultatom. Nekatere TOZD sicer nimajo dovolj ostanka dohodka za sredstva sklada skupne porabe. Po samoupravnem sporazumu solidarno pokrivajo sklad skupne porabe TOZD z večjim dohodkom za tiste, ki po ostanku dohodka nimajo dovolj sredstev za ta sklad.
Lahko rečemo, da gre zasluga za boljši rezultat tudi ukrepom gospodarskega načrta, zastavljenega v začetku leta, in posameznim TOZD, ki so te ukrepe dosledno izvajale. Odstopanje je v glavnem pri nabavnih cenah surovin in repromateriala, na kar pa TOZD ne morejo vplivati. TOZD pa bo iskal notranje rezerve: zniževanje režijskih stroškov surovin in materiala, da jih plansko omejijo na minimum ali celo ustvarijo prihranke. Že mesečne obračune so sproti temeljito analizirali. Ugotovili so vzroke za odstopanja od planskih stroškov in sprejeli načrte za odpravo teh, tako da bi na koncu leta dosegli čim boljši rezultat.
Zaradi dodatnih del in nepredvidenih podražitev smo prekoračili pri investicijskih stroških pri vlaganju v razširitev proizvodnje kolonialnega pohištva. O tej podražitvi je razpravljal delavski svet delovne organizacije. Podražitev bo pokrita iz dodatno najetega investicijskega kredita.
Druge investicije so se gibale v okviru planiranih odobritev.
OSEBNI DOHODKI
Višina osebnega dohodka je bila vsak mesec v sorazmerju z obsegom
Ob zaključku moramo poudariti, da bi bil uspeh poslovanja prikazan bolj podrobno, če bi objavili tabelarni pregled doseženega celotnega prihodka, delitve dohodka in čistega dohodka v TOZD, kar pa bi zapolnilo polovico našega glasila. Zato naj povemo, da si tabele lahko vsak, ki to želi, ogleda v poslovnem poročilu k zaključnim računom TOZD za leto 1977, ki ga lahko dobite pri vodji splošnega oddelka na TOŽD ali pri tov. Grabnarju, vodji splošnega oddelka DSSS.
Po 182.dneh
KONČAN BEOGRAJSKI SESTANEK O VARNOSTI IN SODELOVANJU
Vendarle pozitivna vsebina sklepnega dokumenta, ki vnovič poudarja veljavo helsinške listine, zavezuje za izpolnjevanje njenih določil, poudarja pomen popuščanja napetosti in zagotavlja kontinuiteto procesov varnosti in sodelovanja.
Po 182 dneji zasedanja se je tiven dosežek, ker je vnovič
9. marca v Beogradu končal sestanek konference o varnosti in sodelovanju, prvi te vrste, odkar so avgusta 1975 voditelji 33 evropskih držav, ZDA in Kanade v Helsinkih podpisali obsežen dokument - helsinško listino in z njo označili začetek novega poglavja v evropski zgodovini.
Otipljiv in viden rezultat sedemmesečnega dela je 3. strani in pol dolg sklepni dokument, kije po svoji vsebini manj kot je bilo pričakovati in upati, a vendar največ kar je bilo mogoče doseči v danih okoliščinah. Kljub vsem pomanjkljivostim je vendarle pozi-
poudaril veljavnost in pomen helsinške listine, potrdil pomen politike popuščanja napetosti, ker udeleženke zavezuje k uresničevanju helsinške listine in ker — to je posebej pomembno - zagotavlja kontinuiteto procesov varnosti in sodelovanja.
Dokument predvideva, da bo prihodnji sestanek konference o varnosti in sodelovanju leta 1980 v Madridu. V obdobju med beograjskim in madridskim sestankom pa se bodo sestale tri skupine strokovnjakov: v Mon-treauxu bodo pravniki razpravljali o mirnem reševanju sporov, v Bonnu se bodo zbrali znan-
stveniki in v La Valetti strokovnjaki za Sredozemlje. Posebej velja poudariti tisti del dokumenta, ki govori o pomenu popuščanja napetosti in ki so ga vključiti na temelju jugoslovanskega dopolnila k danskemu predlogu, ki je služil kot podlaga za končno soglasje. V njem udeleženke poudarjajo pomen popuščanja napetosti, ki se je nadaljevalo kljub težavam in zavoram in dodajajo, da je usreničevanje določil helsinške listine bistvenega pomena za razvoj tega procesa. Čeprav gre zgolj za odstavek, dodan zaključnemu dokumentu, je njegov pomen izreden, kajti dokument ne vsebuje tistega, kar bi ne samo, po ocenah nevtralnih in neuvrščenih, temveč večine udeleženk bilo bistvenega pomena. Gre za poudarek nujnosti razorožitve in vojaških ukrepov za krepitev zaupanja, enakopravnega sodelovanja v vseh oblikah in na vseh področjih ter privrženosti človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam. Tega sklepni dokument beograjskega sestanka ne vsebuje, predvsem zaradi diametralno na-
sprotnih stališč obeh blokov in zlasti obeh velesil.
Kakorkoli že, rezultat beograjskega sestanka na določen način zrcali poslabšanje mednarodnega političnega ozračja, zlasti pa zastoja v popuščanju napetosti in je v takšnih razmerah pozitiven dosežek. Hkrati je bil to prvi sestanek te vrste.
Jugoslavija je vlogo gostiteljice sestanka opravila več kot dobro in z vso potrebno odgovornostjo. To so zrcalile tudi besede zahvale voditeljev delegacij v Jugoslaviji, predsedniku Titu, jugoslovanski vladi in sekretariatu tega srečanja za uspešno organizacijo sestanka in izredno gostoljubje. Ne moremo tudi mimo ugotovitve, da je jugoslovanska delegacija skupaj z delegacijami drugih evropskih neuvrščenih in nevtralnih držav odigrala najbolj konstruktivno vlogo na sestanku ter s svojimi pobudami reševala „krizna obdobja sestanka" in premagovala ovire ter odločilno prispevala tudi h končni pozitivni podobi sklepnega dokumenta.
Iz DE

0 kompresorjih
PROBLEMATIKA KOMPRIMIRANEGA ZRAKA V PROIZVODNIH TOZD STRAŽA
V zadnjih letih je v Novolesu vedno več težav z zagotovitvijo kompromiranega zraka. Glavni vzrok za to so premajhne zmogljivosti kompresorjev in velika iztrošenost le-teh. V primeru okvare oz. popravila enega izmed kompresorjev ali povečane porabe je komprimiranega zraka premalo, zaradi tega pa večkrat prihaja tudi do zastojev v proizvodnji.
Za stroje in naprave, ki potrebujejo komprimirani zrak kot pogonsko energijo in so ključnega pomena za normalno proizvodnjo, bi morala biti preskrba s komprimiranim zrakom neprekinjena, kar pa bi dosegli le z večjim številom kompresorjev.
Kadar so bila potrebna večja popravila kompresorjev, smo si morali izposoditi premične kompresorje od drugih delovnih organizacij. Posledica tega so biti veliki stroški za najemnino, ki so dodatno obremenjevati proizvodne TOZD. Čeprav so ti stroški izposoje presegli vrednost novega kompresorja, je bilo do sedaj pri naših odločitvah o investiranju premalo posluha za reševanje problematike komprimiranega zraka. Prav gotovo pa so bile zelo neodgovorne odločitve pri investiranju v decimirnico in v razširitev TDP, pri čemer pa so
pozabili na komprimiran zrak, ki je osnova za normalno proizvodnjo v teh prostorih. Poleg tega je bilo jasno, da moramo ne glede na kakršno koli razširitev proizvodnje v TOZD čimprej rešiti to vprašanje. Ker smo ravno sedaj pred odločitvijo, kako bomo razporejali investicijska sredstva, je prav, da vsi spoznamo to problematiko in s pravilnimi odločitvami poskušamo popraviti tisto, kar smo pri lanskem načrtovanju zanemariti.
Zelo zmotno je razmišljanje nekaterih, ki hočejo reševati problem komprimiranega zraka v okviru posamezne TOZD v Straži z nabavo lastnih kompresorjev za svoje potrebe. To je verjetno posledica slabega dogovarjanja med TOZD pri odločitvah o investiranju za skupne namene.
_ ■ *****
/u/u///////
///////////// A
iffrnum
komprimiranega zraka v okviru vala za proizvodnjo komprimi-centralne kompresorske postaje ranega zraka tudi svoje rezervne je prav gotovo racionalnejše, saj zmogljivosti, bi sicer vsaka TOZD potrebo-	B.V.
Ni govora!
HUMORESKA
Po nekaj sekundah, ko je tovariš Vencelj prišel v sobo, je predsednik Sindik zaslutil, da nikakor ne gre za vljudnostni obisk. Vencelj je sicer nekaj česnal o „zanimanju za prihodnje naloge sindikata11, vendar je Sindiku ves čas zvonil v glavi opozorilni zvonec. Vede se, kakor se ne bi prav nič pomembnega dogajalo, si je mislil Sindik, vendar mi je prav gotovo pripravil zasedo. Stari lisjak ni kar v tri dni prišel k meni...
Vencelj se je najprej delal, kot da je prišel samo mimogrede, potem pa je le sedel, kakor. .. „če že moram" .. . Nekam čudno je vrtel čepico v rokah in vrat mu je dobival rdeče vijoličaste odtenke. Sicer pa je bil običajna podoba stare prevejane lisice, ki je gledala desno in govorila v levo in
—	obratno.
Sindika je bila ena sama čuječnost.. .
„Tovariš predsednik," je pohlevno začel Vencelj, „ali ni bila moja grupa, hočem reči delovna skupina, tudi v sindikalnem pogledu vedno vzorna? “
Sindik si ni mogel kaj, da ne bi pokimal, čeprav je treba povedati, da kimanje ni bilo poudarjeno, a je bil prepričan, da glavno - torej tisto, ko se bo treba dokončno opredeliti
—	šele pride.
„Ali niso moji fantje na vseh sestankih polnoštevilni? “
Sindik je spet kimal, čeprav mu „juha" ni preveč dišala.
„In za samoprispevek ... Ali nismo bili za stoprocentno, vsi do zadnjega? In potem, ko smo ocenjevali družbenopolitično situacijo v naši OZD, ali nismo prav iz naše skupine imeli konstruktivne predloge? Prosim, nikakršnega kritika-strstva ni bilo ali ultimativnih zahtev po višjih plačah! Ne! Moji fantje razumejo stvar, da se kar blešči. Kadar gre zares in v okviru delovne skupine, se razume. Kaj pa gobcajo v gostilni, mi figo mar, ker takrat nisem v službi in tudi oni ne.“
„Da, da . . .“ je kimal Sindik. „Tvoja delovna skupina je res presenetljivo složna. Sicer pa, menda ne boš rekel, da si mi prav vse to prišel razlagat. Saj vse to že zdavnaj vem in če se mi še tako čudno zdi."
„Jaz? Prišel razlagat? Ne, saj sploh nisem prišel. .. Torej, nisem prišel razlagat, le to sem hotel povedati, da so nekaj začeli govoriti, kako sem proti samoupravljanju. Da sem ovira, pravijo. Gobcajo celo o nekakšnem terorju in podobno. Ne! Jaz sem za red. Teror? Ni govora! Res je, da zahtevam red in disciplino in kadar kdo preveč stegne jezik, ga s tole mojo šapo — poglejte, delavska je in žuljava! — lopnem za uho. Priznam, ampak povedati je treba, da je minilo že zelo veliko časa, ko mi je bilo treba uporabiti prepričevalne metode po kratkem postopku. Res, že lep čas je tega, kar so vsi moji fantje zelo tiho ... No ja, zdaj so se natepli nekakšni mladinci, ki se jim je doslej predobro godilo in so začeli govoričiti o nekakšnem samoupravljanju. Torej, pravijo, kakor da v moji delovni skupini ne bi bilo samoupravljanja."
„Vencelj. Sem prav slišal? Pretepaš? “
„Jaz? Ni govora! Včasih že, je že res, toda zdaj . . . Ampak če mi bodo frkovci začeli s predavanji o samoupravljanju . .. Tovariš Sindik, zaščititi me morate!"
„Pred kom? “
„A tako? A, pred kom? Prej ste pa rekli, da seje v moji delovni skupini vedno vse bleščalo. A, zdaj pa, pred kom. ..“
In kaj naj zdaj rečem, je razmišljal Sindik. Sem že spet v godlji. Stari me je speljal na led, to je več kot očitno. Najprej mi je kadil pod nos, zdaj pa upa, da mu bom za ščit. No, ja, saj ni edini. ..
Tig
Jaklič Ivan dela v TOZD TVP kot stiskalec vezanih plošč.
Delo enote PMP
Enota prve pomoči, ki deluje v sklopu specializiranih enot CZ v našem podjetju, se vsako leto izpopolnjuje v svojem znanju.
Letos je bil pouk od 6. februarja do 9. marca. Pouk je teoretičen in praktičen. Pri praktičnem delu se enota uri v obvezovanju, imobilizacijah, položajih in prenosih poškodovancev. Delo poteka po oddelkih, skupinah, trojkah, tako kot je to potrebno pri množičnih poškodbah.
Pouk vodi vodja enote. Enota sodeluje s strokovnimi zdravstvenimi delavci. Predaval nam je dr. Zorič. Seznanil nas je kako ugotovimo stanje ponesrečenca, kdaj in kako izvajamo oživljanje — dajemo umetno dihanje in masiramo srce. Odgovarjal je tudi na naša vprašanja.
O organizaciji in delu SLO nas seznanja tov. Dragovič. Pouk je popestril s shemami o organizaciji in delu SLO v našem podjetju.
Ogledali smo si tudi film o delovanju jedrske energije, o zaščiti pred njo in nudenju prve pomoči poškodovancem, ki so se poškodovali ob jedrski eksploziji. Prav tako je bil zanimiv film o biološki vojni in o potrebnih ukrepih za prepre-
čevanje hudih posledic in nudenju prve pomoči v taki vojni. Zanimanje za pouk je veliko, saj se zavedamo, da lahko le z znanjem pomagamo najbližjim, sodelavcem in vsem, ki so pomoči potrebni.
Naloga naše enote je, da v miru in vojni pomaga oziroma nudi prvo pomoč vsem, ki so poškodovani ali ogroženi in jim je pomoč potrebna. Naša pomoč je sicer laična prva pomoč, vendar s pravilno in pravočasno prvo pomočjo poškodovancu olajšamo bolečine in preprečimo nadaljnje poškodbe, zmanjšamo invalidnost ali celo preprečimo smrt.
Enota prve pomoči sodeluje s svojo ekipo na občinskih tekmovanjih RK v znanju iz prve pomoči. Skupina uspešno predstavlja našo enoto na teh tekmovanjih.
Pri pouku v jeseni si bomo utrdili znanje še o kemijski vojni ter o zaščiti, ukrepih in por moči poškodovancem v taki vojni.
I. J.
Obnova žage v Soteski
Na pogorišču žage v Soteski že od začetka marca dela domača ekipa pripravljalna gradbena dela za obnovitev in modernizacijo pogorele žage. Možje poprimejo za krampe in lopate brž ko popusti mraz, saj so komaj čakali, da se bo žalostni videz pogorišča začel spreminjati. Pravo življenje na gradbišče pa bodo prinesli šele gradbeniki, kijih vsi Soteščani nestrpno pričakujemo.
Tehnologija obnovljene žage je zasnovana na sodobnih osnovah. Značilnost takih polno-jermeniških žag je mehaniziran in delno avtomatiziran notranji transport hlodov, prizem, desk in odpadkov. Tako odpadejo najtežja ročna dela pri manipulaciji s hlodovino in deskami, ki se jim sicer ni mogoče izogniti. Stopnja mehanizacije in avtomatizacije je pri posameznih žagarskih obratih zelo različna. Najbolj so si podobne izvedbe transporterjev za hlodovino in prizme. Tehnologija nadaljnje obdelave desk in stanske robe se mora prilagajati velikosti ža-galnice in prostorskim pogojem zunaj nje. V največji meri pa je odvisna od razpoložljivih denarnih sredstev. Popolnoma avtomatskega dvojnega robilnika in avtomatske sortirnice si pri nas nikakor nismo mogli privoščiti. Vendar bo naša žagalnica dovolj mehanizirana in bo v njej prijetno delati, saj delo ne bo zahte-
valo prevelikih naporov. Ko bo več sredstev, bo treba dopolniti mehanizacijo sortirnice.
Firma ESTERER nam je že dobavila moderen in zelo izpopolnjen polnojermenik z veliko zmogljivostjo. Stroj ima avtomatsko sinhroniziran previs žag-nih listov s hitrostjo podajanja, kar omogoča enakomerno rezanje vseh zob žaganih listov po vsej dolžini hloda in pri vsaki hitrosti. Stroj ima hidravličen pomik hlodov, hidravličen dvig podajalnih valjev in hidravlično regulacijo pritiska. Podmazo-vanje vseh vodil in skoraj vseh gibljivih delov je avtomatsko.
Upravljanje stroja je daljinsko, s komandnega pulta pri polnojermeniku ali pa s polno-jermeniškega vozička. Polnojer-meničar sedi na vozičku, od koder upravlja stroj in z nekaj gumbi in ročicami daljinsko namešča hlod na voziček, ga po potrebi obrača ali centrira in
vodi v polnojermenik, ne da bi se ga z roko dotaknil. Do sedaj so se naši žagarji zelo mučili s težko hlodovino, tak način dela pa so kdaj pa kdaj lahko le videli in žalostno opazovali na kaki moderni žagi.
Ista firma nam je dobavila tudi izhodne delilne plošče in izhodni transporter za ločenje stranske robe od prizem in sredinske robe. Vse ostale transporterje nam dela rudnik MEŽICA, katerega strojni obrat se je specializiral tudi za transportne naprave v lesni industriji. Izdelali nam bodo tudi moderen in varen čelilnik za deske.
Upamo, da nam bodo vse naprave izdelali solidno in pravočasno.
Za obnovo odsesovanja žago-vine, obnovo ogrevanja in elek-troinstalacije nam bodo priskočili na pomoč sodelavci iz našega vzdrževalnega TOZD TES. Tudi ti so vešči takih del, saj rešujejo podobne probleme v NOVOLESU že vrsto let.
Pričakujemo, da se bodo to poletje lahko soteški žagarji vrnili na svoja stara delovna mesta in z veseljem nadaljevali proizvodnjo, ki se na tem mestu razvija že krepko nad sto let.
FRANCE SAJE
- Oprema za novo žagalnico že čaka.
— Na pogorišču — bodočem gradbišču — je veliko drobnih del. Podoba pa se bo v kratkem spremenila.
Nevidna sila
PLAN PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Letošnje leto smo podobno kot ostala pričeli z izdelavo vrste planov, kako in koliko bomo letos porabili časa, materiala in energije. Ustavimo se pri porabi električne energije v naših tovarnah.
TOZD TVP TOZD TDP TOZD ŽAGA TOZD TSP TOZD TES kuhinja DSSS TOZD TPI TOZD TPP TOZD TAP DVOR METLIKA
domače energ.
1.500.000	kwh
1.490.000	kwh
1.339.000	kwh
1.300.000	kwh
1.281.000	kwh
41.000	kwh
90.000	kwh
Poleg kupljene električne energije predvidevamo, da bomo letos tudi v naši toplarni proizvedli znaten delež iz dneva v dan dražje nevidne sile, ki nam poganja stroje in sveti in na katero bi se, kadar se troši
po nepotrebnem, morali spomniti. Zanimive so predvsem številke, ki nam kažejo, koliko električne energije bomo letos spremenili v naše izdelke. Plan porabe po TOZD izgleda takole:
Finančna sredstva, ki bodo v to energijo v letošnjem letu vložena, znašajo več milijonov dinarjev, zato poziv za racionalnejšo porabo — zlasti če pri tem upoštevamo tudi negativno republiško bilanco pri proizvodnji in porabi el. energije — ni od-
nabavljene energ.
750.000	kvvh
990.000	kwh
970.000	kvvh
570.000	kvvh
579.000	kvvh
20.000	kvvh
65.000	kvvh
887.000	kvvh
887.000	kvvh
424.000	kvvh
308.000	kvvh
103.000	kvvh
več. Izdelati recept, kako prihraniti denarce, ki nam tudi tu uhajajo, je težko. Ker pa vsi vemo kdaj se stroj vrti zaradi potrebe in kdaj zaradi malomarnosti, lahko hitro preprečimo nepotrebno zapravljanje.
TOZD TES
Hipertonija
Svetovni dan zdravja (SDZ), ki ga praznujemo vsako leto 7. aprila, je spomin na obletnico, ko je pričela veljati ustanovna listina Svetovne zdravstvene organizacije.
Namen SDZ je zbudili zanimanje javnosti za določeno nalogo, ki je pomembna za zdravje vsega človeštva.
Akcije v zvezi s SDZ organizirajo običajno državne ali pokrajinske zdravstvene službe. Pri tem sodelujejo društva združenih narodov, mednarodne organizacije, družbene organizacije, razna društva, šolstvo in drugo. Da bi delo potekalo koordinirano, ga je potrebno pravilno usklajevati, za kar naj bi poskrbeli zdravstveni organi.
Lanskoletni svetovni dan zdravja je imel namen opozoriti javnost na vprašanja zdravstvenega varstva otrok širom po svetu, še posebno v nerazvitih območjih, kjer je imunizacija otrok eden osnovnih problemov zdravstvenega varstva. Zato je lanskoletna akcija potekala pod geslom „CEPI IN ZAVARUJ SVOJEGA OTROKA!"
Letošnji svetovni dan zdravja pa naj bi pod geslom „ZNIŽUJMO VISOK KRVNI PRITISK!" opozoril na to „moderno" bolezen
Hipertonija — zvišan krvni pritisk.
Človek današnjega dne je vse bolj izpostavljen številnim vplivom, ki škodljivo delujejo na njegovo zdravje. Naloga slehernega pa je, da se tem vplivom postavi po robu in tako skrbi za
ohranitev svojega zdravja ter za izboljšanje svoje fizične in delovne zmogljivosti.
K zdravemu načinu življenja spada tudi poznavanje in ugotavljanje vseh manjših motenj v osebnem počutju ter sprememb delovanja organizma, kakor tudi poznavanje vseh škodljivih dejavnikov, ki le-te povzročajo.
Ena od pogostih posledic vsakdanjih poklicnih skrbi in obremenitev ter boja za obstanek oziroma izboljšanje življenjskega standarda, pomanjkanje počitka in duševne sprostitve je pojav zvišanja krvnega pritiska.
Zvišan krvni pritisk je pri staranju do določene meje normalen pojav. Ce pa presega dopustno mejo ali se pojavlja v mlajšem starostnem obdobju z znamenji, kot so glavobol, omotica, nagla utrujenost, kratka sapa, je treba poiskati pomoč in nasvet pri zdravniku ter se skrbno držati njegovih nasvetov.
Mnogo si boste pomagali pri preprečevanju oziroma zdravljenju zvišanega krvnega pritiska, če boste upoštevali in izvajali naslednja navodila:
- s pravilno prehrano ohranjujte ustrezajočo telesno težo;
-	izogibajte se strupov za srce in ožilje, to je nikotina, alkohola in čezmernega uživanja kave;
-	ogibajte se skrbi in poklicne obremenitve, kajti skrbi in čustveni stresi povečujejo krvni pritisk;
-	privoščite si dovolj spanja, obenem pa pravilno uporabite
prosti čas in letni dopust;
- poiščite si čas za duševno in telesno sprostitev ter za fizično dejavnost in telesno gibanje.
Ravnanje po teh nasvetih in pravočasna zdravniška pomoč je zlasti potrebna tistim, ki so dedno nagnjeni k obolenju za hipertonijo.
...
Koncilja Kristina pomaga sortirati vezane plošče.
SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI PRI
___________________________________________________________________________J
S-----------------—---
Osnovna šola in Novoles
V---------------------)
SODELOVANJE Z DO NOVOLES
DO NOVOLES je mentor naše šole, zato se trudimo, da bi bilo naše sodelovanje čim boljše. V šolskih organih samou pravljanja imamo tudi predstavnika podjetja, letos je to Janez Novinec. Do sedaj so predstavniki podjetja pogosto obiskovali šolo in nam pomagali. Popravili so nam okna in opremo, dobili smo tudi rekvizite za kolesarski poligon. V Novolesu je bila stalna razstava likovnih izdelkov naših učencev, literarni in likovni prispevki pa so bili večkrat objavljeni tudi v glasilu podjetja.
Novoles je dal sredstva za nabavo šolske zastave in 15.000 din za nakup barvnega TV sprejemnika. Tako učenci lahko gledajo razne šolske oddaje. Do sedaj smo v menzi prejemali tudi
kosila za učence v oddelkih podaljšanega bivanja.
Naša šola dela v zelo težkih pogojih, saj imamo za pouk in vse druge dejavnosti v šoli na razpolago le 9 učilnic ter v najemu telovadnico in manjšo sobo v domu TVD Partizana v Vavti vasi. Imamo 15 oddelkov rednega pouka in 3 oddelke podaljšanega bivanja. Število učencev se je precej znižalo - od 415 učencev 1973. leta na 347 učencev letos. Sedaj pa bo število spet naraščalo in letos imamo v mali šoli 16 otrok več kot v prvem razredu. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in šola smo se v preteklem obdobju mnogo prizadevali, da bi se spremenil plan glede dozidave šole. Nujno je v kraju zgraditi novo šolo s telovadnico in z
KORUZA - Lavrič Zdene, učenec 8. razreda OŠ Vavta vas.
vsem potrebnim za uvedbo celodnevne šole.
Z recitacijami in petjem so učenci večkrat sodelovali na proslavah v Novolesu. Vedno so bili prisrčno sprejeti in so jim taka srečanja ostala v lepem spominu.
Želimo, da bi se naše sodelovanje s podjetjem — mentorjem šole — še poglobilo. Predvsem bi bilo treba učence 8. razreda bolj seznaniti s kadrovskimi potrebami ter možnostmi šti-
pendiranja in šolanja v lesni stroki. V podjetju bi naši učenci spet lahko opravljali razne delovne akcije, spoznavah delovni proces in se učili spoštovati delo, ker prav za delovno vzgojo na šoli ni pogojev: ni učilnice za pouk gospodinjstva in ne delavnice za tehnični pouk.
Delavcem Novolesa se zahvaljujemo za vso pomoč in želimo, da bi bilo naše sodelovanje na vseh področjih še boljše.
HELENA SMERDU
„Tovarne delavcem!”
Naši narodi se med NOB niso borili samo proti okupatorju, temveč so se borili tudi za ljudsko revolucijo. Obe borbi sta bili uspešni in z izgonom sovražnika iz domovine se je pričela izgradnja porušene domovine v novem družbenem redu.
Dolgoletna želja vseh delovnih ljudi, da bi upravljah s tovarnami, se je pričela uresničevati takoj po vojni, zlasti pa v letu 1950, ko so bih ustanovljeni prvi delavski sveti. Takrat se je pričelo uresničevati geslo: „TOVARNE DELAVCEM! “ Uvedba samoupravljanja pa ni prinesla delavcem samo pravic, pričela jim je nalagati tudi velike obveznosti, kajti upravljati ogromno družbeno premoženje, o njem odločati in gospodariti kot dober gospodar ni lahko naloga. Samoupravljanje nalaga delovnim ljudem tudi obveznosti do izobraževanja in izpopol-
njevanja med delom. Kdor ni seznanjen z dogajanjem v kolektivu, tudi ne more upravljati in gospodariti.
Delavsko samoupravljanje se nenehno razvija in dopolnjuje, kajti prilagajati se mora novim pogojem dela, ki se tudi nenehno spreminjajo.
Leta 1976 so delavci sprejeh zakon o združenem delu, ki še bolj kot vsi predpisi doslej poudarja delavčeve pravice, seveda pa nalaga tudi velike dolžnosti.
Mi smo še mladi in težko razumemo dolgo pot, ki so jo morah prehoditi naši očetje in dedje. Ko bomo začeh delati na svojih delovnih mestih, nas bo čakalo urejeno poslovanje, ki temelji na samoupravljanju. Mi ne bomo novatorji na tem področju, temveč bomo nadaljevali začeto pot.
J. PEČJAK — o. š. Vavta vas
Mojih 30 let
Letos 14. januarja 1978 je minilo natanko 30 let, ko sem prvič stopila v Tovarno igrač v Novem mestu. Lesni industriji sem ostala zvesta do danes.
Takrat je bilo malo tovarn in so se delavci redko selili iz ene v drugo. Mnogo smo trpeli in napeti smo morali vse sile, da smo prišh do tega, kar imamo danes v Straži. Zgodilo se je celo, da smo dva meseca delah od štirih zjutraj do dvanajstih, da so delavci, ki so delah popoldan, lahko šli prej domov.
V tistih časih ni bilo toliko prevoznih sredstev. Več ah manj smo vsi hodili peš. Inženirji, tehniki, mojstri in delavci smo bih zelo enotni. Pripravljeni smo bih prijeti za vsako delo, čeprav smo bih večkrat lačni kot siti. Marsikdo ni imel niti črnega kruha. Danes ga je pre-
več in ga razmetavamo. Vendar nismo omagah, potrpeli smo in šli naprej.
Vehko dni, noči, nedelj in praznikov smo delah brezplačno, da smo prišli do lepe, sodobne tovarne NOVOLES, kjer sedaj vsak vehko lažje opravlja svoje delo.
Štarejši delavci smo omagah, prišla je bolezen, ne moremo več tohko delati kot nekoč. Mladi nas ne spoštujejo dovolj. Moje priporočilo je: Bodite dobri drug z drugim! Zavedati se morate, da je tovarna vaš kruh, da delamo vsak zase in za družbo, da nam bo še lepše in boljše. Mi odhajamo v pokoj, na vas mladih pa je prihodnost. Takšno, kakršno boste ustvarili, tako boste imeli. Vsem želimo vehko uspeha pri delu.
FANI ČEČELIČ
Predstavljamo vam institut
SPLOŠNI PODATKI O INSTITUTU „JOŽEF STEFAN“
Danes prehaja v splošno zavest, da so institucije, kot je Institut „Jožef Stefan“, ki ima za seboj že dobrih 25 let delovanja, v letih svojega obstoja imele pomembno vlogo pri razvoju znanosti, gospodarstva in kulture v našem prostoru.
Če ne izpostavimo številnih osnovnih raziskav na naravoslovnih področjih, ki so ponesle ime slovenske in jugoslovanske znanosti v svet, potem želimo še posebej opozoriti na našo tesno povezanost z razvojem gospodarstva in družbe. Ta povezanost se izraža v dolgoročnih okvirnih pogodbah, ki smo jih sklenili z nekaterimi večjimi gospodarskimi organizacijami in združenji na področju kemijske, farmacevtske in elektronske industrije, medicine in računalništva. S tem smo si oboji ustvarili možnost, da se vloga instituta kot raziskovalne organizacije in vpliv gospodarstva na raziskave na smotern način dopolnjuje v skladu s potrebami družbe in neposrednih porabnikov.
Naj navedemo nekaj organizacij združenega dela, s katerimi tesneje sodelujemo: NE Krško, AET Tolmin, Lek Ljubljana, Krka Novo mesto, Tovarna dušika Ruše, Iskra, Comet Zreče, Rudnik živega srebra Idrija, Železarna Ravne, Salonit Anhovo, ETA Cerkno in še mnoge druge.
IJS šteje danes 20 interdisciplinarnih, med seboj povezanih skupin, ki vključujejo več kot 100 doktorjev znanosti, več kot 150 magistrov in diplomiranih inženirjev ter 80 tehnikov. Na IJS se raziskovalno udejstvuje večji del univerzitetnih učiteljev na naravoslovno-mate-niatičnih fakultetah. Tako na primer je velika večina fizikov pa tudi velik del kemikov prišlo Prav z naše institucije. Mnogi °d njih so ob raziskovalnem delu na IJS postali svetovno znani strokovnjaki na svojih področjih.
US je prvi pri nas uvedel računalništvo kot organizirano metodo dela in discipline in je danes ena najaktivnejših institucij na tem področju. Prvi računalnik ZUSE je začel delati 1963 leta. IJS je organiziral Republiški računski center in Prispeval zanj večino vodilnega kadra. IJS sam pa tudi organizira poslovanje na osnovi računalniške obdelave podatkov za
številne naročnike. Od vsega začetka je IJS sodeloval pri razvoju nuklearne medicine. Pred časom je bil ustanovljen Center za nuklearno medicino in računalništvo. IJS je prispeval originalno instrumentacijo in strokovnjake. Na področju jedrske energetike je v Sloveniji IJS edina ustanova, katere strokovnjaki so si nabrali eksperimentalne izkušnje za delo z reaktorji in so dolga leta študirali razne znanstvene in tehnološke probleme na področju nuklearne tehnike.
Pomembne so tudi raziskave in razvoj novih materialov, n. pr. feroelektrikov in piroelektri-kov, keramike, trdih materialov itd., dalje raziskave, ki zmanjšujejo vpliv tehnologije na okolje (zaprti tehnološki krogi, predelava industrijskih odpadkov). IJS uvaja modeme metode v medicino. Na primer biokiber-netika in biofizika.
IJS je v skrbi za okolje razvil in vpeljal razne izredno zahtevne metode za določanje koncentracije strupov v biosferi.
IJS je vedno predstavljal institucijo, ki je imela odprta vrata za vstop novih znanstvenih informacij in tehnologije z vsega sveta. Žajemamo jih pri izvoru, preden se skrijejo za komercialne bariere.
Gre torej za celo mavrico raziskav, ki pogosto posegajo v sam svetovni vrh, so lahko neposredno uporabne ah pa pripravljamo tla za morebitno poznejšo uporabo.
SKOZI MIKROELEKTRONIKO GRE POT DO RAZVITIH
Srednjeročni načrt gospodarskega in družbeno političnega razvoja naše republike daje veliko prednost razvoju mikroelektronike, področju, kateremu poskušajo vsi razviti v čim krajšem času iztrgati čim več skrivnosti.
V ta prizadevanja se vključuje tudi IJS. Skupno s stro-
kovnjaki Elektrofakultete, Instituta za elektroniko in vakuumsko tehniko in Iskre uresničujejo 2 velika projekta in sicer „Mikroelektronika" in „profesionalizacija elementa za elektroniko".
Na področju miniaturizacije elektronskih elementov in mikroelektronike smo našo aktivnost usmerili k specialnim vezjem, izdelanim po tehnologijah debeloplastne in tanko-plastne tehnike nanašanja pasivnih in aktivnih elementov.
Z delom teh raziskav smo se aktivno vključili v proizvodnjo. V skupnem laboratoriju, ki sta ga opremila IJS in ISKRA razvijamo številne nove izdelke in celo proizvajamo manjše poskusne serije.
Prototipi, preizkušeni v laboratoriju, prehajajo v proizvodnjo v Iskrini tovarni Uporov v Šentjerneju.
Laboratorij za keramiko sodeluje z več TOZDI ISKRE iz branže elementi. S tovarno tehnične keramike v Vižmaijih razvijamo keramična telesca za
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
JOŽEFE KOCJAN
iz Dol. Straže se iskreno zahvaljujemo OO sindikata TOZD TSP, TDP, TES in TVP za podarjene vence.
Še posebeno se zahvaljujemo sodelavcem iz TOZD TSP, TDP in elektro oddelka TOZD TES za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Sinova Marjan in Ivan ter hčerki Jožica in Anica
upore; Sodelujemo pri razvoju kondenzatorjev s tovarnama v Žužemberku in Stegnah; Za tovarni feritov in magnetov v Stegnah pa razvijamo različne tipe keramičnih in kovinskih magnetov.
Sodelavci laboratorija za keramiko ne razvijajo le elektronskih materialov in elementov, ampak tudi druge visoko-temperatume materiale. Tako npr. razvijajo trde materiale za obdelavo v strojni industriji in materiale, obstojne v korozivni sredini pri visokih temperaturah, kar je posebno pomembno v kemijski industriji.
Pri razvoju novih materialov so posebno pomembne metode kontrole. V institutu se v zadnjem času rojeva center za mikrostruktume raziskave, ki že razpolaga z nekaterimi kakovostnimi aparaturami in že danes predstavlja instrumentalno in kadrovsko osnovo za nadaljnje zahtevne raziskave, ki bodo koristile med drugim tudi industriji cementa in jeklarnam.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti moje drage mame
STANISLAVE PUCELJ
se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TVP za izrečeno sožalje in podarjeni venec ter sodelavcem iz TOZD TVP za denarno pomoč. Vsem, ki ste se nas spomnili v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala.
Marija Štrumbelj z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najine mame AMALIJE AŠ
iz Gornjega Polja 17 se iskreno zahvaljujeva OOS TVP in OOS DSSS ter ožjim sodelavcem iz CMS za podarjene vence in izrečeno sožalje.
Sinova Franc in Tone
SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI
C	-----------N
Kadrovske vesti
TOZD TSP: prišli, Milan MEŽNARŠIČ, Stjepan KU-KURUZOVIĆ, Ivan POVŠE, Peter PRŠLJA, Jure TOKA-LlC, Ljuban VARDlC, Amalija FLANDER, Ema PUREBER (iz TOZD TG); odšli: Franc KRISTAN (sporazum), Stane KOŠIR (sporazum), Marjetka MAJERIČ (sporazum), Jaroslav STRAŠEK (samovoljno), Miha ZADRAVEC (sporazum).
TOZD TPP: prišli: Breda GOLOB, Jože BERUS, Jože TURK; odšli: Momčilo VASILJEVIČ (sporazum), Franc LUKŠIČ (samovoljno), Lilijana PEČJAK (sporazum).
TOŽD TDP: prišli: Zada TARANIŠ, Anica VOLF; odšli: Jožefa ANDOLJŠEK (sporazum).
TOZD Žaga Straža: prišli: Slavko SLUGA, Milan GRE-
GORIČ, Franc ŠKUFCA, Janja PEJIČ; odšli: Ciril VIDMAR (samovoljno), Anton DRENIK (samovoljno), Zdenko JORDAN (samovoljno), Stane PUGELJ (sporazum).
TOZD TAP: odšli: Jože KUŽNIK (sporazum), Viktor NOVAK (sporazum).
TOZD TES: odšli: Rudi PETAN (sporazum).
DSSS:	prišli:	Franc
AVBAR, Ivanka ŽUGIČ; odšli: Čveta SAJE (sporazum).
TOZD TG: odšli: Jože LONGAR (sporazum), Ema POREBER (v TSP).
TOZD TVP: odšli: Zinka RAKOŠE (sporazum).
Metlika: prišli: Mirko ČADONIČ, Rudolf ČRNIČ, Ivan ŠTUBLER, Ivan JAM-BROŽIČ, Nikola BRAJKO-VIČ.
V Straži bo zgrajena avtobusna postaja. Kdor je vezan na avtobusne prevoze ve, da je že težko pričakovana.
Ureja uredniški odbor: Bojan Bencik, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Martina Volf in Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora: Franc Redek.
Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2450 izvodov. Stavek, filmi in montaža: ČZP DOLENJSKI UST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. — Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 31. januarja 1978.
' Najprej moramo uveljaviti delitev po delu, stimulirati ljudi za dobro delo v rednem delovnem času. Šele potem lahko nastopimo proti nadurnemu in dopolnilnemu delu. V drugi fazi mora torej priti splošna zahteva za skrajšanje delovnega dne in
tedni MIKA ŠPILJAK, predsednik sveta ZS Jugoslavije
Pri sedanji produktivnosti in nacionalnem dohodku se ne moremo zavzemati za skrajšanje delovnega časa. Vendar se moramo sedaj boriti za različen delovni čas, ki ne more biti enak za tiste, ki so zaposleni v rudniku, in tiste, ki delajo v pisar-
m' RAIF DIZDAREVIČ, predsednik sveta ZS BiH
Na 19. redni seji 00 ZK DSSS, s katere je zgornji posnetek, je dotedanji sekretar tov. Marjan Grabnar predal svojo dolžnost novo izvoljenemu sekretarju tov. Snidaršič Jadranu.
LEPLENKA — Kren Brigita, 6. razred OŠ Vavta vas.
LISTI — Stopar Janko, učenec 7. razreda OŠ Vavta vas.
V sredo, 22. 3. 1978 je fotoaparat zabeležil ciklone ob TOZD TDP. Nekako žalostno so se pogovarjali pod težo žaganja in lesnega prahu. Poznavalci razmer trdijo, da tak pogled ni nič posebnega. Vprašajmo se: „Alije varno? “